Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.3 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1970 0 671 6678825 5856888 2026-05-21T15:05:51Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ razločitev 6678825 wikitext text/x-wiki {{leto|1970|20}} '''1970''' ('''[[Rimske številke|MCMLXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == [[Slika:Ohsumi.jpg|thumb|Satelit Ōsumi]] [[Slika:November 1970 Bhola Cyclone.jpg|thumb|Satelitska slika ciklona v Bholi 11. novembra]] * [[5. januar]] - [[Potres]] magnitude 7,7 po [[Richterjeva lestvica|Richterjevi lestvici]] v [[Yunnan]]u, [[Ljudska republika Kitajska]], zahteva 15.621 žrtev. * [[12. januar]] - s kapitulacijo [[Biafra|Biafre]] se konča [[državljanska vojna]] v [[Nigerija|Nigeriji]]. * [[11. februar]] - raketa [[Lambda-4]] ponese v vesolje prvi [[Japonska|japonski]] [[satelit]], ''[[Ōsumi]]''. * [[13. februar]] - izide album ''[[Black Sabbath (album)|Black Sabbath]]'' skupine [[Black Sabbath]], ki velja prvi pravi [[heavy metal]] [[glasbeni album|album]]. * [[23. februar]] - [[Gvajana]] postane [[republika]]. * [[2. marec]] - [[Rodezija]] razglasi neodvisnost od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. * [[5. marec]] - v veljavo stopi [[pogodba o neširjenju jedrskega orožja]]. * [[15. marec]] - otvoritev [[svetovna razstava|svetovne razstave]] Expo '70 v [[Osaka|Osaki]] na Japonskem. * [[19. marec]] - v [[Erfurt]]u ([[Nemška demokratična republika|NDR]]) se prvič sestaneta vzhodnonemški predsednik ministrskega sveta [[Willi Stoph]] in [[Zahodna Nemčija|zahodnonemški]] kancler [[Willy Brandt]] ter začneta proces normalizacije odnosov med državama. * [[10. april]] - [[Paul McCartney]] oznani razpad skupine [[The Beatles]] in izid svojega [[McCartney (album)|prvega samostojnega albuma]]. * [[11. april|11.]] – [[17. april]] - [[program Apollo]]: trije [[Združene države Amerike|ameriški]] astronavti poletijo na odpravo [[Apollo 13]] proti [[Luna|Luni]], a morajo cilj zaradi eksplozije v servisnem modulu opustiti; kljub temu na koncu varno pristanejo v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. * [[22. april]] - v ZDA prvič obeležijo [[Dan zemlje|dan Zemlje]]. * [[24. april]] - [[Ljudska republika Kitajska]] izstreli svoj prvi satelit, ''[[Dong Fang Hong 1]]''. * [[29. april]] - [[vietnamska vojna]]: ameriške in [[Južni Vietnam|južnovietnamske]] sile vdrejo v [[Kambodža|Kambodžo]] v lovu na [[Vietkong]]ovce, kar sproži obsežne protivojne proteste v ZDA. * [[17. maj]] - [[Thor Heyerdahl]] odrine iz [[Maroko|Maroka]] z ladjo ''Ra II'' iz [[papirus]]a na pot preko [[Atlantski ocean|Atlantika]]. * [[24. maj]] - [[Sovjetska zveza]] prične na [[Kola (polotok)|polotoku Kola]] z znanstvenim projektom vrtanja najgloblje vrtine na svetu. * [[31. maj]] - [[Veliki perujski potres|podvodni potres]] pred obalo [[Peru]]ja sproži [[zemeljski plaz|plaz]], ki pod seboj pokoplje mesto [[Yungay, Peru|Yungay]], pri čemer umre več deset tisoč ljudi. * [[4. junij]] - [[Tonga]] postane neodvisna [[država]]. * [[21. junij]] - [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|svetovno prvenstvo v nogometu]] se konča z zmago [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilske nogometne reprezentance]]. * [[11. julij]] - prvi [[predor]] pod [[Pireneji]] poveže [[Aragnouet]] v [[Francija|Franciji]] in [[Bielsa|Bielso]] v [[Španija|Španiji]]. * [[21. julij]] - po desetih letih gradnje je končan [[Asuanski visoki jez]] v [[Egipt]]u. * [[1. september]] - poskus [[atentat]]a na [[Jordanija|jordanskega]] kralja [[Husein Jordanski|Huseina]] sproži serijo nasilnih dogodkov, znanih pod skupnim imenom [[črni september (Jordanija)|črni september]]. * [[20. september]] - sovjetska [[vesoljska sonda|sonda]] ''Luna 16'' pristane na Luni, zbere vzorce in poleti nazaj proti Zemlji. * [[28. september]] - [[Anvar Sadat]] prevzame začasno oblast v Egiptu po [[Gamal Abdel Naser|Naserjevi]] smrti. * [[10. oktober]] - [[Fidži]] postane neodvisna država. * [[17. oktober]] - v skladu z rezultati [[referendum]]a postane Anvar Sadat [[predsednik Egipta]]. * [[24. oktober]] - socialist [[Salvador Allende]] je izvoljen za predsednika [[Čile|Čila]]. * [[30. oktober]] - najhujši [[monsun]] po več letih prizadene [[Vietnam]], zahteva nekaj sto življenj in praktično ustavi vietnamsko vojno. * [[13. november]] - ** [[Hafez al Asad]] pride z [[državni udar|državnim udarom]] znotraj vladajoče stranke na oblast v [[Sirija|Siriji]]. ** močan [[Ciklon v Bholi|tropski ciklon]] doseže gosto naseljen izliv [[Ganges]]a v [[Vzhodni Pakistan|Vzhodnem Pakistanu]] (danes [[Bangladeš]]) in zahteva okrog pol milijona življenj. * [[7. december]] - [[Generalna skupščina OZN]] podpre osamitev [[Južna Afrika|Južne Afrike]] zaradi politike [[apartheid]]a. * [[23. december]] - severni stolp [[World Trade Center|World Trade Centra]] postane najvišja stavba na svetu. == Svetovna populacija == {|class="wikitable" !colspan="7"|[[Svetovna populacija]] |- ! !1970 !colspan="2"|[[1965]] !colspan="2"|[[1975]] |- ![[Zemlja|Svet]] |align="right"|'''3,692,492,000''' |align="right"|3,334,874,000 |align="right"|{{#switch: u |u={{rast}} 357,618,000 |d=[[Slika:Red Arrow Down.svg|10px]] 357,618,000 |#default=[[Slika:Straight Line Steady.svg|10px]] }} |align="right"|4,068,109,000 |align="right"|{{rast}} 375,617,000 |- ![[Afrika]] |align="right"|'''357,283,000''' |align="right"|313,744,000 |align="right"|{{rast}} 43,539,000 |align="right"|408,160,000 |align="right"|{{rast}} 50,877,000 |- ![[Azija]] |align="right"|'''2,143,118,000''' |align="right"|1,899,424,000 |align="right"|{{rast}} 243,694,000 |align="right"|2,397,512,000 |align="right"|{{rast}} 254,394,000 |- ![[Evropa]] |align="right"|'''655,855,000''' |align="right"|634,026,000 |align="right"|{{rast}} 21,829,000 |align="right"|675,542,000 |align="right"|{{rast}} 19,687,000 |- ![[Južna Amerika]] |align="right"|'''284,856,000''' |align="right"|250,452,000 |align="right"|{{rast}} 34,404,000 |align="right"|321,906,000 |align="right"|{{rast}} 37,050,000 |- ![[Severna Amerika]] |align="right"|'''231,937,000''' |align="right"|219,570,000 |align="right"|{{rast}} 12,367,000 |align="right"|243,425,000 |align="right"|{{rast}} 11,488,000 |- ![[Oceanija]] |align="right"|'''19,443,000''' |align="right"|17,657,000 |align="right"|{{rast}} 1,786,000 |align="right"|21,564,000 |align="right"|{{rast}} 2,121,000 |} [[Slika:2011-9-Gregor Čušin Kodeljevo (1).JPG|sličica|163x163_pik|[[Gregor Čušin]]]] == Rojstva == [[Slika:Gab2-sabatini-wikipedia.jpg|thumb|150px|Gabriela Sabatini]] * [[3. januar]] - [[Mitja Leskovar|Msgr. Mitja Leskovar]], slovenski rimokatoliški nadškof in diplomat in apostolski nuncij * [[11. januar]] - [[Gregor Čušin]], slovenski igralec, dramatik, režiser * [[13. januar]] - [[Marco Pantani]], italijanski kolesar († [[2004]]) * [[16. januar]] - [[František Jež]], češki smučarski skakalec * [[28. januar]] - [[Jernej Kuntner]], slovenski igralec *[[8. februar]] - [[Nataša Prah]], slovenska diplomatka * [[5. marec]] - [[John Frusciante]], ameriški kitarist * [[11. april]] - [[Tomaž Vnuk]], slovenski hokejist * [[22. april]] - [[Marinko Galič]], slovenski nogometaš * [[25. april]] - [[Jason Lee]], ameriški rolkar in igralec * [[28. april]] - [[Nicklas Lidström]], švedski hokejist * [[29. april]] - [[Andre Agassi]], ameriški tenisač * [[30. april]] - [[Berto Camlek]], slovenski motociklistični dirkač († [[2015]]) * [[16. maj]] - [[Gabriela Sabatini]], argentinska tenisačica * [[21. maj]] - [[Brigita Bukovec]], slovenska atletinja * [[22. maj]] - [[Naomi Campbell]], angleški supermodel, pevka, igralka in modna oblikovalka * [[4. junij]] - [[Deborah Compagnoni]], italijanska alpska smučarka * [[7. junij]] - [[Mike Modano]], ameriški hokejist * [[8. julij]] - [[Beck (glasbenik)|Beck]], ameriški glasbenik * [[23. julij]] - [[Franc Breznik]], slovenski politik, ekonomist in veteran vojne za Slovenijo * [[1. avgust]] - [[Elon Lindenstrauss]], izraelski matematik * [[6. avgust]] - [[M. Night Shyamalan]], indijsko-ameriški filmski režiser * [[20. avgust]] - [[John Carmack]], ameriški programer in razvijalec video iger * [[25. avgust]] - [[Claudia Schiffer]], nemški fotomodel * [[31. avgust]] – [[Debbie Gibson]], ameriška igralka * [[3. september]] - [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]], ruski matematik * [[8. oktober]] - [[Matt Damon]], ameriški igralec * [[18. oktober]] - [[Alex Barros]], brazilski motociklistični dirkač * [[26. oktober]] - [[Takanobu Okabe]], japonski smučarski skakalec * [[29. oktober]] - [[Edwin van der Sar]], nizozemski nogometaš * [[13. november]] - [[Andrej Karoli]], slovenski radijski voditelj * [[8. december]] - [[Alen Jelen]], slovenski režiser in dramaturg * [[9. december]] - [[Vitja Avsec]], slovenski skladatelj, glasbeni pedagog in harmonikar * [[17. december]] - [[Stella Tennant]], britanska manekenka (* [[2020]]) * [[18. december]] - [[DMX (raper)|DMX]], ameriški raper in igralec († [[2021]]) * [[30. december]] - [[Ināra Mūrniece]], latvijska političarka in novinarka == Smrti == [[Slika:Jimi Hendrix 1967.png|thumb|120px|Jimmy Hendrix]] [[Slika:Nasser portrait2.jpg|thumb|120px|Gamal Abdel Naser]] [[Slika:De Gaulle-OWI.jpg|thumb|120px|Charles de Gaulle]] * [[5. januar]] - [[Max Born]], nemško-britanski matematik, fizik, nobelovec 1954 (* [[1882]]) * [[10. januar]] - [[Pavel Ivanovič Beljajev]], ruski vojaški pilot, kozmonavt in častnik (* [[1925]]) * [[14. januar]] - [[Vilim Srećko Feller]], hrvaško-ameriški matematik (* [[1906]]) * [[2. februar]] - [[Bertrand Russell]], angleški matematik in filozof, nobelovec (* [[1872]]) * [[16. februar]] - [[Francis Peyton Rous]], ameriški patolog in virolog, nobelovec (* [[1879]]) * [[11. marec]] - [[Kurt Feldt]], nemški general (* [[1887]]) * [[30. marec]] - [[Heinrich Brüning]], nemški politik (* [[1885]]) * [[31. marec]] - [[Semjon Konstantinovič Timošenko]], ukrajinski general (* [[1895]]) * [[26. april]] - [[John Knittel]], švicarski pisatelj (* [[1874]]) * [[12. maj]] - [[Nelly Sachs]], nemška pisateljica in pesnica, nobelovka (* [[1891]]) * [[22. maj]] - [[Gojmir Anton Kos]], slovenski slikar in akademik (* [[1896]]) * [[1. junij]] - [[Pedro Eugenio Aramburu]], argentinski general (* [[1903]]) * [[2. junij]] - [[Bruce McLaren]], novozelandski dirkač (* [[1937]]) * [[8. junij]] - [[Abraham Maslow]], ameriški psiholog (* [[1908]]) * [[14. junij]] - [[Roman Ingarden]], poljski filozof (* [[1893]]) * [[16. junij]] - [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]], britanski matematik in geofizik (* [[1888]]) * [[21. junij]] - [[Sukarno]], indonezijski politik (* [[1901]]) * [[13. julij]] - [[Leslie Richard Groves]], ameriški general in inženir (* [[1896]]) * [[27. julij]] - [[António de Oliveira Salazar]], portugalski diktator (* [[1889]]) * [[1. avgust]] - [[Otto Heinrich Warburg]], nemški fiziolog, nobelovec (* [[1893]]) * [[1. september]] - [[François Mauriac]], francoski pisatelj, nobelovec (* [[1885]]) * [[14. september]] - [[Rudolf Carnap]], nemški filozof (* [[1891]]) * [[17. september]] - [[France Bevk]], slovenski pisatelj (* [[1890]]) * [[18. september]] - [[Jimi Hendrix]], ameriški glasbenik (* [[1942]]) * [[23. september]] - [[Veno Pilon]], slovenski slikar, grafik, fotograf (* [[1896]]) * [[25. september]] - [[Erich Maria Remarque]], nemški pisatelj (* [[1898]]) * [[28. september]] - [[Gamal Abdel Naser]], egiptovski politik in častnik (* [[1918]]) * [[4. oktober]] - [[Janis Joplin]], ameriška pevka (* [[1942]]) * [[10. oktober]] - [[Édouard Daladier]], francoski politik (* [[1884]]) * [[2. november]] - [[Abraham Samojlovič Bezikovič]], ruski matematik (* [[1891]]) * [[3. november]] - [[Peter II. Karađorđević]], jugoslovanski kralj (* [[1923]]) * [[9. november]] - [[Charles de Gaulle]], francoski general in politik (* [[1890]]) * [[21. november]] - [[Čandrasekara Venkata Raman]], indijski fizik, nobelovec (* [[1888]]) * [[8. december]] - [[Abraham Izakovič Alihanov]], ruski fizik (* [[1904]]) * [[9. december]] - [[Artem Mikojan]], armenski letalski konstruktor (* [[1905]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Hannes Alfvén]], [[Louis Eugène Félix Néel]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Luis Federico Leloir]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Bernard Katz]], [[Ulf von Euler]], [[Julius Axelrod]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Aleksander Solženicin]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Norman Borlaug|Norman E. Borlaug]] * [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|Ekonomija]] - [[Paul Samuelson]] {{Zbirka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1970|*]] 3hss52auexzx697hcu6p002885q9a73 1922 0 796 6678835 6528252 2026-05-21T15:45:08Z Yerpo 8417 /* Smrti */ razločitev 6678835 wikitext text/x-wiki {{leto|1920|19}} '''1922''' ('''[[rimske številke|MCMXXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == [[Slika:March on Rome 1922 - Mussolini.jpg|thumb|220px|[[Benito Mussolini]] s [[črnosrajčniki]] med [[pohod na Rim|pohodom na Rim]]]] * [[6. februar]] - [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] postane papež. * [[8. februar]] - [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[ČEKA]] je reorganizirana v [[Državna politična uprava|Državno politično upravo]] (GPU), del [[NKVD]]. * [[28. februar]] - [[Egipt]] postane neodvisna država. * [[3. april]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Josif Stalin]] je imenovan za generalnega sekretarja centralnega komiteja [[VKP(b)|Komunistične stranke Sovjetske zveze]]. * [[23. april]] - ustanovljena je [[Slovenska republikanska stranka]]. * [[26. avgust]] - [[Atatürk]]ove sile pri [[Afyon]]u dosežejo odločilno zmago nad [[grčija|grško]] vojsko in jo prisilijo k umiku iz [[Mala Azija|Male Azije]]. * [[13. september]] - v mestu El Aziziyah ([[Libija]]) je izmerjena najvišja temperatura zraka v zgodovini merjenj, 58&nbsp;°C. * [[13. september|13.]] – [[15. september]] - [[požar]], ki so ga verjetno podtaknili grški vojaki med umikom, uniči večji del mesta [[İzmir]] in zahteva okrog 100.000 žrtev. * [[28. oktober]] - [[italija]]nski [[fašizem|fašisti]] z [[Benito Mussolini|Benitom Mussolinijem]] na čelu izvedejo [[pohod na Rim]] in prevzamejo oblast. * [[1. november]] - konec [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. * [[5. november]] - britanski arheolog [[Howard Carter]] in njegovi možje med izkopavanjem v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] odkrijejo vhod v [[Tutankamon]]ovo grobnico. * [[22. november]] - v [[Gorica|Gorici]] je ustanovljena prva [[fašizem|fašistična]] organizacija za [[Slovenci|Slovence]] . *[[30. december]] - Konča se [[ruska državljanska vojna]], s tem pa je ustanovljena [[Sovjetska zveza]]. == Rojstva == * [[22. januar]] - [[Franc Cerar]], slovenski duhovnik, jezuit in pisatelj († [[2014]]) * [[4. februar]] - [[Jakob Savinšek]], slovenski kipar in risar († [[1961]]) * [[10. februar]] - [[Árpád Göncz]], madžarski politik († [[2015]]) * [[11. februar]] - [[Ela Peroci]], slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka († [[2001]]) * [[15. februar]] - [[Jožef Smej]], mariborski pomožni škof († [[2020]]) * [[1. marec]] - [[Jicak Rabin]], izraelski general in politik († [[1995]]) * [[31. marec]] - [[Richard Kiley]], ameriški igralec in pevec († [[1999]]) * [[9. april]] - [[Bojan Accetto]], slovenski zdravnik internist († [[2007]]) * [[23. april]] - [[Ive Šubic]], slovenski slikar († [[1989]]) * [[14. maj]] - [[Franjo Tuđman]], hrvaški politik, predsednik Hrvaške († [[1999]]) * [[27. maj]] - [[Christopher Lee]], angleški igralec († [[2015]]) * [[5. junij]] - [[John Gatenby Bolton]], angleško-avstralski astronom († [[1993]]) * [[10. junij]] - [[Judy Garland]], ameriška filmska igralka in pevka († [[1969]]) * [[11. junij]] - [[Erving Goffman]], kanadski sociolog († [[1982]]) * [[18. julij]] - [[Thomas Samuel Kuhn]], ameriški filozof († [[1996]]) * [[26. julij]] - [[Rafko Vodeb]], slovenski duhovnik, eksorcist, teolog, filozof, umetnostni zgodovinar, pesnik, prevajalec († [[2002]]) * [[4. avgust]] - [[Janez Stanovnik]], slovenski politik, pravnik in ekonomist († [[2020]]) * [[24. avgust]] - [[Howard Zinn]], ameriški zgodovinar, politolog in politični aktivist († [[2010]]) * [[18. oktober]] - [[Špelca Čopič]], slovenska umetnostna zgodovinarka († [[2014]]) * [[9. november]] - [[Imre Lakatos]], madžarski filozof in matematik († [[1974]]) * [[11. november]] - [[Kurt Vonnegut|Kurt Vonnegut ml.]], ameriški pisatelj, satirik in likovni umetnik († [[2007]]) * [[14. november]] - [[Butros Butros-Gali]], egiptovski diplomat in politik († [[2016]]) * [[16. november]] - [[José de Sousa Saramago]], portugalski pisatelj, dramatik, novinar in komunist, nobelovec († [[2010]]) * [[19. november]] - [[Tomonubu Imamiči]], japonski sodobni filozof († [[2012]]) * [[29. november]] - [[Dušan Radović]], srbski pesnik, pisatelj in novinar († [[1984]]) * [[19. december]] - [[Karel Destovnik - Kajuh]], slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj († [[1944]]) * [[28. december]] - [[Stan Lee]], ameriški stripar, pisatelj, umetnik in založnik († [[2018]]) == Smrti == * [[1. januar]] - [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]], slovenski duhovnik, politik in urednik (* [[1887]]) * [[5. januar]] - [[Ernest Henry Shackleton]], britanski raziskovalec irskega rodu (* [[1874]]) * [[22. januar]] - :* [[Marie Ennemond Camille Jordan]], francoski matematik (* [[1838]]) :* [[Papež Benedikt XV.|Benedikt XV.]], italijanski papež (* [[1854]]) :* [[Fredrik Bajer]], danski pisec, učitelj, mirovnik, nobelovec (* [[1837]]) * [[28. marec]] - [[Mihael Napotnik]], lavantinski škof (* [[1850]]) * [[1. april]] - [[Karel I. Habsburško-Lotarinški]], zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (* [[1887]]) * [[26. maj]] - [[Ernest Solvay]], belgijski kemik, industrialec, človekoljub in politik (* [[1838]]) * [[18. junij]] - [[Jacobus Cornelius Kapteyn]], nizozemski astronom (* [[1851]]) * [[2. avgust]] - [[Alexander Graham Bell]], ameriški znanstvenik in izumitelj (* [[1847]]) * [[29. avgust]] - [[Georges Sorel]], francoski anarhist (* [[1847]]) * [[18. november]] - [[Marcel Proust]], francoski intelektualec, pisatelj, esejist in kritik (* [[1871]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Niels Bohr]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Francis William Aston]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Archibald Vivian Hill]], [[Otto Fritz Meyerhof]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Jacinto Benavente]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Fridtjof Nansen]] {{Zbirka}} [[Kategorija:Leto 1922|*]] {{normativna kontrola}} k8gppz4hiw2fhshsqiwd8ypg49ige98 1143 0 1812 6678787 6576792 2026-05-21T12:46:40Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Ioannes II Komnenos chassant.jpg]] → [[File:Français 22495, fol. 139v, Jean II Comnène chassant.jpeg]] → File replacement: Updating from an old and lower-quality version to a newer version with better quality ([[c:c:GR]]) 6678787 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1143''' ('''[[rimske številke|MCXLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == ===Evropa=== [[Slika:Français 22495, fol. 139v, Jean II Comnène chassant.jpeg|thumb|right|270px|Bizantinski cesar Ivan II. Komnen na lovu, francoski manuskript, 13. stol.]] * marec - Bizantinski cesar [[Ivan II. Komnen]] stakne pri lovu sprva nedolžno prasko, ki pa se razvije v gangrenozno rano.↓ * [[5. april]] → Ivan II. Komnen se, hudo bolan, nekaj dni pred smrtjo odpove prestolu in naslovi novega cesarja, mlajšega sina [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]]. * [[1. julij]] - [[Bitka pri Wiltonu]]: zmaga grofa [[Robert Fitzroy|Roberta Fitzroya]], brata cesarice [[Matilda Angleška|Matilde]] proti silam angleškega kralja [[Štefan Bloiški|Štefana Bloiškega]]. Robert Fitzroy je uspel presenetiti kralja Štefana v vojaški bazi, opatiji Wilton, iz katere je nameraval oblegati Salisbury. Kralj Štefan komaj uspe pobegniti. * '''Rimska komuna (1144–1193)''': ob novici o umirajočem papežu Inocencu II. se uprejo Rimljani in po vzoru ostalih severnih italijanskih republik ustanovijo [[srednjeveška komuna|mestno komuno]].↓ * [[26. september]] → Umrlega papeža [[papež Inocenc II.|Inocenca II.]] nasledi [[papež Celestin II.|Celestin II.]], 165. po [[seznam papežev|seznamu]].<ref>Krstno ime Guido di Castello</ref> Cerkev vodi le pol leta. [[1144]] ↔ * [[8. oktober]] - [[Sporazum iz Zamore]]: kralj Kastilije in Leona [[Alfonz VII. Kastiljski|Alfonz VII.]] prizna ob prisotnosti papeževega legata neodvisnost Portugalske od Leona ter [[Afonz I. Portugalski|Afonza I.]] za kralja Portugalske. * Arabist [[Robert iz Kettona]] kot del ekipe prevajalcev, ki jo vodi [[Peter Častitljivi]], prevede [[Koran]] v latinščino. * Holsteinski grof [[Adolf II. Holsteinski|Adolf II.]] ustanovi mesto [[Lübeck]]. ===Bližnji vzhod in Afrika=== * [[26. januar]] - Umrlega almoravidskega sultana [[Ali ibn Jusuf]]a nasledi njegov sin [[Tašfin ibn Ali]], ki pa ni dorasel nalogi. Razpadajoči imperij ogroža španska rekonkvista, normanski gusarji, separatistične province in povrhu vsega nova lokalna sila - [[Almohadi]]. * [[13. november]] - Umrlega jeruzalemskega kralja [[Fulk Jeruzalemski|Fulka]], ki se je smrtno ponesrečil pri lovu, nasledi njegov mladoletni sin [[Baldvin III. Jeruzalemski|Baldvin III.]]. Dejansko oblast ima še vedno kraljica-vdova in mati [[Melisenda Jeruzalemska]]. * [[25. december]] - Kronanje Baldvina III. za jeruzalemskega kralja. * Normani pod vodstvom sicilskega kralja [[Roger II. Sicilski|Rogerja II.]] plenijo po obali severne Afrike od Kirenajke do Giblartarja. Zaman poskusijo opleniti [[Ceuta|Ceuto]]. == Rojstva == * [[Balian Ibelinski]], križarski baron Ibelina, Caymonta († [[1193]]) * [[Beatrika I. Burgundska|Beatrika I.]], burgundska grofica, rimsko-nemška cesarica († [[1184]]) * [[Filip I. Flandrijski|Filip I.]], flandrijski grof, križar († [[1191]]) * [[Friderik I. Lotarinški|Friderik I.]], vojvoda Zgornje Lorene († [[1206]]) * [[Vilijem Lev]], škotski kralj († [[1214]]) == Smrti == * [[26. januar]] - [[Ali ibn Jusuf]], almoravidski sultan (* [[1083]]) * [[8. april]] - [[Ivan II. Komnen]], bizantinski cesar (* [[1087]]) * [[24. september]] - [[Papež Inocenc II.]] * [[13. november]] - [[Fulk V. Anžujski|Fulk V.]], anžujski grof in jeruzalemski kralj (* [[1092]]) ; Neznan datum * [[Agnes Nemška]], hčerka cesarja Henrika IV., švabska vojvodinja, avstrijska markiza (* [[1072]]) * [[Kakuban]], japonski budistični menih, ločina šingon (* [[1095]]) * [[Hugo II. Burgundski|Hugo II.]], burgundski vojvoda (* [[1084]]) * [[Viljem Malmesburyjski]], angleški zgodovinar (* [[1095]]) * [[Al-Zamahšari]], perzijski filozof (* [[1075]]) ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1143|*]] 15d16t6wpthjlihrkaygo4tz9ujr4nl Evropski parlament 0 5596 6678996 6561271 2026-05-22T07:01:41Z ~2026-12614-44 255361 /* Vloga Evropskega parlamenta */ popravek tipkarske napake 6678996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor |name=Evropski parlament |native_name= 9. sestava |coa_pic=EP-logo-CMYK SL.svg |coa_res=140px |new_session= |house_type=Unicameral |leader1_type=[[Predsednik Evropskega parlamenta|Predsednik]] |leader1=[[Roberta Metsola]] |party1= |members=705{{efn|Do [[brexit|britanskega izstopa iz Velike Britanije]] je bilo v parlamentu 751 sedežev. 27 sedežev je bilo porazdeljenih med države članice EU, 46 sedežev pa je bilo ukinjenih.}} |structure1=European Parliament 2019.svg |structure1_res=280px | political_groups1 = *{{Color box|#3399FF}} EPP (182) *{{Color box|#FF0000}} S&D (154) *{{Color box|#FFD500}} RE (108) *{{nowrap|{{Color box|#009900}} Zeleni - EFA (74)}} *{{Color box|#2B3856}} ID (73) *{{Color box|#0054A5}} ECR (62) *{{Color box|#990000}} GUE/NGL (41) *{{Color box|#C0C0C0}} Neodvisni (57) |voting_system1= |last_election1= 2019 |next_election1= |session_room= |meeting_place=Bruselj, Strasbourg |website=[https://www.europarl.europa.eu/portal/sl europarl.europa.eu] }} {{politika Evropske unije}} '''Evropski parlament''' ({{Jezik-en|European Parliament}}, {{Jezik-fr|Parlement européen}}) je ena od treh zakonodajnih vej [[Evropska unija|Evropske unije]] in ena od njenih sedmih institucij. Vodi jih predsednik s štirinajstimi podpredsedniki. 705 poslancev izvolijo [[državljan]]i članic Evropske unije vsakih pet let na neposrednih in splošnih [[volitve|volitvah]]. Evropski parlament ima sedež v [[Strasbourg|Strasbourgu]], zaseda tudi v [[Bruselj|Bruslju]], sekretariat pa deluje v [[Luksemburg|Luksemburgu]].<ref name="treaty">[https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A12012M%2FTXT Article 28] of the [[Treaty on European Union]]</ref><ref>{{navedi splet|url=http://europa.eu/about-eu/institutions-bodies/european-parliament/index_en.htm|title=European Parliament|publisher=Europa|date=19 April 2010|access-date=2012-12-08}}</ref><ref name="Consolidated Treaty">{{navedi splet|title=Consolidated versions of the treaty on European Union and of the treaty establishing the European Community|publisher=[[Europa (web portal)|Eur-lex]]|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/oj/2006/ce321/ce32120061229en00010331.pdf|access-date=12 June 2007|archive-date=2007-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20071201005900/http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/oj/2006/ce321/ce32120061229en00010331.pdf|url-status=dead}}</ref> Evropski parlament danes predstavlja drugo največje demokratično volilno telo na svetu (takoj za indijskim parlamentom) in največje nadnacionalno demokratično volilno telo na svetu (375 milijonov volilnih upravičencev v letu 2009).<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2009/06/07/AR2009060702402.html|title=Conservatives Post Gains In European Elections|author1=Brand, Constant|author2=Wielaard, Robert|agency=Associated Press|work=The Washington Post|date=8 June 2009|access-date=17 August 2010}}</ref><ref>{{navedi novice|author=Ian Traynor|url=https://www.theguardian.com/politics/2009/jun/07/eu-elections-social-democrats|title=Misery for social democrats as voters take a turn to the right|work=The Guardian|location=UK|date=7 June 2009|access-date=17 August 2010}}</ref><ref name="18 new MEPs take their seats">{{navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/content/20120103MUN34829/html/18-new-MEPs-take-their-seats|title=18 new MEPs take their seats|publisher=European Parliament|date=10 January 2012|access-date=14 February 2012}}</ref> Od leta [[1979]] državljani Evropske unije na splošnih [[Volitve|volitvah]] vsakih pet let izvolijo parlament. Volilna udeležba na parlamentarnih volitvah se je po letu 1979 vsakič zmanjšala, leta 2019 pa povečala za 8 odstotnih točk in prvič po letu 1994 presegla 50 %.<ref>{{navedi splet|title=Results of the 2014 European elections|url=http://www.results-elections2014.eu/en/turnout.html|publisher=European Parliament|accessdate=2021-02-06|archive-date=2021-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210203022915/https://www.europarl.europa.eu/elections2014-results/en/election-results-2014.html|url-status=dead}}</ref> Večinoma imajo [[Volilna pravica|volilno pravico]] državljani nad 18 let, razen na [[Malta|Malti]] in v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je 16 let in [[Grčija|Grčiji]], kjer je 17 let.<ref>{{navedi splet|url=https://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/21/the-european-parliament-electoral-procedures|publisher=European Parliament|date=May 2019|last=Panizza|first=Roberta|access-date=13 July 2019|title=The European Parliament: electoral procedures}}</ref> Čeprav ima Evropski parlament zakonodajno pristojnost, tako kot Svet, formalno, za razliko od večine nacionalnih parlamentov članic, nima pravice do pobude - to je pristojnost [[Evropska komisija|Evropske komisije.]]<ref name="Parliament's powers">{{navedi splet|title=Parliament's powers and procedures|publisher=European Parliament|url=http://www.europarl.europa.eu/parliament/public/staticDisplay.do?language=EN&id=46|access-date=12 June 2007}}</ref><ref name="Pot initiative">{{navedi splet|last=Williams|first=Matt|date=24 June 2008|title=Pöttering defends parliament's role at EU summits|publisher=The Parliament Magazine|url=http://www.theparliament.com/policy-focus/foreign-affairs/foreign-affairs-article/newsarticle/poettering-defends-parliaments-role-at-eu-summits/|access-date=25 June 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110524113601/http://www.theparliament.com/policy-focus/foreign-affairs/foreign-affairs-article/newsarticle/poettering-defends-parliaments-role-at-eu-summits/|archive-date=24 May 2011|df=dmy-all}}</ref> Parlament je "prva institucija" [[Evropska unija|Evropske unije]] (prva omenjena v svojih pogodbah in ima ceremonialno prednost pred drugimi institucijami EU)<ref name="Protocol">{{navedi splet|title=Parliament's Protocol Service|date=28 July 2006|url=http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?language=EN&type=IM-PRESS&reference=20060728FCS09980&secondRef=0|publisher=European Parliament|access-date=28 October 2007}}</ref> in si deli enake zakonodajne in proračunske pristojnosti s Svetom (razen pri nekaj vprašanjih, pri katerih veljajo posebni zakonodajni postopki). Prav tako ima enak nadzor nad proračunom EU. [[Evropska komisija]], ki je izvršna veja Evropske unije, je na koncu odgovorna Parlamentu. Parlament lahko zlasti odloči, ali bo odobril kandidata za zasedanje [[Evropski svet|Evropskega sveta]] za predsednika Komisije ali ne, poleg tega pa je zadolžen za odobritev (ali zavrnitev) imenovanja Komisije kot celote. Pozneje lahko z izglasovano nezaupnico tudi prisili k odstopu.<ref name="Parliament's powers" /> Predsednik Evropskega parlamenta je trenutno [[David Sassoli]], izvoljen julija 2019. Predseduje večstrankarski zbornici; pet največjih skupin v Evropskem parlamentu trenutno je skupina [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP), [[Stranka evropskih socialistov|Progresivno zavezništvo socialistov in demokrati]] (S&D), [[Renew Europe]] (prej [[ALDE]]), Zeleni / Evropska svobodna zveza (Zeleni – EFA) in [[Stranka identitete in demokracije|Identiteta in demokracija]] (ID). Zadnje volitve po vsej Evropski uniji so bile volitve leta 2019. == Volitve v Evropski parlament == Evropski parlament izvolijo državljani Evropske unije vsakih pet let (zadnje volitve v Evropski parlament so potekale leta 2019) na neposrednih in splošnih volitvah. Poslancev je lahko največ 751<ref>[http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/map.html Spletna stran Evropskega parlamenta]</ref> in delujejo v osmih poslanskih skupinah, največji pa sta skupina [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] in skupina [[Napredno zavezništvo socialistov in demokratov|socialistov]]. Vsaka država ima določeno število poslancev ([[Nemčija]] 96, [[Luksemburg]] 6). Poslanci niso predstavniki države, v kateri so bili izvoljeni, ampak zastopajo svoje volivce in njihove interese ter politične interese evropskih političnih strank. Te so večnacionalne in delujejo v skladu s programom, sprejetim na evropski ravni.<ref>{{navedi knjigo|title = Evropski parlament, osrednja demokratično legitimirana ustanova Evropske zveze / unije|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|year = 1998|isbn = |location = Ljubljana|pages = 118-131|work = Teorija in praksa, Družboslovna revija|issn = 0040-3598}}</ref> Slovenci so prvič volili poslance Evropskega parlamenta leta 2004,<ref>{{navedi knjigo|title = Socialna dimenzija vzhodne integracije Evropske zveze : stališče Evropskega parlamenta|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Skupščina Republike Slovenije|year = 1998|isbn = |location = Ljubljana|pages = 12-13|work = Parlamentarec, maj 1998, leto 3, št. 5|issn = 1408-1210}}</ref> tj. takoj po pridružitvi Evropski uniji. Najprej je bilo slovenskih poslancev sedem, z volitvami leta 2014 pa se je v skladu z [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] njihovo število povečalo na osem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/search.html?country=SI|title=Evropski parlament - Poslanci EP|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title = Slovenski parlamentaristični diskurz, evropski "mainstream" in Evropski parlament|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Skupščina Republike Slovenije|year = 1998|isbn = |location = Ljubljana|pages = 1-4, priloga|work = Parlamentarec, sept. 1998, leto 3, št. 8|issn = 1408-1210}}</ref> == Vloga Evropskega parlamenta == Evropski parlament zaseda dvanajstkrat letno v [[Strasbourg]]u, preostala zasedanja potekajo v [[Bruselj|Bruslju]], seje odborov (20 stalnih odborov<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/committees/sl/about-committees.html|title=Evropski parlament - O odborih|date=|accessdate=9. september 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>) pa so vedno v Bruslju. Plenarna zasedanja vodi predsednik Evropskega parlamenta, ki ga poslanci izvolijo z navadno večino. Evropski parlament je z dopolnili k ustanovitveni pogodbi v minulih desetletjih pridobival čedalje več pristojnosti, saj je z določili [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske]] in [[Amsterdamska pogodba|Amsterdamske pogodbe]] prerasel iz povsem svetovalne skupščine v pravi zakonodajni [[parlament]], ki ima danes podobna pooblastila kot nacionalni parlamenti. Ustaljeni zakonodajni postopek je soodločanje (uveden z Maastrichtsko pogodbo), ki postavlja Evropski parlament in [[Svet Evropske unije]] na isto raven, saj je besedilo potrjeno, ko ga potrdita oba, poslancem pa omogoča blokiranje sprejetja evropske zakonodaje. Soodločanje je danes ena od najpomembnejših moči Evropskega parlamenta in se nanaša na sprejemanje zakonodaje na številnih področjih, kot so gospodarsko upravljanje, priseljevanje, energija, promet, okolje in varstvo potrošnikov. Ta postopek je po uveljavitvi [[Pogodba iz Nice|Pogodbe iz Nice]] v uporabi na več kot 50 področjih delovanja EU. Posebej pomembna je vloga Evropskega parlamenta pri sprejemanju evropskega proračuna, ki letno znaša približno 133 milijard evrov, in pri nadzoru njegove porabe. Brez soglasja evropskega parlamenta proračun ne more biti sprejet, prav tako morajo poslanci potrditi poročilo [[Evropska komisija|Evropske komisije]] o izvrševanju proračuna za preteklo leto (zavrnitev poročila o porabi je vodila k odstopu evropske komisije pod vodstvom [[Jacques Santer|Jacquesa Santerja]] leta 1999). 45 % letnega proračuna EU, oziroma približno 60 milijard evrov, se trenutno porabi za spodbujanje konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja ter za zmanjševanje razlik med najbolj in najmanj razvitimi regijami. Razlika med slednjimi se je v obdobju med letoma 2000 in 2006 zmanjšala za eno šestino. Evropski parlament ima odločilno vlogo tudi pri razporejanju sredstev v višini 7,5 milijard evrov, namenjenih raziskavam in razvoju. Trenutno se te namenjajo novim načinom zaščite nizko ležečih območij pred poplavami, novim raziskavam in razvoju na področju zdravja, varne prehrane, prometa , tehnologije, energije in okolja. [[Slika:European Parliament Strasbourg Hemicycle - Diliff.jpg|sličica|252x252_pik|Glavna dvorana v Strasbourgu.|alt=]] [[Slika:European Parliament - Hemicycle.jpg|sličica|Glavna dvorana v Bruslju.|alt=|251x251_pik]] <br />Parlament igra tudi pomembno vlogo pri širitvi EU, saj mora dati soglasje k pristopu novih držav članic. [[Slovenci]] so prvič sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Lizbonska pogodba določa, da ima Slovenija osem poslancev od 751 ([[Nemčija]] 96, [[Poljska]] 51, [[Irska]] 11, [[Malta]] 6)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/map.html|title=Evropski parlament - Poslanci EP - Iskanje po zemljevidu|date=|accessdate=9. september 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>.Ta določa tudi, da je največje možno število poslancev 96, najmanjše stevilo poslancev pa 6. Tako imajo manjše države relativno večjo zastopanost.<ref>{{Navedi splet|title=How many MEPs will each country get after European Parliament elections in 2014? {{!}} News {{!}} European Parliament|url=http://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/eu-affairs/20130308STO06280/how-many-meps-will-each-country-get-after-european-parliament-elections-in-2014|website=www.europarl.europa.eu|date=2013-03-13|accessdate=2019-02-25|language=en}}</ref> Sistem, po katerem potekajo volitve evropskih poslancev, določi vsaka članica sama. === Konferenca predsednikov === Konferenco predsednikov sestavljajo [[predsednik Evropskega parlamenta]] in predsedniki političnih skupin. Kot organ političnega vodenja Evropskega parlamenta določa organizacijo dela in vsa vprašanja v zvezi z zakonodajnim načrtovanjem, ki se nanašajo na pristojnosti in število članov parlamentarnih odborov ter delegacij, prav tako odloča o [[Sedežni red|sedežnem redu]] v sejni dvorani, pripravlja razpored in dnevni red [[Plenarno zasedanje|plenarnih zasedanj]]. === Kvestorji === Predsedstvo Evropskega parlamenta poleg predsednika in podpredsednikov sestavljajo tudi [[Kvestor|kvestorji]] , ki imajo svetovalno funkcijo. Zadolženi so za administracijo. == Dosežki in ukrepi Evropskega parlamenta == === Finančna kriza in načrt oživitve evropskega gospodarstva === * Evropski parlament je odobril 200 milijard evrov namenjenih reševanju finančne krize v Evropski uniji. Večina teh tavljajo kar 90 odstotkov vseh podjetij v Evropski uniji. * Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji vsako leto nameni 500 milijonov evrov za ponovno zaposlovanje tistih, ki jih je prizadelo odpuščanje zaradi selitev proizvodnje izven EU. * V obdobju 2007 - 2013 bo Evropska unija namenila približno 350 milijard evrov za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest v revnejših predelih Evrope. * Evropski parlament je podprl zakonodajo, ki narekuje dvig jamstev za bančne vloge v višini do 100.000 evrov v primeru bankrota evropske banke. Sedaj veljavna meja 20.000 evrov se bo do konca junija 2009 zvišala na 50.000 evrov in nato na 100.000 evrov do konca leta 2010. Varčevalcem bo zagotovljen tudi hitrejši dostop do njihovih vlog v nujnih primerih, vzpostavljeni pa bodo še mehanizmi za čezmejno sodelovanje. === Podnebne spremembe in okolje === * Evropska unija spodbuja uporabo obnovljivih virov energije. Evropski parlament je potrdil zakonodajo, ki določa količino in načine uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje oziroma ohlajevanje prostorov ter za pogon vozil. Cilj podnebno-energetskega paketa je, da do leta 2020 obnovljivi viri energije predstavljajo 20 % vseh virov energije. * S pomočjo nove tehnologije, ki jo zahteva zakonodaja EU, tovarne in elektrarne shranjujejo odpadni ogljikov dioksid na varen način, globoko pod zemljo, kar zmanjšuje tvorbo toplogrednih plinov. * Z namenom zaščite življenja v morjih je prepovedana plovba tankerjev z enojnim dnom . Zakon dovoljuje prevoz nafte samo tankerjem z dvojnim dnom , kar znatno zmanjšuje možnost razlitja tovora v morje. * EU je poostrila zakonodajo s področja uporabe nevarnih kemikalij. Zakonodaja, ki je stopila v veljavo leta 2007, zagotavlja varnejšo uporabo preko 30.000 nevarnih kemičnih substanc. EU prav tako spodbuja države članice k uporabi razgradljivih materialov za izdelavo vrečk, embalaže, … * EU je poostrila. standarde za kakovost vode na morskih plažah, v rekah in jezerih, da bi se tako zmanjšala nevarnost bakterijskih okužb za kopalce * Od leta 2002 je EU namenila 1,5 milijarde evrov za pomoč članicam, ki so jih prizadele naravne katastrofe, kot so poplave, potresi, izbruh vulkana, gozdni požari, nevihte in suše. === Notranji trg === * Zahvaljujoč notranjemu trgu je bilo v obdobju od 1992 do 2006 ustvarjenih več kot 2,75 milijona novih delovnih mest. Notranji trg temelji na štirih svoboščlinah: prostem pretoku blaga, storitev, kapitala in oseb. * EU znižala visoke cene, ki so jih mobilni operaterji zaračunavali za gostovanje v omrežjih drugih držav – v povprečju znižanje znaša kar 60 %. * Ukinjeni so monopoli dobaviteljev plina in električne energije, zaradi česar so se znižale cene. * Izdelki, na voljo v trgovini ali na internetu, morajo po kakovostii, funkcionalnosti in sestavi zadostovati strogim zakonskim predpisom. Posebej strogi predpisi veljajo predvsem za igrače, električne naprave in plinske grelnike vode. V kolikor se v kateri od držav članic najde izdelek, ki ne ustreza vsem kriterijem, je ta izvzet iz prodaje tudi v vseh ostalih članicah. * Od leta 2004 je v EU prepovedano oglaševanje, prodaja in izdelava vseh kozmetičnih izdelkov in njihovih sestavin, ki so bili testirani na živalih. * Evropska a zakonodaja ščiti otroke pred pretiranim izpostavljanjem oglaševanju. Radijske in televizijske oddaje, namenjene otrokom in daljše od pol ure, so lahko z reklamnimi oglasi prekinjene le vsakih 30 minut. * V celotni Evropski uniji je v veljavi enotna telefonska številka 112 za 'klic v sili' oz. »klic za nujno pomoč«. Državljani Evropske unije lahko v primeru nesreče, požara, vloma pokličejo 112, od koder je njihov klic prevezan do reševalne službe v državi članci, iz katere prihaja klic. === Socialno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje === * Evropska zakonodaja izenačuje zaposlitvene pogoje za delavce , ki so zapsoleni za določen čas, s pogoji, ki veljajo za delavce s pogodbami za nedoločen čas. * Evropska zakonodaja je izenačila pravice mater in očetov novorojenčkov. Katerikoli od njih lahko koristi (minimalno) trimesečni porodniški dopust in se po izteku vrne na prejšnje oziroma podobno delovno mesto. * Spletni portal EURES (European Employment Service), ki ga je vzpostavila Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim parlamentom, omogoča iskanje prostih delovnih mest v 31 evropskih državah in nudi vse potrebne informacije o selitvi v tujino. * Evropska unija spodbuja vseživljenjsko učenje in kulturne izmenjave. V obdobju med letoma 2007 in 2013 bo 8 milijard evrov namenjenih različnim oblikam vseživljenjskega učenja po celotni Evropski uniji. Program med drugim vključuje znane programe, kot so [[Erasmus Student Network|Erasmus]], [[Comenius]], [[Leonardo da Vinci (akcijski program)|Leonardo da Vinci]] in [[Grundtvig|Gruntvig.]] === Varnost hrane in kmetijstvo === * Evropski parlament je pomagal pri vzpostavitvi sistema za razdeljevanje sadja in mlečnih izdelkov v šolah po vsej Evropi. * Evropski raziskovalci v okviru prizadevanj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 preučujejo nove možnosti za predelavo kmetijskih odpadkov, kot so slama, strnišča in gnojila, v okolju prijazne vire energije. === Pravosodje, svoboda in varnost (''Justice, Freedom and Security'') === * Evropski parlament je igral pomembno vlogo pri sprejemanju skupnih pravil politike vračanja nezakonitih priseljencev. V letu 2006 je bilo v Evropski uniji zajetih približno 500.000 nezakonitih priseljencev, od katerih so jih 40 % moralo vrniti v njihovo domovino . * S pobudami, ki jih je podprl Evropski parlament, so organi odkrivanja in pregona (policija in sodstvo) okrepili medsebojno sodelovanje na evropski ravni preko [[Evropski policijski urad|Europola]] in [[Eurojust|Eurojusta]]. Sodelovanje je obrodilo konkretne sadove pri preprečevanju mednarodnega kriminala. V sklopu operacije Koala sta, a primer, Europol in Eurojust skupaj razbila pedofilsko mrežo, v kateri je sodelovalo 2.500 posameznikov iz vsega sveta. Leta 2006 so pristojni organi s sodelovanjem z Europolom in Eurojustom preprečile več kot 600 terorističnih napadov v 11 državah članicah EU. * Evropski parlament je potrdil zakonodajo, ki zagotavlja vzajemno priznavanje sodnih odločitev s področja družinskega prava med državami članicami in spodbuja uporabo mediacije v družinskih sporih. === Širitev === * Evropski parlament mora dati privolitev za vstop katere koli države kandidatke v Evropsko unijo in v času pristopnih pogajanj budno spremlja napredek kandidatk. * S širitvijo EU na 27 članic se je število potrošnikov v Evropski uniji povečalo za več kot 100 milijonov. Trgovina med tako imenovanimi starimi in novimi državami članicami se je v manj kot desetih letih skoraj potrojila, in sicer s 175 milijard evrov v letu 1999 na 500 milijard evrov v letu 2007. Še bolj nazorno je petkratno povečanje blagovne menjave med novimi članicami z manj kot 15 milijard evrov na 77 milijard evrov v enakem obdobju. === Ženske v Evropskem parlamentu === * Z leti se je odstotek poslank Evropskega parlamenta nenehno povečeval – medtem ko je bilo leta 1979, ko so bile prve neposredne volitve v Evropski parlament, le 16,3 % poslank, se je ta odstotek dvignil na 26,1 % v letu 1994 in na 30,3 % v letu 2004. * V parlamentarnem sklicu 200-2009 imajo tri od osmih političnih skupin sopredsednice (Zeleni/EFA, UEN in IND/DEM), nobena od političnih skupin pa nima ženske kot svoje edine predsednice. * Od leta 1979 sta bili dve od 26 (7,7 %) predsednikov Evropskega parlamenta ženski – [[Simone Veil]] od leta 1979 do leta 1982 in Nicole Fontaine od leta 1999 do leta 2002. Ženske trenutno zasedajo 5 od 14 podpredsedniških mest. * Med 22 predsedniki parlamentarnih odborov je trenutno šest žensk (27,3 %), med 86 podpredsedniki pa je 29 žensk (33,7 %). == Glej tudi == * [[Evropska centralna banka]] * [[Evropska komisija]] * [[Evro]] * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009]] *[[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014]] ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:European Parliament|Evropski parlament}} * [http://www.europarl.europa.eu/news/public/default_sl.htm Europarl - Evropski parlament] - uradna stran * [http://www.evropska-unija.si/pages/publikacije/pdf/eu_na_kratko.pdf Evropska unija na kratko] * [http://www.ess.gov.si/slo/Eures/ZaposlovanjeVTujini/ZaposlovanjeVTujini.htm Eures - možnosti zaposlovanja v državah Evropske unije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090525071342/http://www.ess.gov.si/slo/eures/zaposlovanjevtujini/zaposlovanjevtujini.htm |date=2009-05-25 }} * [http://www.volitve2009.eu Volitve 2009]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.europarl.europa.eu/oeil/file.jsp?id=5608102 Enakopravnost med ženskami in moškimi - 2008] * [http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ%3AL%3A2006%3A403%3ASOM%3ASL%3AHTML Uredba o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakopravnost spolov ] * [http://www.europarl.europa.eu/oeil/file.jsp?id=233452 Volitve 2004: kako zagotoviti uravnoteženo zastopanje žensk in moških] * [http://www.zls.si/images/stories/priponke/odlocajmo.pdf Priloga Ženskega lobija Slovenije Odločajmo skupaj]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://ec.europa.eu/commission_barroso/wallstrom/pdf/europewomen_sl.pdf Evropa za ženske] {{Institucije Evropske unije}} [[Kategorija:Ustanove Evropske unije]] [[Kategorija:Evropski parlament|*]] {{normativna kontrola}} 15rsxhwu4o17l9fnbzranahxee95kcr Praga 0 5619 6679061 6674051 2026-05-22T09:32:22Z Skot 232434 Higher resolution version of image #NKCR 6679061 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje | official_name = Praga | native_name = Praha | settlement_type = Glavno mesto | nickname = | motto = ''Praga Caput Rei publicae'' | image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=300 |perrow=1/2/2 |image1 = Prague (6365119737).jpg |image2 = Národní divadlo z ostrova 1.jpg |image3 = Mrakodrapy v Praze 2018.jpg |image4 = Prague 07-2016 View from Old Town Hall Tower img3.jpg |image5 = PragueCzechRepublicMalaStranaMostecka.jpg}} | image_caption = Z vrha proti dnu, z leve proti desni: pogled na [[Karlov most]] in [[praški grad]]; [[Narodno gledališče, Praga|Narodno gledališče]]; nebotičniki v četrti Pankrác; Staromestni trg; četrt [[Malá Strana]] | image_flag = Flag of Prague.svg | image_shield = Coat of arms of Prague.svg | pushpin_map = Češka | map_caption = Lega mesta na [[Češka|Češkem]] |latd= 50|latm= 05|lats= |latNS= N |longd= 14|longm= 25|longs= |longEW= E | coordinates_region = CZ | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{CZE}} | subdivision_type1 = [[Okraji Češke|Okraj]] | subdivision_name1 = Glavno mesto Praga | leader_title = [[Župan]] | leader_name = {{Wikidata|P6}} | established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] | established_date = [[8. stoletje]] | area_total_km2 = 496,21 | area_urban_km2 = 298 | area_metro_km2 = 11425 | elevation_min_m = 177 | elevation_max_m = 399 | population_total = 1384732 | population_as_of = 31. 12. 2023 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet |title=Preliminary data – population and population change |url=https://vdb.czso.cz/vdbvo2/faces/en/index.jsf?page=vystup-objekt&pvo=DEM130062-1&pvokc=&katalog=33115&z=T |publisher=Statistični urad Češke republike |date=2024-03-23}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_metro = 2267817 | population_metro_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CITIES |title=OECD - Metropolitan areas - Population, all ages |publisher=OECD |access-date=2022-01-15 |archive-date=2019-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412004539/https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CITIES |url-status=live}}</ref> | population_density_metro_km2 = 237 | population_demonym = Pražan, Pražanka | timezone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 1xx xx | iso_code = CZ-10 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Češke|Avtomobilska oznaka]] | registration_plate = A | website = | footnotes = }} '''Praga''' ({{jezik-cs|Praha}}) je [[glavno mesto]] in z okoli 1, 4 [[milijon]]a prebivalci (v metropolitanskem območju še skoraj milijon več) tudi največje [[mesto]] na [[Češka|Češkem]]. Leži ob [[reka|reki]] [[Vltava|Vltavi]], ki je pritok reke [[Laba|Labe]], in je zgodovinsko, kulturno ter gospodarsko središče države, pa tudi zgodovinske dežele [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]]. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope, na sredini češke kotline. Ima dobro ohranjeno [[srednji vek|srednjeveško]] mestno jedro s [[Hradčani]] (Hradčany) in [[Malá Strana|Malo strano]] na levem ter [[Staré Město|Staro mesto]] in [[Nové Město|Novo mesto]] na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti večkrat [[poplava|poplavljala]]. V Pragi je najstarejša [[Karlova univerza v Pragi|univerza]] severno od [[Alpe|Alp]], ustanovljena 1348 in poimenovana po njenem zaščitniku [[Karel IV. Luksemburški|Karlu IV.]], najstarejša češka [[Nadškofija Praga|(nad)škofija]], kot sedež praškega metropolita in češkega [[primas]]a, [[Narodni muzej, Praga|Narodni muzej]], [[Češka filharmonija]] itd. Ob zgraditvi [[železnica|železniškega]] omrežja leta 1848 se je začelo mesto hitreje razvijati. [[Prevoz]] [[premog]]a iz bazena [[Kladno]] je omogočil razvoj [[metalurgija|metalurgije]] in je vplival na povečanje prebivalstva. Leta 1830 je v Pragi živelo 180.000, leta 1910 pa 224.000 prebivalcev. Praga je postala močno industrijsko središče. Nastali so Libeň s pristaniščem Vysočany, Hloubětín, Karlín in Smíchov, ki so glavne industrijske četrti s [[tovarna]]mi strojev, vozil, vagonov, [[steklo|stekla]], [[papir]]ja in živil. Praga je postala [[trgovina|trgovsko]] središče in veliko železniško vozlišče, nato so zgradili še [[avtocesta|avtocestne]] povezave in veliko [[letališče]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Prage}} [[File:Josef Mathauser - Kněžna Libuše věští slávu Prahy (Historie českého národa v obrazech, obr. 005) retouched.jpg|thumb|Mitološka kneginja [[Libuša]] prerokuje slavo Pragi]] V tisoč letih svojega obstoja je mesto zraslo v naselje, ki se razteza od [[Praški grad|praškega gradu]] na severu do utrdbe [[Višegrad]] na jugu in je postalo večkulturna prestolnica sodobne evropske države Češke, države članice Evropske unije. === Zgodnje zgodovinsko obdobje === [[File:Praga 0003.JPG|thumb|upright|Praška astronomska ura je bila prvič nameščena leta 1410 in velja za tretjo najstarejšo astronomsko uro na svetu in najstarejšo, ki še vedno deluje]] [[File:CharlesBridgeMalaStranaPragueCzechRepublic.jpg|thumb|left|Pogled na enega od stolpov na Karlovem mostu]] Območje, na katerem je bila ustanovljena Praga, je bilo poseljeno že v [[paleolitik]]u. Po mnenju judovskega zgodovinarja in kronista Davida Solomona Ganza (1541–1613), avtorja knjige, objavljene v hebrejščini z naslovom ''Tzemach Dovid,''<ref>Dovid Solomon Ganz, Tzemach Dovid (3rd edition), part 2, Warsaw 1878</ref> je mesto ustanovil starodavni kralj Boja okoli 1306 pr. n. št. Dal je ime mestu, ki je ležalo okoli kraja, kjer zdaj stoji Praga, ''Boiinhaem''. Ime zgodovinskega ozemlja Češke Bohemija (latinsko: Boihaemum), ki je v zahodnem delu današnje Češke in sosednje Bavarske, je tudi del imena tega starodavnega kralja. Okoli 200 pr. n. št. so [[Kelti]] ([[Boji]]) ustanovili ''[[oppidum|opidum]]'' (naselje) na jugu sedanje Prage, zdaj imenovan Závist. Do konca 1. stoletja pr. n. št. je bilo prebivalstvo na Češkem sestavljeno večinoma iz [[Germani|germanskih]] plemen ([[Markomani]], [[Kvadi]], [[Langobardi]] in morda [[Svebi]]). V času vladavine cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] (27 pr. n. št.–14 n. št.) se je mesto po vladarju v tistem času, ki mu je bilo ime Maroboduus, imenovalo ''Maroboden''. Bil je Avgustov sodobnik. Okrog območja, na katerem je sodobna Praga, [[Ptolemaj]]ev zemljevid (2. stoletje) omenja germansko mesto imenovano ''Casurgis''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cs-magazin.com/index.php?a=a2011021048 |title=Praha byla Casurgis |accessdate=2016-01-24 |archive-date=2016-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160413175204/http://www.cs-magazin.com/index.php?a=a2011021048 |url-status=dead }}</ref> V poznem 5. stoletju, obdobju velikih selitev po propadu Zahodnega rimskega cesarstva, so se germanska plemena selila proti zahodu in v 6. stoletju so slovanska plemena naseljevala srednjo Evropo. Od 9. stoletja se je naselje že imenovalo ''Praha'' (''Praga''). Po legendi naj bi češka kneginja in prerokinja [[Libuša]] ter njen mož Přemysl, ustanovitelj rodbine [[Přemyslidi|Přemyslidov]], ustanovila Prago v 8. stoletju. Legenda pravi, da je Libuša prišla iz skalne pečine visoko nad Vltavo in prerokovala: "Vidim veliko mesto, katerega slava se bo dotaknila zvezd." Dala je zgraditi grad in mesto imenovala Praga.<ref>[http://www.nytimes.com/books/first/d/demetz-prague.html nytimes.com, Prague in Black and Gold]</ref> Do leta 800 je bila preprosta utrdba z lesenimi stavbami, ki so zasedale približno dve tretjini območja, ki je zdaj [[praški grad]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.novinky.cz/kultura/24807-slovane-na-hrade-zili-uz-sto-let-pred-borivojem.html |title=Slované na Hradě žili už sto let před Bořivojem&nbsp;– |publisher=Novinky.cz |accessdate=14 April 2011 |archive-date=2011-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110405080130/http://www.novinky.cz/kultura/24807-slovane-na-hrade-zili-uz-sto-let-pred-borivojem.html |url-status=dead }}</ref> Prve pozidave pod praškim gradom izvirajo iz leta 885.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hrad.cz/en/prague-castle/history/archaeological-research.shtml |title=Archaeological Research&nbsp;– Prague Castle |publisher=Hrad.cz |date=8 July 2005 |accessdate=30 May 2011}}</ref> Druga praška utrdba je bila trdnjava Přemyslidov [[Višegrad, Praga|Višegrad]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.praguewelcome.cz/en/visit/monuments/top-monuments/65-vysehrad.shtml |title=TOP MONUMENTS - VYŠEHRAD |publisher=praguewelcome.cz |accessdate=14 November 2013 |archive-date=2013-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130312091714/http://www.praguewelcome.cz/en/visit/monuments/top-monuments/65-vysehrad.shtml |url-status=dead }}</ref>, ki je bila ustanovljena v 10. stoletju, približno 70 let za praškim gradom. Praški grad obvladuje stolnica, ki je bila ustanovljena leta 1344, vendar končana šele v 20. stoletju. Regija je postala sedež vojvod in zadnjih čeških kraljev. Pod svetim rimskim cesarjem [[Oton II.|Otonom II.]] je območje leta 973 postalo sedež [[škofija|škofije]]. Praga je bila povzdignjena v [[nadškofija|nadškofijo]] leta 1344, dotlej je bila sufragan nadškofije v [[Mainz]]u. Praga je bila pomembno trgovsko središče, v njej so se naselili trgovci iz vse Evrope, tudi veliko [[Judje|Judov]], kot je opozoril leta 965 [[Al Andaluz|špansko-judovski]] trgovec in popotnik [[Ibrahim ibn Jakob]]. [[Stara nova sinagoga, Praga|Stara nova sinagoga]] iz leta 1270 še vedno stoji. V Pragi je bil tudi pomemben trg sužnjev.<ref>"''[https://books.google.com/books?id=cHRvtwTLcMAC&pg=PA417&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The Cambridge Economic History of Europe: Trade and industry in the Middle Ages]''". Michael Moïssey Postan, Edward Miller,Cynthia Postan (1987). Cambridge University Press. p. 417. ISBN 0-521-08709-0.</ref> Nad plitvino reke Vltave je kralj [[Vladislav I.]] (tudi češki vojvoda [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]]) leta 1170 zgradil prvi [[most]], ''Juditin most,'' ki ga je imenoval v čast svoje žene Judite Turingijske. Leta 1342 ga je uničila poplava. Nekaj prvotnih temeljnih kamnov tega mostu je ostalo. Leta 1257, ko je vladal kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]], je bila v Pragi, kjer je bila starejša vas, ustanovljena četrt [[Malá Strana|Malá strana]], kar naj bi postalo območje [[Hradčani]] (Praški grad). To je bil okraj nemških prebivalcev, ki so imeli pravico do samostojnega upravljanja v skladu z ''magdeburškim zakonom''. Novo okrožje je bilo na obrežju nasproti Starega mesta ("Staré Město"), ki je imelo status mestnega okraja in je bilo omejeno z obzidjem in utrdbami. === Obdobje Karla IV. === [[File:Prague 07-2016 view from Lesser Town Tower of Charles Bridge img5.jpg|thumb|upright|Stolnica svetega Vida na praškem gradu]] [[File:CZ-Prag-hrad-koenigsp-kronjuw.jpg|thumb|left|Češki kronski dragulji so četrti najstarejši v Evropi]] Praga je cvetela v 14. stoletju v času vladavine [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]], svetega rimskega cesarja in kralja Češke iz nove [[Luksemburžani|luksemburške rodbine]] (1346–1378). Kot kralj Češke in Svetega rimskega cesarstva je preoblikoval Prago v cesarsko prestolnico. V tistem času je bila tretje največje mesto v Evropi (po Rimu in [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]). Ukazal je gradnjo Novega mesta (''Nové Město''), ki meji na staro mestno jedro in ga je sam tudi zasnoval. [[Karlov most]], ki je nadomestil Juditin most, uničen v poplavi tik pred začetkom njegovega vladanja, je bil postavljen za povezavo vzhodnega brega okrožij Male strane in grajskega območja. 9. julija 1357 ob 5.31 je Karel IV. osebno položil prvi temeljni kamen za Karlov most. Znan je točen čas polaganja prvega temeljnega kamna, ker je bila palindromna številka 135797531 vklesana v mostni stolp v Starem mestu in so ga kraljevi [[astrolog]]i in [[numerolog]]i določili kot najboljši čas za začetek gradnje mostu.<ref>Stone, Andrew. ''A Hedonist's Guide to New York''.</ref> Leta 1347 je ustanovil [[Karlova univerza v Pragi|Karlovo univerzo]], ki je še vedno najstarejša univerza v srednji Evropi. Začel je gradnjo gotske [[Stolnica svetega Vida, Praga|stolnice svetega Vida]] v največjem dvorišču praškega gradu, kjer je bila romanska rotunda. Praga je bila povzdignjena v nadškofijo leta 1344, to je leto, ko se je začela gradnja stolnice. Mesto je imelo kovnico denarja in je bilo središče trgovanja za nemške in italijanske bančnike in trgovce. Družbeni red je postajal nemiren zaradi naraščanja moči cehov obrtnikov (sami pogosto sprti zaradi notranjih bojev) ter večjega števila revnih ljudi. ''Zid lakote'', močno utrjeno obzidje južno od Male strane in območja gradu, je bil zgrajen v 1360-ih, obdobju lakote. Delo je bilo pomembno, saj so bili odredi Karla IV. sredstvo za zagotavljanje zaposlovanja in hrane za delavce in njihove družine. [[File:Prague banner c1477.png|150px|thumb|Prapor stare Prage, okoli 1477]] [[File:Staré Město Pražské (znak).jpg|120px|thumb|Praški grb v 15. stoletju. Roka je bila dodana leta 1649.]] Karel IV. je umrl leta 1378. Ko je vladal njegov sin, kralj Venčeslav IV. (1378–1419), je bilo obdobje močnih pretresov. Med veliko nočjo 1389 so člani praške duhovščine povedali, da so Judje oskrunili evharistično hostijo. Duhovščina je spodbujala drhal k ropanju, plenjenju in zažigu judovske četrti. Skoraj celotno judovsko prebivalstvo Prage (3000 ljudi) je umrlo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.everything2.org/title/The%2520Prague%2520Pogrom%2520of%25201389 |publisher=Everything2 |title=The Prague Pogrom of 1389 |date=April 1389 |accessdate=16 June 2009 |archive-date=2010-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100618060237/http://www.everything2.org/title/The%2520Prague%2520Pogrom%2520of%25201389 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.prague.cz/jewish-quarter/ |publisher=prague.cz |title=The former Jewish Quarter in Prague |date=April 1389 |accessdate=16 June 2009}}</ref> [[Jan Hus]], [[teolog]] in [[rektor]] na Karlovi univerzi je pridigal v Pragi. Leta 1402 je začel pridigati v Betlehemski kapeli. Navdušen nad [[John Wycliffe|Johnom Wycliffom]] se je v pridigah osredotočal na tisto, kar je bilo videti kot radikalne reforme koruptivne [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]]. Ko je postal prenevaren za politično in versko ustanovo, je bil Hus povabljen na [[Konstanški koncil|koncil v Konstanco]] na sojenje zaradi [[herezija|herezije]]. Leta 1415 so ga obsodili in zažgali na grmadi . Čez štiri leta je Praga doživela svojo prvo [[Praška defenestracija|defenestracijo]], ko so se ljudje uprli pod poveljstvom praškega duhovnika Jana Želivskega. Husova smrt je skupaj s češkim protonacionalizmom in protoprotestantizmom spodbudila [[husitske vojne]]. Kmečki uporniki, ki jih je vodil Jan Žižka, so skupaj s husitskimi vojaki iz Prage premagali cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] v bitki za Vitkov hrib leta 1420. Med husitskimi vojnami, ko so mesto Prago napadli [[križarji]] in plačane sile, se je mestna milica pogumno borila pod praškim praporom. Prapor z lastovičjim repom je bil velik približno 4 x 6 metrov, rdeče polje je bilo posuto z drobnimi belimi lilijami (''[[fleur-de-lis]]'') s srebrnim grbom starega mesta v sredini. Besede »PÁN BUH POMOC NASSE« (Gospod je naša pomoč) so se pojavile nad grbom, husitskim kelihom v sredini nad njim. Blizu lastovičjega repa je bilo v obliki polmeseca zlato sonce z žarki. Enega od teh praporov so zajeli švedski vojaki v bitki za Prago (1648), ko so zasedli zahodni breg reke Vltave in bili odbiti od vzhodnega brega. Razstavili so ga v kraljevem vojaškem muzeju v [[Stockholm]]u. Ta prapor obstaja še vedno, a je v zelo slabem stanju. Odnesli so tudi ''Codex Gigas'' in ''Codex Argenteus''. Prapor z mestnim simbolom Starega mesta je bil verjetno naslikan že 1419. Mestna milica ga je uporabljala že pred 1477 in med husitskimi vojnami ter je najstarejši ohranjen občinski prapor Češke. V naslednjih dveh stoletjih je Praga okrepila svojo vlogo trgovskega mesta. V tem času so zgradili mnoge pomembne gotske stavbe<ref>{{navedi splet|url=http://old.hrad.cz/castle/architektura/gotika_uk.html |title=Architecture of the Gothic |publisher=Old.hrad.cz |date=13 October 2005 |accessdate=18 November 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|author= |url=http://www.hrad.cz/en/prague-castle/photogallery/prague-castle/9.shtml |title=Old Royal Palace with Vladislav Hall - Prague Castle |publisher=Hrad.cz |date=16 December 2011 |accessdate=18 November 2013}}</ref> in dodali [[Vladislavova dvorana, Praški grad|Vladislavovo dvorano]] na praškem gradu. === Obdobje Habsburžanov === [[File:Bohemiae Moraviae et Silesiae (Merian) 102.jpg|thumb|Panorama Prage 1650]] Leta 1526 so češke dežele izvolile [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] iz [[Habsburžani|habsburške dinastije]]. Goreč katolicizem njenih članov je bil vzrok za spopade na Češkem, nato pa v Pragi, kjer so bile protestantske ideje vedno bolj priljubljene.<ref>{{navedi splet |url=http://www.prague.st/city-info/static/eng/czech-history/religious-conflicts.php |title=Religious conflicts |publisher=Prague.st |date= |accessdate=18 November 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304235726/http://www.prague.st/city-info/static/eng/czech-history/religious-conflicts.php |url-status=dead }}</ref> Teh težav cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]], izvoljeni kralj Češke leta 1576, ki se je odločil imeti v Pragi svoj dom, ni obvladal. Živel je v praškem gradu, kjer so njegov dvor obiskovali ne le astrologi in čarovniki, ampak tudi znanstveniki, glasbeniki in umetniki. Rudolf je bil velik ljubitelj umetnosti in Praga je postala prestolnica evropske kulture. To je bilo za mesto uspešno obdobje: slavni ljudje, ki so tu živeli v tistem času, sta [[astronom]]a [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]], [[slikar]] [[Giuseppe Arcimboldo]], [[Alkimija|alkimista]] [[Edward Kelley]] in [[John Dee]], [[pesnik|pesnica]] [[Elizabeth Jane Weston]] in drugi. Leta 1618 je druga praška defenestracija izzvala [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], ki je bilo še posebej kruto obdobje za Prago in Češko. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil odstavljen in njegovo mesto je kot kralj Češke zasedel [[Friderik V. Pfalški|Friderik V.]], volilni knez Palatinata. Češka vojska je bila pod njim premagana v [[bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] (1620), nedaleč od mesta. Leta 1621 je bilo usmrčenih 27 čeških voditeljev (vključenih v vstajo) na Starem mestnem trgu in izgnani mnogi drugi. Mesto je med vojno trpelo pod [[Sasi]] (1631) in v bitki za Prago (1648).<ref>{{navedi splet |url=http://www.family-lines.cz/html/Articles/30-war.htm |title=The Kingdom of Bohemia during the Thirty Years' War |publisher=Family-lines.cz |accessdate=14 April 2011 |archive-date=2011-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718172046/http://www.family-lines.cz/html/Articles/30-war.htm |url-status=dead }}</ref> Praga je začela vztrajno nazadovati, prebivalstvo se je zmanjšalo s 60.000 pred vojno na 20.000. V drugi polovici 17. stoletja je prebivalstvo Prage začelo znova naraščati. Judje so bili v Pragi od konca 10. stoletja, do leta 1708 so predstavljali približno četrtino prebivalcev Prage.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Prague.html |title=Prague |publisher=Jewish Virtual Library |date= |accessdate=18 November 2013}}</ref> [[File:Frantisek Palacky monument.jpg|thumb|upright|Spomenik Františku Palackiju, pomembnemu članu češkega narodnega preporoda]] Leta 1689 je velik požar uničil del Prage, kar je spodbudilo prenovo in obnovo mesta. V letih 1713–14 je izbruhnila kuga, ki je zahtevala 12.000 do 13.000 ljudi.<ref>M. Signoli, D. Chevé, A. Pascal (2007).''"[https://books.google.com/books?id=3u3rNCWtv0MC&pg=PA51&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Plague epidemics in Czech countries]"''. p.51.</ref> Po bitki za Prago leta 1757 so Prusi z bombardiranjem uničili več kot četrtino mesta in močno poškodovali stolnico svetega Vida.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.1911encyclopedia.org/Prague |title=arhivska kopija |accessdate=2016-01-24 |archive-date=2013-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130807161736/http://www.1911encyclopedia.org/Prague |url-status=bot: unknown }}</ref> Mesec po bitki pri [[Kolín]]u je Friderik II. izgubil bitko in se je moral umakniti iz Češke. Gospodarska rast se je nadaljevala v 18. stoletju, leta 1771 je imelo mesto že 80.000 prebivalcev. Mnogi so bili bogati trgovci in plemiči, ki so obogatili mesto s številnimi palačami, cerkvami in vrtovi, polnimi umetnosti in glasbe, ki jo je ustvarjal baročni slog, znan po vsem svetu. Leta 1784 so bile pod Jožefom II. štiri občine Mala strana, Novo mesto, Staro mesto in Hradčani združene v eno samo. Judovsko okrožje, imenovano Josefov, je bilo vključeno šele leta 1850. Industrijska revolucija je imela v Pragi močan vpliv, saj so tovarne izkoriščale rudnike premoga in fužine bližnje regije. Prvo predmestje Karlín je bilo ustanovljeno leta 1817, čez 20 let je imelo mesto več kot 100.000 prebivalcev. Revolucije v Evropi v letu 1848 so se dotaknile tudi Prage, vendar so bile divje zatrte. V naslednjih letih se je začel češki narodni preporod, dokler ni v letu 1861 dobil večine v mestnem svetu. Praga je imela leta 1848 nemško govorečo večino, že leta 1880 se je število nemških govorcev zmanjšalo na 14 % (42.000) in leta 1910 na 6,7 % (37.000) zaradi velikega povečanja pritoka Čehov iz preostalega dela Češke in Moravske, pa tudi zaradi ponovne vzpostavitve pomembnosti oziroma socialnega statusa češkega jezika. === 20. stoletje === ==== Prva republika ==== [[File:Prague liberation 1945 konev.jpg|thumb|Maja 1945 Prago osvobaja Rdeča armada]] Prva svetovna vojna se je končala s porazom Avstro-Ogrske in nastajanjem [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]. Praga je bila izbrana za njeno glavno mesto in praški grad za sedež predsednika [[Tomáš Masaryk|Tomáša Masaryka]]. V tem času je bila Praga prava evropska prestolnica z visoko razvito industrijo. Leta 1930 se je število prebivalcev povečalo že na 850.000. ==== Druga svetovna vojna ==== [[Adolf Hitler|Hitler]] je ukazal nemški vojski, naj vstopijo v Prago 15. marca 1939 in je s praškega gradu razglasil Češki in Moravski nemški protektorat. Večino svoje zgodovine je bila Praga večetnično mesto s pomembnim deležem češkega, nemškega in (večinoma češko in/ali nemško govoreči) judovskega prebivalstva. Od leta 1939, ko je državo zasedla [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]], in med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila večina Judov izgnana in pobita. Leta 1942 je bila Praga priča atentatu na enega najvplivnejših nacistov Nemčiji, [[Reinhard Heydrich|Reinharda Heydricha]]: umorili so ga med operacijo Antropoid, ki sta jo izvedla češkoslovaška narodna junaka Jozef Gabčík in Jan Kubiš. Hitler je ukazal krvave povračilne ukrepe. Ob koncu vojne so Prago večkrat bombardirali Američani. 701 človek je bil ubit in več kot 1000 ljudi je bilo ranjenih, nekaj stavb, tovarn in zgodovinskih znamenitosti je bilo uničenih (samostan Emaus, Faustova hiša, sinagoga Vinohrady).<ref name="Bombing">{{navedi splet|url=http://www.praguepost.com/archivescontent/40592-looking-back-at-the-bombing-of-prague.html |title=Looking Back at the Bombing of Prague |work= The Prague Post |date=14 February 1945 |accessdate=4 December 2011}}</ref> Po mnenju ameriških pilotov se je to zgodilo zaradi navigacijske napake. Številne zgodovinske stavbe v Pragi pa niso bile uničene in škoda je bila v primerjavi s celotnim uničenjem številnih drugih mest v tem času majhna. [[File:Havla 1989.jpg|thumb|Žametna revolucija, november 1989]] 5. maja 1945, dva dni pred nemško kapitulacijo, je izbruhnila vstaja proti Nemčiji. Štiri dni pozneje je 3. udarna brigada Rdeče armade osvobodila mesto. Večina (okoli 50.000 ljudi) nemškega prebivalstva Prage je pobegnila ali bila izgnana v skladu z Beneševimi dekreti. ==== Hladna vojna ==== [[File:Mrakodrapy v Praze 2018.jpg| thumb|Nebotičniki v Pragi]] Praga je bila mesto pod vojaškim in političnim nadzorom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (glej [[železna zavesa]]). Na 4. kongresu češkoslovaških pisateljev, ki je bil v mestu leta 1967, so oblikovali jasno stališče proti režimu. To je spodbudilo novega sekretarja komunistične partije [[Aleksander Dubček|Aleksandra Dubčka]] k oznanitvi novega političnega kursa leta 1968, kratkotrajnega obdobja "socializma s človeškim obrazom". To je bila ''[[praška pomlad]]'', ki je bila usmerjena v demokratizacijo političnega in ekonomskega sistema. Države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] (razen [[Romunija|Romunije]] in [[Albanija|Albanije]]) so se pod vodstvom Sovjetske zveze odzvale z [[zasedba Češkoslovaške|zasedbo Češkoslovaške]] in 21. avgusta 1968 so tanki na praških ulicah zatrli poskus reforme. ==== Obdobje po žametni revoluciji ==== Leta 1989, ko je policija umirila študentske demonstracije, se je [[žametna revolucija]] razlila po ulicah Prage in češkoslovaško glavno mesto je imelo veliko koristi od novega razpoloženja. Leta 1993, po razdelitvi Češkoslovaške, je Praga postala glavno mesto nove Češke republike. Od leta 1995 se dvigujejo nebotičniki, Praga je spet postala pomembno kulturno središče Evrope in je povsem pod vplivom globalizacije. Leta 2000 je bil v Pragi vrh [[Mednarodni denarni sklad|IMF]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]]. Leta 2002 so bile v Pragi velike poplave, ki so poškodovale stavbe in tudi podzemni prometni sistem. == Etimologija in druga imena == [[File:Vltava in Prague.jpg|thumb|right|220px|Mostovi čez Vltavo, kot se vidijo iz Letne]] Češko ime ''Praha'' izhaja iz stare slovanske besede ''práh'', kar pomeni '[[brod (prehod)]]' ali 'brzica' in se nanaša na izvor mesta na točki prehoda reke Vltave.<ref>{{navedi splet|url=http://praguesummer.com/whats-in-a-name-prague-history-lesson/|title=What's in a name? Prague History lesson|website=praguesummer.com|date=22 February 2016|access-date=14 March 2016|archive-date=2017-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170314063453/http://praguesummer.com/whats-in-a-name-prague-history-lesson/|url-status=dead}}</ref> Enako je etimologija povezana z okrožjem Praga v Varšavi.<ref>Lucy S. Dawidowicz&nbsp;– ''The Golden Tradition: Jewish Life and Thought in Eastern Europe'', 1996, p. 351. "Then you surely knew also Reb Shmuel on the other side of the Vistula, in Praga! Praga, the threshold of Warsaw—the aroma of the country, with its broad fields, so many times desolated by wars and fires and rebuilt..."</ref> Še en pogled na izvor imena je povezan s češko besedo ''práh'' (v pomenu »prag pri vratih«) in legendarna etimologija povezuje ime mesta s princeso Libušo, prerokinjo in ženo mitološkega ustanovitelja rodbine [[Přemyslidi|Přemyslidov]]. Ta je odredil gradnjo mesta »tam, kjer človek prestopi prag svoje hiše«. Češki ''práh'' se nanaša na brzice ali prehod v reki ali prag kot možnost prečkanja plitvine v reki, kar zagotavlja "prag" v gradu. Še ena izpeljava imena ''Praha'' je mogoča iz ''na prazě'', izvirno izraz za pobočje iz skrilavca, na katerem je bil zgrajen prvotni grad. V tistem času je bil grad obdan z gozdovi, ki so pokrivali devet gričev prihodnjega mesta – Staro mesto na nasprotni strani reke, pa tudi [[Malá Strana]], ki je pod obstoječim gradom in je nastala šele pozneje. V nemščini je Praga pisana kot ''Prag'', v angleščini in francoščini ''Prague'', v več drugih romanskih in slovanskih jezikih pa tako kot v slovenščini - ''Praga''. == Geografija == Praga ima osrednjo lego v zahodni Češki ob reki [[Vltava|Vltavi]], približno 40 kilometrov od sotočja z [[Laba|Labo]] pri Mělníku. Razdalja do skrajnih mejnih točk države je severno okoli 110 kilometrov, zahodno in južno okoli 170&nbsp;km na vsako stran, na vzhod okoli 320&nbsp;km. Velik del mesta leži v široki dolini reke Vltave, ki teče skozi mestno območje v dolžini 30 kilometrov in dela veliko zanko v severnem delu. Na južnem loku te zanke je zgodovinsko središče mesta, ki ga obvladujeta vzpetini na severu [[Hradčani]] in jugu [[Višegrad, Praga|Višegrad]]. Preostanek je razdeljen med druge okoliške doline med hribi: ''Letná, Vítkov, Větrov, Skalka, Emauzy, Karlov'' in najvišji med njimi ''Petrin''. Z vključevanjem v območje mesta (Pražská plošina) predvsem v 20. stoletju se razteza zdaj daleč navzven. Vltava teče v Prago z juga, kjer vstopi v mestni prostor na nadmorski višini okoli 190 metrov in ga zapusti na severu pri okoli 176 metrih. Reka ima tu povprečno globino 2,75, največjo pa 10,5 metra. Teče okoli več otokov, tudi otokov južno od Karlovega mostu, kjer so še ''Slovanský, Dětský '' in ''Střelecký ostrov'' in na zahodnem delu Karlovega mostu otok ''Kampa''. Številni so pritoki, med katerimi je največji Berounka, severno od Zbraslava (z zahoda) je Botič med Novim mestom in Višegradom (z vzhoda) in Rokytka v pristanišču Libeň (prav tako z vzhoda). Najvišje vzpetine so na zahodnem in južnem delu mesta. Na zahodu je Bela gora (Bilá hora), visoka je 381 metrov, na jugu ima Čihadlo 385 metrov.<ref>Alle Höhenangaben gerundet nach: ''Turistická mapa, Wanderkarte 1 : 50.000. Hrsg.: Klub českých turistů. Bl. 36. Okolí Prahy západ.'' 3. vydání, dotisk. TRASA, Prag 2004. ISBN 978-80-7324-006-6. Kartengrundlage: MO ČR (''Ministerstvo obrany České republiky'', Verteidigungsministerium der Tschechischen Republik)</ref> Praga ima v upravni delitvi Češke poseben status ob 13 [[Okraji Češke|okrajih]], v celoti jo obdaja [[Osrednječeški okraj]] (''Středočeský kraj''). == Glavne znamenitosti == [[File:Peter Stehlik 2011.07.29 A.jpg|thumb|220px|Venčeslavov trg]] [[File:Prague 07-2016 View from Old Town Hall Tower img3.jpg|thumb|Staromestni trg]] [[File:Prag Pulverturm.jpg|thumb|upright|Gotski smodniški stolp]] [[File:Prag ginger u fred gehry.jpg|thumb|upright|Milunićeva in Gehrijeva ''Plešoča hiša'']] [[File:Kafka statue Prague.jpg|thumb|110px|Spomenik Franzu Kafki]] Od padca železne zavese je Praga postala eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev na svetu. Med drugo svetovno vojno je bila manj poškodovana kot nekatera druga večja mesta v regiji, tako da je večina zgodovinske arhitekture obdržala obliko. Ima eno izmed najbolj nedotaknjenih in raznovrstnih zbirk arhitektur, od romanske do gotske, renesančne, baročne, rokokojske, neorenesančne, neogotske, art nouveauja, kubistične, neoklasičistične in ultramoderne. Nekaj priljubljenih znamenitosti: === Hradčani in Mala strana === {{div col|colwidth=30em}} * [[Praški grad]] s [[stolnica svetega Vida, Praga|stolnico svetega Vida]], v kateri so češki kronski dragulji * Slikovit [[Karlov most]] (Karlův most) * baročna [[cerkev svetega Nikolaja, Praga|cerkev svetega Nikolaja]] * cerkev Marije Viktorije in Praškega malega Jezusa * [[Piskova vrata]], ena od zadnjih ohranjenih mestnih vrat baročne utrdbe * Petřínski hrib z razglednim stolpom in vzpenjačo * Lennonov zid * Muzej Franza Kafke * Otok Kampa, viden s Karlovega mostu<ref name=YourCzechRepublic.cz>{{navedi splet |url=http://www.yourczechrepublic.cz/place/kampa-island |title=Kampa Island |publisher=YourCzechRepublic.cz |date= |accessdate=6 March 2014 |archive-date=2014-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140310172645/http://www.yourczechrepublic.cz/place/kampa-island |url-status=dead }}</ref> {{div col end}} === Staro mesto (Staré Město) in Jozefov === {{div col|colwidth=30em}} * [[Praška astronomska ura]] (Orloj) na Mestni hiši v Starem mestu * gotska [[cerkev Marije pred Týnom, Praga|cerkev Marije pred Týnom]] (Kostel Matky Boží před Týnem) iz 14. stoletja z 80 m visokima stolpoma * obokana gotska Stara nova sinagoga (Staronová Synagoga) iz 1270 * [[Staro judovsko pokopališče, Praga|Staro judovsko pokopališče]] * Smodniški stolp (Prašná brána), gotski stolp starih mestnih vrat * Španska sinagoga z lepo notranjostjo * Staromestni trg (Staroměstské náměstí) z gotskimi in baročnimi stavbami in [[Palača Kinski, Praga|palačo Kinski]] * [[Mestna hiša, Praga|Mestna hiša]], pomembna mestna znamenitost in koncertna dvorana, znana po arhitekturnem slogu [[art nouveau]] in politični zgodovini Češke * [[Klementinum]], kjer domuje [[Narodna knjižnica Češke republike]] * Muzej dekorativne umetnosti z obsežnimi zbirkami, tudi stekla, pohištva, tekstila, igrač, art nouveauja, kubizma in art decoja * Palača Clam-Gallas, baročna palača iz leta 1713 {{div col end}} === Novo mesto (Nové Město) === {{div col|colwidth=30em}} * poslovni in zgodovinski [[Venčeslavov trg]] (Václavské náměstí) * neorenesančni [[Narodni muzej, Praga|Narodni muzej]] z veliko znanstveno in zgodovinsko zbirko * [[Narodno gledališče, Praga|Narodno gledališče]], neorenesančna stavba z zlato streho ob bregu Vltave * dekonstruktivistična [[Plešoča hiša]] (''stavba Fred in Ginger'') * [[Karlov trg]], največji srednjeveški trg v Evropi (zdaj spremenjen v park) * samostan Emaus in spomenik "Praga za svoje zmagovite sinove" pri Palackyjevem trgu (Palackého náměstí) * muzej operacije Antropoid v kripti pravoslavne cerkve Cirila in Metoda * jubilejna sinagoga Wilhelma Stiassnyja je največja v Pragi * muzej Mucha prikazuje dela art nouveauja [[Alfons Maria Mucha|Alfonza Muche]] {{div col end}} === Vinohrady in Žižkov === {{div col|colwidth=30em}} * velik bronast konjeniški kip [[Jan Žižka|Jana Žižke]] v Vitkovem parku, Žižkov, Praga 3 * neogotska cerkev svete Ljudmile pri Trgu miru (Náměstí Míru), Vinohrady * televizijski stolp s skulpturami plazečih se dojenčkov Žižkov * Novo judovsko pokopališče v Olšanyju, tudi grob Franza Kafke * [[Cerkev Srca Jezusovega, Praga|cerkev Srca Jezusovega]] pri trgu Jurija Podebradskega (Jiřího z Poděbrad) * stanovanjska stavba iz zgodnjega 20. stoletja v slogu art nouveauja med Trgom miru, Vinohrady, in parkom Riegrovy Sady {{div col end}} ===Drugo=== {{div col|colwidth=30em}} * [[Višegrad, Praga|Grad Višegrad]] in [[Bazilika svetega Petra in Pavla, Praga|Bazilika svetega Petra in Pavla]], [[Višegrajsko pokopališče]] in najstarejša praška rotunda svetega Martina * praški metronom v Letnem parku, velik metronom, ki visi nad mestom, tam, kjer je nekoč stal Stalinov kip * praški živalski vrt v Troji, ki ga je revija Forbes izbrala za najboljši živalski vrt na svetu <ref name=forbes-zoo>{{navedi splet |url=http://www.abcprague.com/2008/02/28/forbes-magazine-prague-zoo-the-7th-best-in-the-world |title=Forbes Magazine: Prague Zoo the 7th Best in the World |publisher=Abcprague.com |date= |accessdate=14 September 2013 |archive-date=2008-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080316214348/http://www.abcprague.com/2008/02/28/forbes-magazine-prague-zoo-the-7th-best-in-the-world |url-status=dead }}</ref> * Industrijska palača (Průmyslový palác), Křižíkov vodnjak, Lunapark in Akvarij Výstaviště v Holešovicah * Narodna galerija v Pragi z veliko zbirko čeških in mednarodnih slikarjev in kiparjev, kot so [[Alfons Maria Mucha|Mucha]], [[František Kupka|Kupka]], [[Picasso]], [[Monet]] ali [[van Gogh]] *Strahovski samostan, stara češka [[Premonstratenci|premonstratenška]] opatija, ustanovljena 1149, in samostanska knjižnica {{div col end}} == Plečnik v Pragi == Praga je eno najlepših evropskih [[mesto|mest]], [[arhitektura|arhitekturno]] izstopajo [[Hradčani]], nekdanji dvorec čeških kraljev, zdaj pa sedež češkega predsednika. Projekt prenove je v času predsednika [[Tomáš Garrigue Masaryk|Masaryka]] izdelal znameniti [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] [[Jože Plečnik]]. Velika zasluga arhitekta Jožeta Plečnika je, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki je pričakal konec prve svetovne vojne v obupnem stanju, razpadal je kot prava priča, da je avstrijska uprava zanemarjala češke zgodovinske spomenike. Plečnik je bil v odličnih odnosih s predsednikom Masarykom in njegovo hčerko [[Alice Masaryk|Alice]] (ohranjena so številna pisma med njima). Imenovan je bil za grajskega arhitekta. Da bi obnovil celoten kompleks Hradčanov, je ustanovil stavbarsko delavnico in jo predal v upravljanje svojemu nekdanjemu učencu arhitektu [[Otto Rothmayer|Ottu Rothmayerju]]. Obnova je stekla hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo. Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno uporabil vse elemente v objektu, prostoru in naravi, ki so že bili tam in jih je poudaril. Zasvetile so se v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepše [[veduta|vedute]] Prage, s projektom Rajski vrt na Hradčanih pa je zanemarjeni angleški park dobil novo vlogo na gradu. Grad je povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Podobno je usklajeno povezal naravo in stari dvorec v Laneh blizu Prage, ki je poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt [[Cerkev Srca Jezusovega, Praga|cerkev Srca Jezusovega]] z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad [[oltar]]jem v tej cerkvi je postavil skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov, in [[Jezus Kristus|Jezusa]]. Cerkev je bila zgrajena v mestni četrti [[Vinohrady]] v letih 1928–1930 na sodobne način zelo hitre gradnje. Po odprtju so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do 1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove gradu čeških [[knez]]ov in kraljev. Kratek kronološki pregled prikazuje [[Plečnik]]ova dela na Praškem [[grad]]u: {| class="wikitable" ! Leto gradnje ! Opravljena dela |- | 1921 | prva študija za stopnišče Rajskega vrta |- | 1922 | drugi načrt |- | 1923 | velika monolitna vaza na Rajskem vrtu in [[obelisk]] na [[bastija|bastiji]] |- | 1924 | [[impluvij]] z okraski, predsednikova knjižnica na gradu, soba s [[harfa|harfo]] in ''[[Bellevue]]'' na grajskem vrtu |- | 1925 | razgledna terasa nad Jelenovim jarkom, imenovan za umetniškega vodjo restavratorskih del na gradu |- | 1926 | gradnja Plečnikove dvorane na gradu |- | 1927 | [[piramida]] v vrtu na [[Okopi]]h |- | 1928 | začetek gradnje Plečnikove brvi na dvorišču gradu |- | 1929 | stopnišče s tretjega dvorišča na vrt na Okope |- | 1930 | figuralno okrasje in [[baldahin]]i pred tretjim dvoriščem |- | 1932 | vrt na [[bastija|bastiji]] |- | 1933 | tretji načrt regulacije Letne |} V Pragi so 11. maja 2006 odkrili prvi [[javni spomenik]] na praškem gradu v čast [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], njegovega [[uradni arhitekt|uradnega arhitekta]], med prenovo med letoma 1920 in 1935. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke, arhitektke [[Vladimira Bratuž Laka|Vladimire Bratuž Lake]]. Praga ima izredno kulturno arhitektonsko zapuščino, saj so jo gradili in razvijali več kot tisoč let, tako da so tu delovali mnogi pomembni arhitekti. Mesto je tudi drugo svetovno vojno prestalo brez večjih vojaških operacij. == Kultura == {{Infobox World Heritage Site|internal=yes | WHS = Historic Centre of Prague | Image = [[Slika:Praha Bridges.JPG|250px|center|Zgodovinski center Gradca]] | State Party = [[Češka]] | Type = arhitekturni spomenik | Criteria = C (ii) (iv) (vi) | ID = 616bis | Year = 1992 | Link = http://whc.unesco.org/en/list/616 }} Praga je kulturni center Češke s številnimi [[gledališče|gledališči]], [[opera|operni]]mi in [[koncert (glasbena prireditev)|koncertnimi]] dvoranami, [[razstavišče|razstavišči]] in [[glasba|glasbenimi]] ustanovami.. === Kipi === Najbolj znan praški kip je bronasti kip [[Sveti Venceslav|svetega Venčeslava]] na [[konj]]u. Kip je bil izdelan leta 1912 in stoji na [[trg Vaclavske namesti, Praga|Vaclavskem trgu]] (''Václavské náměstí'') v strogem središču Prage. Ima podstavek, ob katerem sta dva svetnika in dve svetnici: Prokop, Vojteh ali Adalbert, Ljudmila in Agneza. Na podstavku je napis: "Sveti Vaclav, vojvoda češke domovine, knez naš, ne daj umreti nam in potomcem." Izdelal ga je kipar [[Josef Myslbek]] (1848–1922), ki je bil profesor na Praški akademiji in predstavnik češke nacionalne šole v kiparstvu. Poleg tega dela so njegova največja dela v Pragi še štiri kamnite skupine na [[most Palackega, Praga|mostu Palackega]] čez Vltavo in baročni nagrobni kip [[kardinal]]a Švarcenberga v [[stolnica|stolnici]]. V Pragi so trije spomeniki [[Karel IV. Luksemburški|Karlu IV.]], najbolj znan in največji je na Križarskem trgu. Spomenik je bronast in v [[gotika|gotskem]] slogu. V podnožju spomenika so alegorični kipi, ki predstavljajo štiri fakultete [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze]] in vodilne osebe Karlovega dvora. Spomenik je bil postavljen ob 500-letnici Karlove univerze (1348–1848). === Umetniške galerije === * [[Obrazarna]] na [[Praški grad|praškem gradu]] – zbirka umetnin vsebuje več kot 400 [[slika|slik]], [[risba|risb]] in [[grafika|grafik]] iz različnih obdobij in del zbirke cesarja Rudolfa z deli [[Tizian]]a, [[Peter Paul Rubens|Rubensa]] ter čeških [[barok|baročnih]] umetnikov;<ref>[http://www.hrad.cz/cz/]</ref> * Narodna galerija – ''Sternberskova palača'' – razstavlja evropsko umetnost od [[antika|antike]] do konca baroka. Vhod s Hradčanskega trga 15; * Narodna galerija – ''Samostan svetega Jurija'' – razstavlja [[manierizem]] in barok na Češkem. Vhod z Jirskega trga 33; * Narodna galerija - ''Samostan svete Aneške Češke'' – razstavlja zbirko [[srednji vek|srednjeveške]] umetnosti na Češkem in v srednji Evropi. Vhod z ulice Milosrdnih 17; * Narodna galerija – ''Veletržna palaca'' – ima stalne razstave sodobne umetnosti. Vhod z Dukelskych hrdinu 47;<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ngprague.cz/main.php |title=arhivska kopija |accessdate=2005-01-23 |archive-date=2005-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050121041022/http://www.ngprague.cz/main.php |url-status=dead }}</ref> * Strahovski samostan – ''Strahovska Obrazarna'' – bogata slikarska zbirka vsebuje dela iz [[gotika|gotike]], [[barok]]a in [[rokoko]]ja do prve polovice [[19. stoletje|19. stoletja]]. Vhod z Nadvori 1; * ''Praški dom fotografije'' – nova galerija z bogato zbirko umetniških [[fotografija|fotografij]]. Vhod z Venčeslavovega trga 31;<ref>{{Navedi splet |url=http://www.php-gallery.cz/ |title=arhivska kopija |accessdate=2005-01-25 |archive-date=2005-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050127084451/http://www.php-gallery.cz/ |url-status=dead }}</ref> * Mestna galerija Prage − ''Trojski grad'' – razstavlja dela čeških slikarjev iz 19. stoletja in kiparjev od 1900 do 1970. Vhod je z ulice Trojski grad 1; * Mestna galerija Praga – ''Bilkova vila'' – v njej je stalna razstava del [[kipar]]ja [[František Bilek|Františka Bilka]] (1872–1941). Bilek je bil eden vodilnih umetnikov simbolizma [[art nouveau]]ja. Vhod v Bilkovo vilo. === Gledališča === * [[Narodno gledališče, Praga|Narodno gledališče]] – (''Národní divadlo'') – je v [[neorenesansa|neorenesančni]] stavbi iz leta 1868. Gledališki program sestavljajo [[Dramsko delo|drame]], opere in občasno [[balet]]. Vhod z Narodnega trida 2;<ref>[http://www.narodni-divadlo.cz]</ref> * Stanovsko gledališče – program sestavljajo opere, balet in večkrat drame. Vhod je z Ovocnega trga 1; * [[Gledališče Kolovrat]] (''Divadlo Kolowrat'') – Ovocný trh 579/6, Staré Město * [[Državna opera Praga]] – (''Státní opera Praha'') – ima redne predstave oper in baleta. Vhod z Legerove ulice75;<ref>[http://www.opera.cz]</ref> * [[Laterna Magika]] – prireja večpredstavnostne predstave, glasbene, [[ples]]ne in [[film]]ske spektakle. Vhod z Narodne ulice 4. * [[Divadlo Hybernia]] ''–'' dvorana oz. gledališče, kjer se uprizarjajo predvsem [[Muzikal|muzikali]] (Náměstí Republiky 3/4, 110 00 Nové Město) * [[Palača Lucerna]] ''–'' dvorana === Muzeji === * [[Narodni tehnični muzej (Praga)|Tehnični muzej]] – ''Narodní technické muzeum'' (NTM) – je muzej z zelo bogatimi zbirkami s področja [[astronomija|astronomije]], [[geodezija|geodezije]], [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]], [[kartografija|kartografije]] in ima zbirke številnih drugih uporabnih ved. Stalno postavljene ima razstave rudarstva, metalurgije, merjenja časa, prometa, fotografije in kinematografije, akustike, astronomije, telekomunikacij * [[Narodni muzej, Praga|Narodni muzej]] (''Národní Muzeum'') * Muzej komunizma * Muzej Muhe (''Alfons Mucha'') * Muzej Bedřicha Smetane, Muzej Antonina Dvořaka, Muzej Franza Kafke * Muzej oblačil – ''Praški Bambino'', Muzej voščenih lutk, Lutkarski muzej * Vila Bertramka – Muzej W. A. Mozarta – znamenita vila, v kateri je bival [[Wolfgang Amadeus Mozart]] * ''Naprstek'' – Muzej neevropskih kultur – bogate zbirke kultur [[Afrika|Afrike]], [[Azija|Azije]] in obeh Amerik * Mestna hiša * Loreta * Judovski muzej – prikazuje žalostno usodo [[Judje|Judov]] v nacizmu v Pragi * Muzej igrač – prikazuje bogato zbirko raznih igrač z vsega sveta; vhod z Jirske ulice * Pedagoški muzej J. A. Komenskega – zbirka o zgodovini pedagogike, tudi naše; vhod z Valdštajnske ulice 20 * Vojaški in letalski muzej – postavljen je na več lokacijah, sestavljajo ga trije oddelki, vojaškotehnični muzej, letalski muzej in armadni muzej * Muzej lepih umetnosti * Muzej pop glasbe – sprehod skozi zgodovino popularne glasbe * Muzej farmacije – ''Muzeum Pharmaceutikal industry'' (SPOFA). Muzej ima vhod z ulice Husinecka 11 a * Narodni kmetijski muzej – prikazuje bogate zbirke orodja in priprav za kmetijstvo in prehransko industrijo; vhod z ulice Kostelni 44 * Poštni muzej – ''Poštovní muzeum Praha'' – prikazuje nastanek, razvoj in novejše stanje Pošte na Češkem. Vhod z ulice Nove Mlyny 2 * Muzej pridobivanja plina – ''Plinarski muzeum'' – prikazuje razvoj in pridobivanje mestnega plina v Pragi. Vhod z ulice Plynarny 500 === Glasba === * ''Rudolfinum'' je velika stavba z velikimi sobanami, v katerih so koncerti manjših glasbenih skupin. Zvrst glasbe je zelo različna, vendar prevladuje klasična glasba, običajno kot spremljava ob odprtju različnih razstav; vhod je z Alsovega nabrežja 12 * Mestna hiša – ''Obecni Dum'' * Koncertna dvorana običajno gosti glasbene predstave klasične glasbe; vhod je s trga Republike 5 === Vrtovi in parki === Vrtov in parkov je v Pragi približno 250, če prištejemo tudi manjše, ki so v soseščini starejših palač. Večina je bila odprta za javnost šele po letu [[1989]]. Največ vrtov je v baročnem in renesančnem slogu. Najbolj znani so: * Walenštajnski vrt, * Kraljevi vrt (ustanovljen 1533), * Vrtbski vrt (baročni vrt iz 1720), * Pruhoniški botanični vrt in park, ki se razprostira na 250 [[hektar]]jih zemljišča in ga sestavlja več kot 1200 različnih vrst [[drevo|dreves]] in grmičevja z raznih koncev sveta, * Letni park se razprostira ob reki, ki rada poplavlja in je pogosto izhodišče za oglede praških parkov. * Živalski vrt == Šolstvo == Mesto ima razen Karlove univerze še sedem drugih univerz, med drugim tudi Češko tehniško univerzo, ustanovljeno leta 1707. === Karlova univerza v Pragi (UK) === [[Karlova univerza]] v Pragi (UK) je bila ustanovljena leta 1348. Na njej je 17 fakultet: * katoliška, protestantska teološka, husitska fakulteta, * pravna fakulteta, * 1., 2. in 3. medicinska fakulteta, * medicinska fakulteta ([[Plzen]]) in medicinska fakulteta ([[Hradec Králové]]) * farmacevtska fakulteta - ''Hradec Králové'' * filozofska fakulteta * fakulteta za naravoslovje in matematično-fizikalna fakulteta * pedagoška fakulteta, fakulteta socialnih ved, fakulteta za telesno vzgojo in šport in * fakulteta za humanistične študije === Tehniška univerza v Pragi (ČVUT) === Na njej je šest fakultet: za gradbeništvo, strojništvo, elektroinženirstvo (elektrotehniko), jedrsko znanost in fizikalno inženirstvo, arhitekturo in za transportne vede. == Prevoz == Za javni prevoz so tri proge [[metro|podzemne železnice]], [[tramvaj]] in [[avtobus]]ni prevoz. V mestu je mednarodno [[letališče]] Ruzyně, ki je glavno vzletišče češkega letalskega prevoznika ČSA. Mednarodno letališče Ruzyně pri Pragi je sodobno opremljeno. Večina potniškega prometa je usmerjena v geografski prostor severne Evrope in čez Atlantik. Iz statistike prometa v letu 2003 izhaja, da je na sever potovalo približno 5 milijonov potnikov, na jug, v južno Evropo in Sredozemlje pa le 250.000 potnikov. Na letališču ima svoja predstavništva 16 letalskih družb, ki vzdržujejo redne letalske proge z Ruzyne, med njimi ni slovenskega prevoznika. == Prebivalstvo skozi čas == Razvoj prebivalstva v Pragi od leta 1378:<ref>Historický lexikon obcí České republiky 1869–2005</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.czso.cz/csu/2010edicniplan.nsf/p/4032-10 |title=Pohyb obyvatelstva v Českých zemích |language=cs |publisher=Czso.cz |date= |accessdate=14 September 2013 |archive-date=2011-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110122040335/http://www.czso.cz/csu/2010edicniplan.nsf/p/4032-10 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|format=XLS|url=http://www.czso.cz/csu/2013edicniplan.nsf/t/50002DF52B/$File/13011303.xls|title=Počet obyvatel v obcích České republiky k 1.1.2013|language=cs|date=|accessdate=14 September 2013|archive-date=2013-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20131004215722/http://www.czso.cz/csu/2013edicniplan.nsf/t/50002DF52B/%24File/13011303.xls|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" |- !style="background:#f3fff3"|Leto !style="background:#f3fff3"|'''1378''' !style="background:#f3fff3"|'''1500''' !style="background:#f3fff3"|'''1610''' !style="background:#f3fff3"|'''1798''' !style="background:#f3fff3"|'''1880''' !style="background:#f3fff3"|'''1930''' !style="background:#f3fff3"|'''1961''' !style="background:#f3fff3"|'''1980''' !style="background:#f3fff3"|'''1995''' !style="background:#f3fff3"|'''2005''' !style="background:#f3fff3"|'''2015''' |- !style="background:#f3fff3"|število prebivalcev | 40.000 | 30.000 | 60.000 | 79.000 | 350.000 | 950.000 | 1.130.000 | 1.190.000 | 1.210.000 | 1.180.000 | 1.260.000 |} Prebivalstvo Prage je najbolj izrazito naraslo v 19. in prvi tretjini 20. stoletja, ko je doseglo milijon ljudi, odtlej se le počasi veča oz. stagnira. == Galerija == <gallery> Slika:Praha Hradčany 20170430 01.jpg|Hradčani Slika:Karlův most Praha, Staré Město 20170810 008.jpg|Hradčani – pogled z Vltave Slika:Praha, Stromovka, tramvaj.jpg|Tramvaj v parku v Pragi Slika:Praha, Pankrác, Motokov.jpg|Eden najvišjih nebotičnikov v mestu Slika:Jesus-Charle's bridge.JPG|Jezus, obkrožen s hebrejskimi črkami – Karlov most Slika:Statue of Mozart.JPG|Kip W. A. Mozarta pred muzejem v Vili Betramki Slika:Prague 07-2016 Old Town Square img2.jpg|Staromestni trg Slika:John Lennon Wall 01.jpg|Zid, posvečen Johnu Lennonu Slika:Karlov most - mala strana.jpg|Vrata na Karlov most – Mala strana Slika:Mala Strana 01.jpg|Ulica na Mali strani pod gradom Slika:St. Vitus - Praga 01.jpg|Katedrala svetega Vida na praškem gradu Slika:Zlata ulica 01.jpg|Mala trgovina na zlati ulici na praškem gradu Slika:Panorama Prague 01.jpg|Panorama Prage s praškega gradu Slika:Galeria Rudolfinum 01.jpg|Rudolfinum Slika:Vaclavske namesti 01.jpg|Vaclavski trg </gallery> == Pobratena mesta == Prijateljska in pobratena mesta so:<ref name="Prague twinnings">{{navedi splet|url=http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html#|title=Partnerská města HMP|accessdate=5 August 2013|date=18 July 2013|work = Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"]|language=cs|trans-title=Prague – Twin Cities HMP|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625205859/http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html|archivedate =25 June 2013}}</ref> {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|PRC}} [[Peking]], [[Kitajska]] *{{flagicon|GER}} [[Berlin]], [[Nemčija]]<ref name="Berlin twinnings">{{navedi splet|url=http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/staedtepartnerschaft_ueberblick.en.html|title=Berlin - City Partnerships|accessdate=17 September 2013|work=Der Regierende Bürgermeister Berlin|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130521054019/http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/staedtepartnerschaft_ueberblick.en.html |archivedate=21 May 2013}}</ref><ref name="Berlin">{{navedi splet|url=http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/index.en.html|title=Berlin's international city relations|publisher=Berlin Mayor's Office|accessdate=1 July 2009|archive-date=2013-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20131008161304/http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/index.en.html|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|UK}} [[Birmingham]], [[Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|SVK}} [[Bratislava]], [[Slovaška]]<ref name="Bratislava twinnings">{{navedi splet|url=http://www.bratislava-city.sk/bratislava-twin-towns|title=Partner (Twin) towns of Bratislava|accessdate=5 August 2013|work=Bratislava-City.sk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130728183628/http://www.bratislava-city.sk/bratislava-twin-towns|archivedate=28 July 2013}}</ref> *{{flagicon|BEL}} [[Bruselj]], [[Belgija]] *{{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]] *{{flagicon|COL}} Cali, [[Kolumbija]] *{{flagicon|USA}} [[Čikago]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|title=Chicago Sister Cities|url=http://www.chicagosistercities.com/|year=2009|publisher=Chicago Sister Cities International|accessdate=22 July 2009}}</ref> *{{flagicon|DEN}} [[København]], [[Danska]] *{{flagicon|GER}} [[Frankfurt na Majni]], Nemčija<ref name="Frankfurt am Main">{{navedi splet|url=http://www.frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=502645|title='Frankfurt -Partner Cities'|publisher=Stadt Frankfurt am Main|accessdate=17 July 2009|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016002520/http://www.frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=502645|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|PRC}} [[Guangču]], Kitajska *{{flagicon|GER}} [[Hamburg]], Nemčija | || *{{flagicon|FIN}} [[Helsinki]], [[Finska]] *{{flagicon|ISR}} [[Jeruzalem]], [[Izrael]] *{{flagicon|JPN}} [[Kjoto]], [[Japonska]]<ref name="Kyoto twinnings">{{navedi splet|url=http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html|title=Sister Cities of Kyoto City|accessdate=21 January 2014|publisher=City of Kyoto|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140121151906/http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html|archivedate=2014-01-21|url-status=live}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Lecce]], [[Italija]] *{{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]], Luksemburg *{{flagicon|USA}} Miami-Dade County, ZDA *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], [[Rusija]] *{{flagicon|FRA}} [[Nîmes]], [[Francija]] *{{flagicon|GER}} [[Nürnberg]], Nenčija *{{flagicon|USA}} [[Phoenix, Arizona|Phoenix]], ZDA<ref name="Phoenix sisters">{{navedi splet|url=http://www.phoenixsistercities.org|title = Phoenix Sister Cities|accessdate=6 August 2013|publisher=Phoenix Sister Cities|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130724085207/http://www.phoenixsistercities.org/|archivedate = 24 July 2013}}</ref> *{{flagicon|LAT}} [[Riga]], [[Latvija]] || *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija *{{flagicon|NED}} [[Rotterdam]], [[Nizozemska]] *{{flagicon|ISR}} Rosh HaAyin, Izrael *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], [[Južna Koreja]] *{{flagicon|PRC}} [[Šanghaj]], Kitajska *{{flagicon|SWE}} [[Stockholm]], [[Švedska]] *{{flagicon|TWN}} [[Tajpej]], [[Tajvan]]<ref name="Taipei twinnings">{{navedi splet|url=http://web.tcc.gov.tw/eng/sister_cities.htm|title=Taipei – International Sister Cities|accessdate=23 August 2013|work=Taipei City Council | archiveurl =https://web.archive.org/web/20121102035422/http://web.tcc.gov.tw/eng/sister_cities.htm|archivedate=2 November 2012}}</ref> *{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], [[Gruzija]] *{{flagicon|ITA}} [[Teramo]], Italija *{{flagicon|POL}} [[Varšava]], [[Poljska]] *{{flagicon|IRN}} [[Teheran]], [[Iran]] |} == Turizem == Leta 2000 je (vzporedno s [[Krakov]]om) postala evropska prestolnica kulture. == Glej tudi == * [[seznam mest na Češkem]] * [[seznam univerz na Češkem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Prague|Praha}} * [https://www.praha.eu/ Uradna stran mesta] * [http://www.praguemonitor.com Praga - monitor] * [http://www.prague.net/museums/ Praški muzeji] {{European Capital of Culture}} {{Svetovna dediščina na Češkem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Češkem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Češkem]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Praga| ]] 49j0tf7diof2t8wu7ove1hc6vppq355 Ejersa Goro 0 5827 6679075 5744922 2026-05-22T10:15:36Z Romanm 13 {{Infobox settlement}} 6679075 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |pushpin_map = Ethiopia}} '''Ejersa Goro''' je [[mesto|mestna]] [[vas]] v vzhodni [[Etiopija|Etiopiji]] blizu [[Harar]]ja. Tukaj se je [[23. junij]]a [[1892]] rodil [[neguš negasti]] [[Haile Selassie I.]], očetu [[Ras Makonen|Rasu Makonenu]], [[guverner]]ju Hararja in materi [[princ]]esi [[Vojzero Jesi Emebet Ali]]. {{naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Etiopiji]] 6az95w79dq1ximdjfeuuflm83cdhcs8 Gimnazija Šentvid 0 9574 6678849 6033635 2026-05-21T16:06:04Z ~2026-30579-79 260313 dodala sem ime dijaka 6678849 wikitext text/x-wiki '''Gimnazija Šentvid''' je gimnazija v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Astronomski krožek Gimnazije Šentvid]] in [[Astronomsko društvo Vega - Ljubljana]] sodelujeta. == Znani dijaki == [[Sašo Apostolovski]], [[Lado Bizovičar]], [[Tomaž Bratina]], [[Bojana Dornik]], [[Polona Dornik]], [[Akira Hasegawa]], [[Bogdan Jakopič]], [[Jure Kastelic]] , [[Jože Kovač]] , [[Bojan Križaj]], [[Tomaž Lepša]], [[Jure Majnik]], [[Jana Mali]], [[Rašo Nesterovič]], [[Marko Potočnik]], [[Štefan Seme]], [[Blaž Setnikar]], [[Luka Simčič]], [[Grega Skočir]], [[Mario Šelih]], [[Peter Špindler]], [[Tomo Tiringer]], [[Nuša Tome]], [[Vid Tršan]], [[Miloš Vratič]], [[Tina Zajc]], [[Anja Zavadlav]], Primož Praprotnik, [[Alenka Zupančič]], [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut]] <small>''(vir: spletne strani Gimnazije Šentvid)Najbolj znani po petih šolskih strelanjih: plusina-mihon, vidismidi in še drugi.''</small> [[Siddharta]], [[Lublanski psi]] in [[Big Foot Mama]] so imeli prvi koncert v Gimnaziji Šentvid. == Zunanje povezave == * [http://www.sentvid.org/ Gimnazija Šentvid] * [http://forum.sentvid.org/ Forum Gimnazije Šentvid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081109072841/http://forum.sentvid.org/ |date=2008-11-09 }} {{school-stub}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Š]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] {{normativna kontrola}} p9awmhobovgrg1jqw0rd6ntjomx5igv 6678896 6678849 2026-05-21T18:57:07Z Yerpo 8417 /* Znani dijaki */ rvv 6678896 wikitext text/x-wiki '''Gimnazija Šentvid''' je gimnazija v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Astronomski krožek Gimnazije Šentvid]] in [[Astronomsko društvo Vega - Ljubljana]] sodelujeta. == Znani dijaki == [[Sašo Apostolovski]], [[Lado Bizovičar]], [[Tomaž Bratina]], [[Bojana Dornik]], [[Polona Dornik]], [[Akira Hasegawa]], [[Bogdan Jakopič]], [[Jure Kastelic]] , [[Jože Kovač]] , [[Bojan Križaj]], [[Tomaž Lepša]], [[Jure Majnik]], [[Jana Mali]], [[Rašo Nesterovič]], [[Marko Potočnik]], [[Štefan Seme]], [[Blaž Setnikar]], [[Luka Simčič]], [[Grega Skočir]], [[Mario Šelih]], [[Peter Špindler]], [[Tomo Tiringer]], [[Nuša Tome]], [[Vid Tršan]], [[Miloš Vratič]], [[Tina Zajc]], [[Anja Zavadlav]], Primož Praprotnik, [[Alenka Zupančič]], [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut]] <small>''(vir: spletne strani Gimnazije Šentvid)''</small> [[Siddharta]], [[Lublanski psi]] in [[Big Foot Mama]] so imeli prvi koncert v Gimnaziji Šentvid. == Zunanje povezave == * [http://www.sentvid.org/ Gimnazija Šentvid] * [http://forum.sentvid.org/ Forum Gimnazije Šentvid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081109072841/http://forum.sentvid.org/ |date=2008-11-09 }} {{school-stub}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Š]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] {{normativna kontrola}} pzcnzl9vbiopthealbrknvouhqfv7ht Edvard Kocbek 0 12484 6679045 6676733 2026-05-22T08:34:39Z ~2026-13659-49 255600 /* Sklici */ 6679045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Edvard Kocbek |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Mati in sin]]<br />[[Večer pod Hmeljnikom]]<br />[[Črna orhideja]]<br />[[Strah in pogum]]'' }} '''Edvard Kocbek''', {{Avdio|Sl-Edvard Kocbek.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]], * [[27. september]] [[1904]], [[Sveti Jurij ob Ščavnici]], [[Avstro-Ogrska]] † [[3. november]] [[1981]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Kocbekov [[opus]] zajema [[Pesništvo|poezijo]], dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, [[esej]]e ter članke. == Življenje == Rodil se je v kmečki družini očetu organistu Valentinu in materi Matildi (rojena Plohl). Kocbek je študiral [[teologija|teologijo]], vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na [[romanistika|romanistiki]] v Ljubljani. Po študiju v [[Berlin]]u in [[Pariz]]u je služboval kot [[profesor]] [[francoščina|francoščine]] v [[Bjelovar]]ju, [[Varaždin]]u in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko [[kultura|kulturno]] in [[politika|politično]] življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij [[katolicizem|katoliške]] kulturne [[Politična levica|levice]] ter [[urednik]] njene [[revija|revije]] ''Dejanje'' (1938–43). Kot predstavnik [[krščanski socializem|krščanskih socialistov]] je bil član najvišjih organov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Z ženo Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911–1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lučko (1938–1973), pesnika, kasneje tudi slikarja [[Matjaž Kocbek|Matjaža]] (1946–2013) in grafičnega oblikovalca [[Jurij Kocbek|Jurija]] (1949–2009). ==Družbeno in politično delovanje== Že v gimnazijskih letih v Mariboru se je pridružil skupini mladih [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], ki so želeli nadaljevati tradicijo krščanske socialne misli [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] ter se oplajali s [[Socialna demokracija|socialdemokratskimi]] pogledi [[pisatelj]]a [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Navdihoval jih je tudi nemški [[teolog]] in [[filozof]] [[Romano Guardini]].<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 26</ref> [[File:Slovene literats 1925-35.jpg|thumb|240px|right|Kocbek (levo) s skupino mladih slovenskih pisateljev v Ljubljani leta 1925. Od leve na desno: Edvard Kocbek, [[Bogomil Hrovat]], [[Slavko Grum]], [[Anton Ocvirk]], [[Josip Vidmar]], [[Vladimir Bartol]]]] Kot študent ljubljanske Univerze je leta 1928 postal glavni urednik revije ''[[Križ na Gori]]'', kasneje preimenovane v ''[[Križ (revija)|Križ]]''. Tudi sicer je deloval v katoliškem mladinskem gibanju. Iz tega časa so tudi njegove prve pesniške objave v ugledni katoliški literarni reviji ''[[Dom in svet]]''.<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 38</ref> ===Esej ''Premišljevanje o Španiji''=== Aprila 1937 je v reviji [[Dom in svet]] objavil esej ''Premišljevanje o Španiji''. Ko je Kocbek glavnemu uredniku [[France Koblar|Francetu Koblarju]] prvič prinesel esej, je bil ta osupel zaradi njegovih ostrih sodb in nepretehtanih mest. Kocbeku je vrnil besedilo v predelavo s prošnjo, naj ga notranje uravnovesi in predvsem izpostavi kulturni problem ''španskega vprašanja''. Ker Koblar tudi s predelanim esejem ni bil zadovoljen, je dal korekturo v branje publicistu [[Franc Terseglav|Francu Terseglavu]]; ta je esej močno glosiral in Koblarju napovedal oster odziv javnosti. Kocbek glos ni dovolj upošteval, Koblar pa je nejevoljen in naveličan popustil in objavil esej. Boji med uporniki generala [[Francisco Franco|Francisca Franca]] in špansko republikansko vlado so bili sicer v slovenskem dnevnem tisku deležni velike pozornosti. Kocbek se je v svojem prikazu vojne v Španiji opiral na pisanje francoskega levičarskega tiska. Način, kako je v svojem eseju razumel [[fašizem]], je bil zelo podoben logiki [[Kominterna|Kominterne]]: vse, kar nasprotuje ljudski fronti, je fašizem. Okrog tega eseja so se potem v slovenskem katoliškem taboru pojavile ostre delitve. Že 29. aprila 1937 se je o vsebini eseja kot prva polemično razpisala [[Straža v viharju]], 30. aprila je bil enako polemičen še list [[Mi mladi borci]]. Polemiziranje s Kocbekovim esejem je bilo v teh dveh listih potem prisotno tudi še pozneje. V juniju 1937 pa je [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] objavil obširen članek v več delih ''Španija v „Dom in Svetu” pa globlji pogledi'', ki je pokazal na vrsto neresničnih trditev, vrzeli in hudih enostranskosti v Kocbekovem eseju; tam je prikazano, da je v Španiji res šlo za komunistično revolucijo, in spodmaknil tla celotnemu ogrodju Kocbekovega eseja, od katerega je potem ostal le še konstrukt, ki istoveti katoliške stranke, tradicionalne vernike in [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkev]] s fašizmom, nasproti pa jim postavlja razjarjeno ljudstvo. S podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi ''Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji'', izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]] objavili kot prilogo k deseti številki [[Ljubljanski škofijski list|Ljubljanskega škofijskega lista]]. V osmi številki Ljubljanskega škofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je škof [[Gregorij Rožman]] dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma španskih škofov še naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja: {{navedek|Edvarda Kocbeka članek 'Premišljevanje o Španiji' /…/ je po vsebini in obliki zmožen zbuditi v čitateljih krivične sodbe o katoliški cerkvi in mržnjo do nje. Stavek: 'Vse herezije in odpadi so bili navadno očita dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico,' je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stališču in nauku katoliške Cerkve.}} Ko so bila dejstva o španski državljanski vojni z navedenim Slovenčevim člankom in s pastirskim pismom španskih škofov razkrita, Kocbekovega stališča ni bilo več mogoče argumentirano braniti. Zato potem v vsem slovenskem tisku ni izšel niti en resen, problemski članek v zagovor ''Premišljevanja o Španiji''. Po objavi tega eseja se je odnos med krščanskimi socialisti na eni strani ter Katoliško cerkvijo in vodstvom katoliškega političnega tabora na drugi še bolj zaostril,<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, s. 160, 161. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Kocbek pa se je uveljavil kot osrednja osebnost med [[krščanski socializem|krščanskimi socialisti]] v Sloveniji. ===Druga svetovna vojna=== Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil kot vodilni krščanski socialist (po aretaciji in ustrelitvi [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleša Stanovnika]]) leta 1942 vključen v izvršni odbor [[OF]] in je v tej funkciji odšel v partizane (na osvobojeno ozemlje, kjer je mdr. februarja leta 1943 podpisal t.i. [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]]), že konec leta 1942 je postal eden od podpredsednikov [[AVNOJ|AVNOJ-a]], na zasedanju v Jajcu pa poverjenik za prosveto v [[NKOJ]], tudi pooblaščenec za socialno politiko namesto [[Anton Kržišnik|Antona Kržišnika]]. Udeležil se je [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] oktobra 1943 in zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944, na katerih je bil izvoljen v predsedstvo [[SNOO]] oz. [[SNOS]]. V vlogi člana [[NKOJ]] oz. jugoslovanske "partizanske" vlade je poleti 1944 odšel na misijo v [[Vatikan]], kjer ga je sprejel vatikanski državni sekretar, medtem ko poglavnitnega cilja, sprejema pri [[Papež Pij XII.|papežu Piju XII]], ni uresničil, saj ta ni privolil v uradno avdienco nepooblaščenega predstavnika mednarodno še nepriznane državne oblasti, medtem ko Kocbek ni pristal na zgolj zasebno avdienco pri papežu. Marca 1945 je postal minister za Slovenijo v (zvezni) koalicijski vladi [[DFJ]]. ===Povojna leta=== Po [[vojna|vojni]] je bil [[minister]] za Slovenijo v zvezni [[vlada|vladi]] (do 1946), podpredsednik [[IO OF]] in po vrnitvi iz Beograda leta 1946 tudi podpredsednik [[Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije]] oz. kmalu zatem podpredsednik [[1. prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ljudske skupščine LRS]] ter zvezni poslanec. Formalno zaradi njegove [[knjiga|knjige]] ''[[Strah in pogum]]'', ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB (pogledi na smrt in likvidacijo političnih nasprotnikov, vprašanje izdajstva in ovajanja med [[partizan]]i, problematika katoličanov med NOB), v resnici pa predvsem zaradi zaradi načelnih nesoglasij s slovenskim političnim vosdstvom oz. njegovega nastopa na 2. kongresu OF aprila 1951<ref>{{Navedi knjigo|title=In stoletje bo zardelo: Kocbeki, življenje in delo|last=Inkret|first=Andrej|publisher=Modrijan|year=2011|location=Ljubljana|page=301-337}}</ref>, so ga po javni politični kampanji proti njemu februarja 1952 prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja. Znova je začel objavljati šele po letu 1961, tri leta pozneje pa je za pesniško zbirko ''Groza'' prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Pravi šok pa je v slovenski javnosti povzročil izid Kocbekove izpovedi v obliki intervjuja, ''[[Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa]]'', ki sta jo leta 1975 v [[Trst]]u izdala kot knjigo pisatelja [[Boris Pahor]] in [[Alojz Rebula]]. V intervjuju je Kocbek spregovoril o [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojih domobrancev]]. Intervju je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima tako proti Edvardu Kocbeku kot proti Borisu Pahorju (t. i. "[[Zalivska afera]]").{{cn}} == Pesnik in pisatelj == Kocbek je začel svoje pesmi objavljati leta 1924 v dijaškem listu ''Stražni ognji'', kasneje v reviji ''[[Dom in svet]]'', kjer je objavljal tudi eseje. Že s prvo pesniško zbirko ''Zemlja'' se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje [[ekspresionizem|ekspresionistične]] in [[simbolizem|simbolistične]] prvine. Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj zaželeno in najboljše. Zazrtost v bodočnost je prežeta s strahom pred koncem oziroma smrtjo, saj lirski subjekt verjame, da je človek nič v primerjavi z neskončnostjo. Kocbek pa se je sredi povojnih let znašel v težkem eksistencialističnem položaju. Ko so [[komunist]]i NOB izrabili za razredni boj in prevzem oblasti, se je pesnikova iluzija o vsenarodni etični in politični preobrazbi razblinila. Po umiku iz političnega življenja je bil do začetka 60. let izločen tudi iz kulturne javnosti in več let ni smel objavljati svojih del. V tem času je prevajal iz [[francoščina|francoščine]] in [[nemščina|nemščine]]. Tako njegove povojne pesmi govorijo o razkolu med idealno zamislijo in družbeno stvarnostjo, ki je bila utemeljena v nasilju in strahu. Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz [[socialni realizem|socialnega realizma]], vendar se je navdihoval pri religioznem [[Ekspresionizem|ekspresionizmu]], francoskem [[Personalizem|personalizmu]] in [[eksistencializem|eksistencializmu]] ([[André Malraux]], [[Emmanuel Mounier]], [[Vercors]], [[Sartre]]). Zanimala ga je usoda izobraženca, ki se sooča z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] ali [[fašizem]]. Tematika NOB je v Kocbekovih [[Novela (književnost)|novelah]] predvsem izpoved posameznika v težkem zgodovinskem obdobju. Kocbekovi literarni junaki so pogosto razpeti med svojimi dolžnostmi in svojo vestjo. Tako Kocbekove novele že načenjajo novo usmeritev v slovenski [[literatura|literaturi]], ki za seboj puščajo obdobje socialističnega realizma. == Dela, izšla za njegovega življenja == {| {{prettytable}} border=1 cellspacing=0 ! Poezija (pesniške zbirke)!! Proza!! Dramatika |- |valign=top| * ''[[Prve pesmi]]'' (1924) * ''[[Zemlja (Kocbek)|Zemlja]]'' (1934) * ''[[Groza]]'' (1963) * ''[[Poročilo (Kocbek)|Poročilo]]'' (1969) * ''[[Zbrane pesmi]]'' (1977) |valign=top| * ''[[Črna orhideja]]'' (1949) * ''[[Tovarišija]]'' (1949) * ''[[Strah in pogum]] (1951) * ''[[Listina]]'' (1967) * ''[[Krogi navznoter]]'' (1977) |valign=top| *''[[Plamenica]]'' (192?) *''[[Mati in sin]]'' (okoli 1920) *''[[Večer pod Hmeljnikom]]'' (1943) |} == Kasnejše izdaje in antologije: == * ''Izbrano delo 1-2 (Tovarišija I-II)'' (uredništvo in izbor [[Franc Zadravec]], 1974) * ''Zbrane pesmi 1-2'' (284; 286 str.), 1977 (urednik [[Tone Pavček]]; avtor spremne študije ''Med zemljo in grozo'': [[Andrej Inkret|Andej Inkret]]) * ''Pred viharjem'' (dnevniki), Slovenska matica, 1980 (spremna beseda [[Janez Gradišnik]]) * ''Listina:'' ''Dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943'', Slovenska matica, 1982 * ''Dnevnik 1951-1952'' (uredil [[Dimitrij Rupel]]), 1987 * ''Rane pesmi'' (Cankarjeva založba, 1991; spremna beseda [[Anton Trstenjak]]) * ''Osvobodilni spisi I.'' Ljubljana: Društvo 2000, 1991 (uredil [[Peter Kovačič Peršin]]) * ''Edvard Kocbek - zbrano delo'': 17 knjig (1991–2022) (uredila [[Andrej Inkret]] in [[Mihael Glavan]]) * ''Pričevanje: pesmi, dnevniki'' (2004, izbor [[Andrej Inkret]]) * ''Edvard Kocbek:'' ''Tudi čez ta prepad moram: izbrane pesmi'' (''s CD-jem'': ''slovenski pesniki berejo Kocbekove pesmi'') Izbor in spremna beseda: [[Aleš Šteger]], Litera, 2004 * ''Kocbekov dnevnik: Edvard Kocbek, Dnevnik 1954–1977'' (izbor), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004 * ''Partizanski dnevnik: 1938–1945'' (2 zv., 1419 str., 2022; spremni študiji Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin) * ''Strah in pogum: štiri novele'' (Blažena krivda, Temna stran mesca, Ogenj in Črna orhideja), DZS, 2014, 2024 (spremna študija [[Tomo Virk]]) * ''Strah in pogum'', Ljubljana, Sanje, Mladinska knjiga, 2023 * ''Med zemljo in nebom'': ''izbor poezije'' (2024, ob 120. obletnici pesnikovega rojstva - izbral Mihael Glavan; ur. Diana Pungeršič) * ''Z zelenim ognjem starodavnim: Partizanske pesmi'', Ljubljana, [[Sanje (film, 1990)|Sanje]], 2026 (spremni besedi [[Peter Kovačič Peršin]] in [[Rok Zavrtanik]]) == Vplivi == Kocbek je s svojo ustvarjalnostjo vplival na številne slovenske [[književnik|literate]], med njimi pa je eden prvih zagotovo [[pisatelj]] [[Boris Pahor]]. Kot osrednja osebnost slovenske [[literatura|literature]] se je Kocbek uveljavil šele v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko je postal eden pomembnejših ustvarjalcev, ki so vplivali na [[Drago Jančar|Draga Jančarja]], [[Tomaž Šalamun|Tomaža Šalamuna]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], [[Jože Snoj|Jožeta Snoja]], [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]], [[Gregor Strniša|Gregorja Strnišo,]] [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] in druge. ==Kocbek v leposlovju== *[[Ivo Svetina]], ''Pasijon po Kocbeku'', 2009.{{COBISS|ID=40164962}} *[[Sebastijan Horvat]] idr., ''Pot v Jajce'', 2009. *[[Janko Prunk]]: ''[[Iskanje pristana]]'', 2021. == Odlikovanja, nagrade in počastitve == * [[partizanska spomenica 1941]] * [[red ljudske osvoboditve]] * [[red zaslug za ljudstvo|red zaslug za narod]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[Prešernova nagrada]], 1964 * [[Nagrada zlati venec]] [[Struški večeri poezije|Struških večerov poezije]] (Struški večeri poezije, [[Struga, Severna Makedonija|Struga]]/[[Ohrid]], Sev. [[Makedonija]], 197?) * v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] mu je bil 2004 odkrit spomenik - kip na klopi sedečega Kocbeka * po njem je bila poimenovana ulica v Ljubljani (v [[Župančičeva jama|Župančičevi jami]]), kot tudi v njegovem rojstnem Svetem Juriju ob Ščavnici. == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ambrožič|first=Lado|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični profil Edvarda Kocbeka|publisher=|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=28768098}} * [[Nenad Bjeloš]], "Odlikovani Slovenci 1944-1950". ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]'' št. 9 (2002). 90-97. {{COBISS|ID=250907648}} * [[Lev Detela]]: ''Zapleti v vijugah časa: moja soočanja z Edvardom Kocbekom in najboljšimi imeni literature ob izzivih za nujni duhovni preobrat sredi vsesplošne krize vrednot'' (2013) * [[Iztok Durjava]], ''Analiza Obdelave E. Kocbek [[Tončka Durjava|Tončke Durjava]]: zgodba o zamolčanem dokumentu slovenske politične policije'', 2022. * [[Marko Dvořák]]: ''Kako naj svetim, če ni luči v meni? Slovensko križarsko gibanje'', 2001 * Glavan, Mihael ur. ''Edvard Kocbek v spominu Slovencev: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva'' : Razstavna dvorana NUK, 26. 10.-12. 11. 2004. * ''Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku'' (ur. [[Peter Kovačič Peršin]]), [[Društvo 2000]], Ljubljana, 2005. * [[Niko Grafenauer]] ur. ''Krogi navznoter, krogi navzven'': ''Kocbekov zbornik''. Nova revija, 2004. * {{cite book|last=Grdina|first=Igor|title=Edvard Kocbek med Tovarišijo in Listino : (ter še kom in čim)|publisher=[I. Grdina]|location=Ljubljana|year=1988|cobiss=55051618}} * [[Vekoslav Grmič]]: ''Kocbekova odločitev za OF in (njegov) krščanski etos'', 1994 * [[Spomenka Hribar]]: ''Edvard Kocbek in križarsko gibanje'', Ljubljana, 1990; ista: ''[[Dolomitska izjava]]'', 1991. * Spomenka Hribar: ''Svetotvornost poezije: hierofanija v poeziji Edvarda Kocbeka (hermenevtična analiza Kocbekove poezije in drugih njegovih tekstov)'', 1996 (doktorska disertacija, knjižna izdaja Nova revija, 2002). * [[Tine Hribar]], ''Ena je groza'', 2010. * [[Andrej Inkret]], [[Peter Kovačič Peršin]]: "[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVH9HKEV Edvard Kocbek naš sodobnik]" ''Sodobnost'', l. 39. št. 6/7 (1991). * [[Andrej Inkret]]: ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo'', 2011 (monografija - biografija, 639 str.) ISBN 978-961-226-979-1 * [[Andrej Inkret]], ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo.'' Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-241-503-7 * [[Taras Kermauner]], ''Navzkrižna srečavanja'', Ljubljana, 2008. * [[Albin Kralj]]: ''Katoliško mladinsko gibanje in Kocbek -'' magistrska naloga, Teološka fakulteta, Ljubljana, 1998. * ''Kriza revije "Dom in svet" leta 1937: zbornik dokumentov'', Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=115093504}} * Mirko B.(ogomir) [[Miklič]], ''Sredi krute sile nežno trajam: Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani'', Celovec, Mohorjeva, 2017 * [[Igor Omerza]], ''Edvard Kocbek: Osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. * Igor Omerza: ''Kocbek, Pahor, Jančar in Udba'', 2022 * Igor Omerza: ''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 * Boris Pahor: ''Ta ocean, strašnó odprt'' (1989, spomini, dnevnik) * Boris Pahor: ''Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte'' (v sodelovanju s Petrom Kovačičem Peršinom in Mihaelom Glavanom, 2018) * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Pogačnik, Jože]] [et al.]. ''Slovenska književnost III.'' Ljubljana, 2001. 54-59 in 150-152. * [[France Pibernik]], [[Jurij Kocbek]] ur. ''Edvard Kocbek: dokumentarna monografija 1904-2004''. Celje: Mohorjeva družba, 2004) * [[Janko Prunk]], ''Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda'', Ljubljana, CZ, 1977 * ''Kocbekov zbornik'' (urednik [[Dimitrij Rupel]]), Maribor, 1987 == Glej tudi == * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih književnikov]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek|Edvard Kocbek}} *[https://sites.google.com/view/kocbek/ Odlomek iz intervjuja v ''Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa''] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175077303 Edvard Kocbek: »Vse kar drhti, postaja zgodovina …«]« ''Sledi časa'' (6. oktober 2024). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174300085 Dediščina Edvarda Kocbeka«]« ''Sledi časa'' (19. oktober 2024). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocbek, Edvard}} [[Kategorija:Edvard Kocbek| ]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Personalisti]] j3elu11ew24aqtydh57kihn6irvfvc7 6679047 6679045 2026-05-22T08:36:13Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6679047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Edvard Kocbek |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Mati in sin]]<br />[[Večer pod Hmeljnikom]]<br />[[Črna orhideja]]<br />[[Strah in pogum]]'' }} '''Edvard Kocbek''', {{Avdio|Sl-Edvard Kocbek.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]], * [[27. september]] [[1904]], [[Sveti Jurij ob Ščavnici]], [[Avstro-Ogrska]] † [[3. november]] [[1981]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Kocbekov [[opus]] zajema [[Pesništvo|poezijo]], dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, [[esej]]e ter članke. == Življenje == Rodil se je v kmečki družini očetu organistu Valentinu in materi Matildi (rojena Plohl). Kocbek je študiral [[teologija|teologijo]], vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na [[romanistika|romanistiki]] v Ljubljani. Po študiju v [[Berlin]]u in [[Pariz]]u je služboval kot [[profesor]] [[francoščina|francoščine]] v [[Bjelovar]]ju, [[Varaždin]]u in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko [[kultura|kulturno]] in [[politika|politično]] življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij [[katolicizem|katoliške]] kulturne [[Politična levica|levice]] ter [[urednik]] njene [[revija|revije]] ''Dejanje'' (1938–43). Kot predstavnik [[krščanski socializem|krščanskih socialistov]] je bil član najvišjih organov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Z ženo Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911–1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lučko (1938–1973), pesnika, kasneje tudi slikarja [[Matjaž Kocbek|Matjaža]] (1946–2013) in grafičnega oblikovalca [[Jurij Kocbek|Jurija]] (1949–2009). ==Družbeno in politično delovanje== Že v gimnazijskih letih v Mariboru se je pridružil skupini mladih [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], ki so želeli nadaljevati tradicijo krščanske socialne misli [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] ter se oplajali s [[Socialna demokracija|socialdemokratskimi]] pogledi [[pisatelj]]a [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Navdihoval jih je tudi nemški [[teolog]] in [[filozof]] [[Romano Guardini]].<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 26</ref> [[File:Slovene literats 1925-35.jpg|thumb|240px|right|Kocbek (levo) s skupino mladih slovenskih pisateljev v Ljubljani leta 1925. Od leve na desno: Edvard Kocbek, [[Bogomil Hrovat]], [[Slavko Grum]], [[Anton Ocvirk]], [[Josip Vidmar]], [[Vladimir Bartol]]]] Kot študent ljubljanske Univerze je leta 1928 postal glavni urednik revije ''[[Križ na Gori]]'', kasneje preimenovane v ''[[Križ (revija)|Križ]]''. Tudi sicer je deloval v katoliškem mladinskem gibanju. Iz tega časa so tudi njegove prve pesniške objave v ugledni katoliški literarni reviji ''[[Dom in svet]]''.<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 38</ref> ===Esej ''Premišljevanje o Španiji''=== Aprila 1937 je v reviji [[Dom in svet]] objavil esej ''Premišljevanje o Španiji''. Ko je Kocbek glavnemu uredniku [[France Koblar|Francetu Koblarju]] prvič prinesel esej, je bil ta osupel zaradi njegovih ostrih sodb in nepretehtanih mest. Kocbeku je vrnil besedilo v predelavo s prošnjo, naj ga notranje uravnovesi in predvsem izpostavi kulturni problem ''španskega vprašanja''. Ker Koblar tudi s predelanim esejem ni bil zadovoljen, je dal korekturo v branje publicistu [[Franc Terseglav|Francu Terseglavu]]; ta je esej močno glosiral in Koblarju napovedal oster odziv javnosti. Kocbek glos ni dovolj upošteval, Koblar pa je nejevoljen in naveličan popustil in objavil esej. Boji med uporniki generala [[Francisco Franco|Francisca Franca]] in špansko republikansko vlado so bili sicer v slovenskem dnevnem tisku deležni velike pozornosti. Kocbek se je v svojem prikazu vojne v Španiji opiral na pisanje francoskega levičarskega tiska. Način, kako je v svojem eseju razumel [[fašizem]], je bil zelo podoben logiki [[Kominterna|Kominterne]]: vse, kar nasprotuje ljudski fronti, je fašizem. Okrog tega eseja so se potem v slovenskem katoliškem taboru pojavile ostre delitve. Že 29. aprila 1937 se je o vsebini eseja kot prva polemično razpisala [[Straža v viharju]], 30. aprila je bil enako polemičen še list [[Mi mladi borci]]. Polemiziranje s Kocbekovim esejem je bilo v teh dveh listih potem prisotno tudi še pozneje. V juniju 1937 pa je [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] objavil obširen članek v več delih ''Španija v „Dom in Svetu” pa globlji pogledi'', ki je pokazal na vrsto neresničnih trditev, vrzeli in hudih enostranskosti v Kocbekovem eseju; tam je prikazano, da je v Španiji res šlo za komunistično revolucijo, in spodmaknil tla celotnemu ogrodju Kocbekovega eseja, od katerega je potem ostal le še konstrukt, ki istoveti katoliške stranke, tradicionalne vernike in [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkev]] s fašizmom, nasproti pa jim postavlja razjarjeno ljudstvo. S podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi ''Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji'', izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]] objavili kot prilogo k deseti številki [[Ljubljanski škofijski list|Ljubljanskega škofijskega lista]]. V osmi številki Ljubljanskega škofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je škof [[Gregorij Rožman]] dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma španskih škofov še naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja: {{navedek|Edvarda Kocbeka članek 'Premišljevanje o Španiji' /…/ je po vsebini in obliki zmožen zbuditi v čitateljih krivične sodbe o katoliški cerkvi in mržnjo do nje. Stavek: 'Vse herezije in odpadi so bili navadno očita dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico,' je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stališču in nauku katoliške Cerkve.}} Ko so bila dejstva o španski državljanski vojni z navedenim Slovenčevim člankom in s pastirskim pismom španskih škofov razkrita, Kocbekovega stališča ni bilo več mogoče argumentirano braniti. Zato potem v vsem slovenskem tisku ni izšel niti en resen, problemski članek v zagovor ''Premišljevanja o Španiji''. Po objavi tega eseja se je odnos med krščanskimi socialisti na eni strani ter Katoliško cerkvijo in vodstvom katoliškega političnega tabora na drugi še bolj zaostril,<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, s. 160, 161. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Kocbek pa se je uveljavil kot osrednja osebnost med [[krščanski socializem|krščanskimi socialisti]] v Sloveniji. ===Druga svetovna vojna=== Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil kot vodilni krščanski socialist (po aretaciji in ustrelitvi [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleša Stanovnika]]) leta 1942 vključen v izvršni odbor [[OF]] in je v tej funkciji odšel v partizane (na osvobojeno ozemlje, kjer je mdr. februarja leta 1943 podpisal t.i. [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]]), že konec leta 1942 je postal eden od podpredsednikov [[AVNOJ|AVNOJ-a]], na zasedanju v Jajcu pa poverjenik za prosveto v [[NKOJ]], tudi pooblaščenec za socialno politiko namesto [[Anton Kržišnik|Antona Kržišnika]]. Udeležil se je [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] oktobra 1943 in zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944, na katerih je bil izvoljen v predsedstvo [[SNOO]] oz. [[SNOS]]. V vlogi člana [[NKOJ]] oz. jugoslovanske "partizanske" vlade je poleti 1944 odšel na misijo v [[Vatikan]], kjer ga je sprejel vatikanski državni sekretar, medtem ko poglavnitnega cilja, sprejema pri [[Papež Pij XII.|papežu Piju XII]], ni uresničil, saj ta ni privolil v uradno avdienco nepooblaščenega predstavnika mednarodno še nepriznane državne oblasti, medtem ko Kocbek ni pristal na zgolj zasebno avdienco pri papežu. Marca 1945 je postal minister za Slovenijo v (zvezni) koalicijski vladi [[DFJ]]. ===Povojna leta=== Po [[vojna|vojni]] je bil [[minister]] za Slovenijo v zvezni [[vlada|vladi]] (do 1946), podpredsednik [[IO OF]] in po vrnitvi iz Beograda leta 1946 tudi podpredsednik [[Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije]] oz. kmalu zatem podpredsednik [[1. prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ljudske skupščine LRS]] ter zvezni poslanec. Formalno zaradi njegove [[knjiga|knjige]] ''[[Strah in pogum]]'', ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB (pogledi na smrt in likvidacijo političnih nasprotnikov, vprašanje izdajstva in ovajanja med [[partizan]]i, problematika katoličanov med NOB), v resnici pa predvsem zaradi zaradi načelnih nesoglasij s slovenskim političnim vosdstvom oz. njegovega nastopa na 2. kongresu OF aprila 1951<ref>{{Navedi knjigo|title=In stoletje bo zardelo: Kocbeki, življenje in delo|last=Inkret|first=Andrej|publisher=Modrijan|year=2011|location=Ljubljana|page=301-337}}</ref>, so ga po javni politični kampanji proti njemu februarja 1952 prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja. Znova je začel objavljati šele po letu 1961, tri leta pozneje pa je za pesniško zbirko ''Groza'' prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Pravi šok pa je v slovenski javnosti povzročil izid Kocbekove izpovedi v obliki intervjuja, ''[[Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa]]'', ki sta jo leta 1975 v [[Trst]]u izdala kot knjigo pisatelja [[Boris Pahor]] in [[Alojz Rebula]]. V intervjuju je Kocbek spregovoril o [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojih domobrancev]]. Intervju je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima tako proti Edvardu Kocbeku kot proti Borisu Pahorju (t. i. "[[Zalivska afera]]").{{cn}} == Pesnik in pisatelj == Kocbek je začel svoje pesmi objavljati leta 1924 v dijaškem listu ''Stražni ognji'', kasneje v reviji ''[[Dom in svet]]'', kjer je objavljal tudi eseje. Že s prvo pesniško zbirko ''Zemlja'' se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje [[ekspresionizem|ekspresionistične]] in [[simbolizem|simbolistične]] prvine. Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj zaželeno in najboljše. Zazrtost v bodočnost je prežeta s strahom pred koncem oziroma smrtjo, saj lirski subjekt verjame, da je človek nič v primerjavi z neskončnostjo. Kocbek pa se je sredi povojnih let znašel v težkem eksistencialističnem položaju. Ko so [[komunist]]i NOB izrabili za razredni boj in prevzem oblasti, se je pesnikova iluzija o vsenarodni etični in politični preobrazbi razblinila. Po umiku iz političnega življenja je bil do začetka 60. let izločen tudi iz kulturne javnosti in več let ni smel objavljati svojih del. V tem času je prevajal iz [[francoščina|francoščine]] in [[nemščina|nemščine]]. Tako njegove povojne pesmi govorijo o razkolu med idealno zamislijo in družbeno stvarnostjo, ki je bila utemeljena v nasilju in strahu. Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz [[socialni realizem|socialnega realizma]], vendar se je navdihoval pri religioznem [[Ekspresionizem|ekspresionizmu]], francoskem [[Personalizem|personalizmu]] in [[eksistencializem|eksistencializmu]] ([[André Malraux]], [[Emmanuel Mounier]], [[Vercors]], [[Sartre]]). Zanimala ga je usoda izobraženca, ki se sooča z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] ali [[fašizem]]. Tematika NOB je v Kocbekovih [[Novela (književnost)|novelah]] predvsem izpoved posameznika v težkem zgodovinskem obdobju. Kocbekovi literarni junaki so pogosto razpeti med svojimi dolžnostmi in svojo vestjo. Tako Kocbekove novele že načenjajo novo usmeritev v slovenski [[literatura|literaturi]], ki za seboj puščajo obdobje socialističnega realizma. == Dela, izšla za njegovega življenja == {| {{prettytable}} border=1 cellspacing=0 ! Poezija (pesniške zbirke)!! Proza!! Dramatika |- |valign=top| * ''[[Prve pesmi]]'' (1924) * ''[[Zemlja (Kocbek)|Zemlja]]'' (1934) * ''[[Groza]]'' (1963) * ''[[Poročilo (Kocbek)|Poročilo]]'' (1969) * ''[[Zbrane pesmi]]'' (1977) |valign=top| * ''[[Črna orhideja]]'' (1949) * ''[[Tovarišija]]'' (1949) * ''[[Strah in pogum]] (1951) * ''[[Listina]]'' (1967) * ''[[Krogi navznoter]]'' (1977) |valign=top| *''[[Plamenica]]'' (192?) *''[[Mati in sin]]'' (okoli 1920) *''[[Večer pod Hmeljnikom]]'' (1943) |} == Kasnejše izdaje in antologije: == * ''Izbrano delo 1-2 (Tovarišija I-II)'' (uredništvo in izbor [[Franc Zadravec]], 1974) * ''Zbrane pesmi 1-2'' (284; 286 str.), 1977 (urednik [[Tone Pavček]]; avtor spremne študije ''Med zemljo in grozo'': [[Andrej Inkret|Andej Inkret]]) * ''Pred viharjem'' (dnevniki), Slovenska matica, 1980 (spremna beseda [[Janez Gradišnik]]) * ''Listina:'' ''Dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943'', Slovenska matica, 1982 * ''Dnevnik 1951-1952'' (uredil [[Dimitrij Rupel]]), 1987 * ''Rane pesmi'' (Cankarjeva založba, 1991; spremna beseda [[Anton Trstenjak]]) * ''Osvobodilni spisi I.'' Ljubljana: Društvo 2000, 1991 (uredil [[Peter Kovačič Peršin]]) * ''Edvard Kocbek - zbrano delo'': 17 knjig (1991–2022) (uredila [[Andrej Inkret]] in [[Mihael Glavan]]) * ''Pričevanje: pesmi, dnevniki'' (2004, izbor [[Andrej Inkret]]) * ''Edvard Kocbek:'' ''Tudi čez ta prepad moram: izbrane pesmi'' (''s CD-jem'': ''slovenski pesniki berejo Kocbekove pesmi'') Izbor in spremna beseda: [[Aleš Šteger]], Litera, 2004 * ''Kocbekov dnevnik: Edvard Kocbek, Dnevnik 1954–1977'' (izbor), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004 * ''Partizanski dnevnik: 1938–1945'' (2 zv., 1419 str., 2022; spremni študiji Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin) * ''Strah in pogum: štiri novele'' (Blažena krivda, Temna stran mesca, Ogenj in Črna orhideja), DZS, 2014, 2024 (spremna študija [[Tomo Virk]]) * ''Strah in pogum'', Ljubljana, Sanje, Mladinska knjiga, 2023 * ''Med zemljo in nebom'': ''izbor poezije'' (2024, ob 120. obletnici pesnikovega rojstva - izbral Mihael Glavan; ur. Diana Pungeršič) * ''Z zelenim ognjem starodavnim: Partizanske pesmi'', Ljubljana, [[Sanje (film, 1990)|Sanje]], 2026 (spremni besedi [[Peter Kovačič Peršin]] in [[Rok Zavrtanik]]) == Vplivi == Kocbek je s svojo ustvarjalnostjo vplival na številne slovenske [[književnik|literate]], med njimi pa je eden prvih zagotovo [[pisatelj]] [[Boris Pahor]]. Kot osrednja osebnost slovenske [[literatura|literature]] se je Kocbek uveljavil šele v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko je postal eden pomembnejših ustvarjalcev, ki so vplivali na [[Drago Jančar|Draga Jančarja]], [[Tomaž Šalamun|Tomaža Šalamuna]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], [[Jože Snoj|Jožeta Snoja]], [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]], [[Gregor Strniša|Gregorja Strnišo,]] [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] in druge. ==Kocbek v leposlovju== *[[Ivo Svetina]], ''Pasijon po Kocbeku'', 2009.{{COBISS|ID=40164962}} *[[Sebastijan Horvat]] idr., ''Pot v Jajce'', 2009. *[[Janko Prunk]]: ''[[Iskanje pristana]]'', 2021. == Odlikovanja, nagrade in počastitve == * [[partizanska spomenica 1941]] * [[red ljudske osvoboditve]] * [[red zaslug za ljudstvo|red zaslug za narod]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[Prešernova nagrada]], 1964 * [[Nagrada zlati venec]] [[Struški večeri poezije|Struških večerov poezije]] (Struški večeri poezije, [[Struga, Severna Makedonija|Struga]]/[[Ohrid]], Sev. [[Makedonija]], 197?) * v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] mu je bil 2004 odkrit spomenik - kip na klopi sedečega Kocbeka * po njem je bila poimenovana ulica v Ljubljani (v [[Župančičeva jama|Župančičevi jami]]), kot tudi v njegovem rojstnem Svetem Juriju ob Ščavnici. == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ambrožič|first=Lado|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični profil Edvarda Kocbeka|publisher=|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=28768098}} * [[Nenad Bjeloš]], "Odlikovani Slovenci 1944-1950". ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]'' št. 9 (2002). 90-97. {{COBISS|ID=250907648}} * [[Lev Detela]]: ''Zapleti v vijugah časa: moja soočanja z Edvardom Kocbekom in najboljšimi imeni literature ob izzivih za nujni duhovni preobrat sredi vsesplošne krize vrednot'' (2013) * [[Iztok Durjava]], ''Analiza Obdelave E. Kocbek [[Tončka Durjava|Tončke Durjava]]: zgodba o zamolčanem dokumentu slovenske politične policije'', 2022. * [[Marko Dvořák]]: ''Kako naj svetim, če ni luči v meni? Slovensko križarsko gibanje'', 2001 * Glavan, Mihael ur. ''Edvard Kocbek v spominu Slovencev: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva'' : Razstavna dvorana NUK, 26. 10.-12. 11. 2004. * ''Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku'' (ur. [[Peter Kovačič Peršin]]), [[Društvo 2000]], Ljubljana, 2005. * [[Niko Grafenauer]] ur. ''Krogi navznoter, krogi navzven'': ''Kocbekov zbornik''. Nova revija, 2004. * {{cite book|last=Grdina|first=Igor|title=Edvard Kocbek med Tovarišijo in Listino (ter še kom in čim) (diplomsko delo)|publisher=|location=Ljubljana|year=1988|cobiss=55051618}} * [[Vekoslav Grmič]]: ''Kocbekova odločitev za OF in (njegov) krščanski etos'', 1994 * [[Spomenka Hribar]]: ''Edvard Kocbek in križarsko gibanje'', Ljubljana, 1990; ista: ''[[Dolomitska izjava]]'', 1991. * Spomenka Hribar: ''Svetotvornost poezije: hierofanija v poeziji Edvarda Kocbeka (hermenevtična analiza Kocbekove poezije in drugih njegovih tekstov)'', 1996 (doktorska disertacija, knjižna izdaja Nova revija, 2002). * [[Tine Hribar]], ''Ena je groza'', 2010. * [[Andrej Inkret]], [[Peter Kovačič Peršin]]: "[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVH9HKEV Edvard Kocbek naš sodobnik]" ''Sodobnost'', l. 39. št. 6/7 (1991). * [[Andrej Inkret]]: ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo'', 2011 (monografija - biografija, 639 str.) ISBN 978-961-226-979-1 * [[Andrej Inkret]], ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo.'' Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-241-503-7 * [[Taras Kermauner]], ''Navzkrižna srečavanja'', Ljubljana, 2008. * [[Albin Kralj]]: ''Katoliško mladinsko gibanje in Kocbek -'' magistrska naloga, Teološka fakulteta, Ljubljana, 1998. * ''Kriza revije "Dom in svet" leta 1937: zbornik dokumentov'', Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=115093504}} * Mirko B.(ogomir) [[Miklič]], ''Sredi krute sile nežno trajam: Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani'', Celovec, Mohorjeva, 2017 * [[Igor Omerza]], ''Edvard Kocbek: Osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. * Igor Omerza: ''Kocbek, Pahor, Jančar in Udba'', 2022 * Igor Omerza: ''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 * Boris Pahor: ''Ta ocean, strašnó odprt'' (1989, spomini, dnevnik) * Boris Pahor: ''Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte'' (v sodelovanju s Petrom Kovačičem Peršinom in Mihaelom Glavanom, 2018) * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Pogačnik, Jože]] [et al.]. ''Slovenska književnost III.'' Ljubljana, 2001. 54-59 in 150-152. * [[France Pibernik]], [[Jurij Kocbek]] ur. ''Edvard Kocbek: dokumentarna monografija 1904-2004''. Celje: Mohorjeva družba, 2004) * [[Janko Prunk]], ''Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda'', Ljubljana, CZ, 1977 * ''Kocbekov zbornik'' (urednik [[Dimitrij Rupel]]), Maribor, 1987 == Glej tudi == * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih književnikov]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek|Edvard Kocbek}} *[https://sites.google.com/view/kocbek/ Odlomek iz intervjuja v ''Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa''] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175077303 Edvard Kocbek: »Vse kar drhti, postaja zgodovina …«]« ''Sledi časa'' (6. oktober 2024). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174300085 Dediščina Edvarda Kocbeka«]« ''Sledi časa'' (19. oktober 2024). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocbek, Edvard}} [[Kategorija:Edvard Kocbek| ]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Personalisti]] bwgotee1dv7z85f1lj7oxpdm8zkuz0a 6679064 6679047 2026-05-22T09:41:30Z Ljuba24b 92351 6679064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Edvard Kocbek |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Mati in sin]]<br />[[Večer pod Hmeljnikom]]<br />[[Črna orhideja]]<br />[[Strah in pogum]]'' }} '''Edvard Kocbek''', {{Avdio|Sl-Edvard Kocbek.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]], * [[27. september]] [[1904]], [[Sveti Jurij ob Ščavnici]], [[Avstro-Ogrska]] † [[3. november]] [[1981]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Kocbekov [[opus]] zajema [[Pesništvo|poezijo]], dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, [[esej]]e ter članke. == Življenje == Rodil se je v kmečki družini očetu organistu Valentinu in materi Matildi (rojena Plohl). Kocbek je študiral [[teologija|teologijo]], vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na [[romanistika|romanistiki]] v Ljubljani. Po študiju v [[Berlin]]u in [[Pariz]]u je služboval kot [[profesor]] [[francoščina|francoščine]] v [[Bjelovar]]ju, [[Varaždin]]u in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko [[kultura|kulturno]] in [[politika|politično]] življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij [[katolicizem|katoliške]] kulturne [[Politična levica|levice]] ter [[urednik]] njene [[revija|revije]] ''Dejanje'' (1938–43). Kot predstavnik [[krščanski socializem|krščanskih socialistov]] je bil član najvišjih organov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Z ženo Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911–1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lučko (1938–1973), pesnika, kasneje tudi slikarja [[Matjaž Kocbek|Matjaža]] (1946–2013) in grafičnega oblikovalca [[Jurij Kocbek|Jurija]] (1949–2009). ==Družbeno in politično delovanje== Že v gimnazijskih letih v Mariboru se je pridružil skupini mladih [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], ki so želeli nadaljevati tradicijo krščanske socialne misli [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] ter se oplajali s [[Socialna demokracija|socialdemokratskimi]] pogledi [[pisatelj]]a [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Navdihoval jih je tudi nemški [[teolog]] in [[filozof]] [[Romano Guardini]].<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 26</ref> [[File:Slovene literats 1925-35.jpg|thumb|240px|right|Kocbek (levo) s skupino mladih slovenskih pisateljev v Ljubljani leta 1925. Od leve na desno: Edvard Kocbek, [[Bogomil Hrovat]], [[Slavko Grum]], [[Anton Ocvirk]], [[Josip Vidmar]], [[Vladimir Bartol]]]] Kot študent ljubljanske Univerze je leta 1928 postal glavni urednik revije ''[[Križ na Gori]]'', kasneje preimenovane v ''[[Križ (revija)|Križ]]''. Tudi sicer je deloval v katoliškem mladinskem gibanju. Iz tega časa so tudi njegove prve pesniške objave v ugledni katoliški literarni reviji ''[[Dom in svet]]''.<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 38</ref> ===Esej ''Premišljevanje o Španiji''=== Aprila 1937 je v reviji [[Dom in svet]] objavil esej ''Premišljevanje o Španiji''. Ko je Kocbek glavnemu uredniku [[France Koblar|Francetu Koblarju]] prvič prinesel esej, je bil ta osupel zaradi njegovih ostrih sodb in nepretehtanih mest. Kocbeku je vrnil besedilo v predelavo s prošnjo, naj ga notranje uravnovesi in predvsem izpostavi kulturni problem ''španskega vprašanja''. Ker Koblar tudi s predelanim esejem ni bil zadovoljen, je dal korekturo v branje publicistu [[Franc Terseglav|Francu Terseglavu]]; ta je esej močno glosiral in Koblarju napovedal oster odziv javnosti. Kocbek glos ni dovolj upošteval, Koblar pa je nejevoljen in naveličan popustil in objavil esej. Boji med uporniki generala [[Francisco Franco|Francisca Franca]] in špansko republikansko vlado so bili sicer v slovenskem dnevnem tisku deležni velike pozornosti. Kocbek se je v svojem prikazu vojne v Španiji opiral na pisanje francoskega levičarskega tiska. Način, kako je v svojem eseju razumel [[fašizem]], je bil zelo podoben logiki [[Kominterna|Kominterne]]: vse, kar nasprotuje ljudski fronti, je fašizem. Okrog tega eseja so se potem v slovenskem katoliškem taboru pojavile ostre delitve. Že 29. aprila 1937 se je o vsebini eseja kot prva polemično razpisala [[Straža v viharju]], 30. aprila je bil enako polemičen še list [[Mi mladi borci]]. Polemiziranje s Kocbekovim esejem je bilo v teh dveh listih potem prisotno tudi še pozneje. V juniju 1937 pa je [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] objavil obširen članek v več delih ''Španija v „Dom in Svetu” pa globlji pogledi'', ki je pokazal na vrsto neresničnih trditev, vrzeli in hudih enostranskosti v Kocbekovem eseju; tam je prikazano, da je v Španiji res šlo za komunistično revolucijo, in spodmaknil tla celotnemu ogrodju Kocbekovega eseja, od katerega je potem ostal le še konstrukt, ki istoveti katoliške stranke, tradicionalne vernike in [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkev]] s fašizmom, nasproti pa jim postavlja razjarjeno ljudstvo. S podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi ''Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji'', izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]] objavili kot prilogo k deseti številki [[Ljubljanski škofijski list|Ljubljanskega škofijskega lista]]. V osmi številki Ljubljanskega škofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je škof [[Gregorij Rožman]] dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma španskih škofov še naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja: {{navedek|Edvarda Kocbeka članek 'Premišljevanje o Španiji' /…/ je po vsebini in obliki zmožen zbuditi v čitateljih krivične sodbe o katoliški cerkvi in mržnjo do nje. Stavek: 'Vse herezije in odpadi so bili navadno očita dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico,' je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stališču in nauku katoliške Cerkve.}} Ko so bila dejstva o španski državljanski vojni z navedenim Slovenčevim člankom in s pastirskim pismom španskih škofov razkrita, Kocbekovega stališča ni bilo več mogoče argumentirano braniti. Zato potem v vsem slovenskem tisku ni izšel niti en resen, problemski članek v zagovor ''Premišljevanja o Španiji''. Po objavi tega eseja se je odnos med krščanskimi socialisti na eni strani ter Katoliško cerkvijo in vodstvom katoliškega političnega tabora na drugi še bolj zaostril,<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, s. 160, 161. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Kocbek pa se je uveljavil kot osrednja osebnost med [[krščanski socializem|krščanskimi socialisti]] v Sloveniji. ===Druga svetovna vojna=== Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil kot vodilni krščanski socialist (po aretaciji in ustrelitvi [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleša Stanovnika]]) leta 1942 vključen v izvršni odbor [[OF]] in je v tej funkciji odšel v partizane (na osvobojeno ozemlje, kjer je mdr. februarja leta 1943 podpisal t.i. [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]]), že konec leta 1942 je postal eden od podpredsednikov [[AVNOJ|AVNOJ-a]], na zasedanju v Jajcu pa poverjenik za prosveto v [[NKOJ]], tudi pooblaščenec za socialno politiko namesto [[Anton Kržišnik|Antona Kržišnika]]. Udeležil se je [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] oktobra 1943 in zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944, na katerih je bil izvoljen v predsedstvo [[SNOO]] oz. [[SNOS]]. V vlogi člana [[NKOJ]] oz. jugoslovanske "partizanske" vlade je poleti 1944 odšel na misijo v [[Vatikan]], kjer ga je sprejel vatikanski državni sekretar, medtem ko poglavnitnega cilja, sprejema pri [[Papež Pij XII.|papežu Piju XII]], ni uresničil, saj ta ni privolil v uradno avdienco nepooblaščenega predstavnika mednarodno še nepriznane državne oblasti, medtem ko Kocbek ni pristal na zgolj zasebno avdienco pri papežu. Marca 1945 je postal minister za Slovenijo v (zvezni) koalicijski vladi [[DFJ]]. ===Povojna leta=== Po [[vojna|vojni]] je bil [[minister]] za Slovenijo v zvezni [[vlada|vladi]] (do 1946), podpredsednik [[IO OF]] in po vrnitvi iz Beograda leta 1946 tudi podpredsednik [[Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije]] oz. kmalu zatem podpredsednik [[1. prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ljudske skupščine LRS]] ter zvezni poslanec. Formalno zaradi njegove [[knjiga|knjige]] ''[[Strah in pogum]]'', ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB (pogledi na smrt in likvidacijo političnih nasprotnikov, vprašanje izdajstva in ovajanja med [[partizan]]i, problematika katoličanov med NOB), v resnici pa predvsem zaradi zaradi načelnih nesoglasij s slovenskim političnim vosdstvom oz. njegovega nastopa na 2. kongresu OF aprila 1951<ref>{{Navedi knjigo|title=In stoletje bo zardelo: Kocbeki, življenje in delo|last=Inkret|first=Andrej|publisher=Modrijan|year=2011|location=Ljubljana|page=301-337}}</ref>, so ga po javni politični kampanji proti njemu februarja 1952 prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja. Znova je začel objavljati šele po letu 1961, tri leta pozneje pa je za pesniško zbirko ''Groza'' prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Pravi šok pa je v slovenski javnosti povzročil izid Kocbekove izpovedi v obliki intervjuja, ''[[Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa]]'', ki sta jo leta 1975 v [[Trst]]u izdala kot knjigo pisatelja [[Boris Pahor]] in [[Alojz Rebula]]. V intervjuju je Kocbek spregovoril o [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojih domobrancev]]. Intervju je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima tako proti Edvardu Kocbeku kot proti Borisu Pahorju (t. i. "[[Zalivska afera]]").{{cn}} == Pesnik in pisatelj == Kocbek je začel svoje pesmi objavljati leta 1924 v dijaškem listu ''Stražni ognji'', kasneje v reviji ''[[Dom in svet]]'', kjer je objavljal tudi eseje. Že s prvo pesniško zbirko ''Zemlja'' se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje [[ekspresionizem|ekspresionistične]] in [[simbolizem|simbolistične]] prvine. Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj zaželeno in najboljše. Zazrtost v bodočnost je prežeta s strahom pred koncem oziroma smrtjo, saj lirski subjekt verjame, da je človek nič v primerjavi z neskončnostjo. Kocbek pa se je sredi povojnih let znašel v težkem eksistencialističnem položaju. Ko so [[komunist]]i NOB izrabili za razredni boj in prevzem oblasti, se je pesnikova iluzija o vsenarodni etični in politični preobrazbi razblinila. Po umiku iz političnega življenja je bil do začetka 60. let izločen tudi iz kulturne javnosti in več let ni smel objavljati svojih del. V tem času je prevajal iz [[francoščina|francoščine]] in [[nemščina|nemščine]]. Tako njegove povojne pesmi govorijo o razkolu med idealno zamislijo in družbeno stvarnostjo, ki je bila utemeljena v nasilju in strahu. Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz [[socialni realizem|socialnega realizma]], vendar se je navdihoval pri religioznem [[Ekspresionizem|ekspresionizmu]], francoskem [[Personalizem|personalizmu]] in [[eksistencializem|eksistencializmu]] ([[André Malraux]], [[Emmanuel Mounier]], [[Vercors]], [[Sartre]]). Zanimala ga je usoda izobraženca, ki se sooča z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] ali [[fašizem]]. Tematika NOB je v Kocbekovih [[Novela (književnost)|novelah]] predvsem izpoved posameznika v težkem zgodovinskem obdobju. Kocbekovi literarni junaki so pogosto razpeti med svojimi dolžnostmi in svojo vestjo. Tako Kocbekove novele že načenjajo novo usmeritev v slovenski [[literatura|literaturi]], ki za seboj puščajo obdobje socialističnega realizma. == Dela, izšla za njegovega življenja == {| {{prettytable}} border=1 cellspacing=0 ! Poezija (pesniške zbirke)!! Proza!! Dramatika |- |valign=top| * ''[[Prve pesmi]]'' (1924) * ''[[Zemlja (Kocbek)|Zemlja]]'' (1934) * ''[[Groza]]'' (1963) * ''[[Poročilo (Kocbek)|Poročilo]]'' (1969) * ''[[Zbrane pesmi]]'' (1977) |valign=top| * ''[[Črna orhideja]]'' (1949) * ''[[Tovarišija]]'' (1949) * ''[[Strah in pogum]] (1951) * ''[[Listina]]'' (1967) * ''[[Krogi navznoter]]'' (1977) |valign=top| *''[[Plamenica]]'' (192?) *''[[Mati in sin]]'' (okoli 1920) *''[[Večer pod Hmeljnikom]]'' (1943) |} == Kasnejše izdaje in antologije: == * ''Izbrano delo 1-2 (Tovarišija I-II)'' (uredništvo in izbor [[Franc Zadravec]], 1974) * ''Zbrane pesmi 1-2'' (284; 286 str.), 1977 (urednik [[Tone Pavček]]; avtor spremne študije ''Med zemljo in grozo'': [[Andrej Inkret|Andej Inkret]]) * ''Pred viharjem'' (dnevniki), Slovenska matica, 1980 (spremna beseda [[Janez Gradišnik]]) * ''Listina:'' ''Dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943'', Slovenska matica, 1982 * ''Dnevnik 1951-1952'' (uredil [[Dimitrij Rupel]]), 1987 * ''Rane pesmi'' (Cankarjeva založba, 1991; spremna beseda [[Anton Trstenjak]]) * ''Osvobodilni spisi I.'' Ljubljana: Društvo 2000, 1991 (uredil [[Peter Kovačič Peršin]]) * ''Edvard Kocbek - zbrano delo'': 17 knjig (1991–2022) (uredila [[Andrej Inkret]] in [[Mihael Glavan]]) * ''Pričevanje: pesmi, dnevniki'' (2004, izbor [[Andrej Inkret]]) * ''Edvard Kocbek:'' ''Tudi čez ta prepad moram: izbrane pesmi'' (''s CD-jem'': ''slovenski pesniki berejo Kocbekove pesmi'') Izbor in spremna beseda: [[Aleš Šteger]], Litera, 2004 * ''Kocbekov dnevnik: Edvard Kocbek, Dnevnik 1954–1977'' (izbor), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004 * ''Partizanski dnevnik: 1938–1945'' (2 zv., 1419 str., 2022; spremni študiji Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin) * ''Strah in pogum: štiri novele'' (Blažena krivda, Temna stran mesca, Ogenj in Črna orhideja), DZS, 2014, 2024 (spremna študija [[Tomo Virk]]) * ''Strah in pogum'', Ljubljana, Sanje, Mladinska knjiga, 2023 * ''Med zemljo in nebom'': ''izbor poezije'' (2024, ob 120. obletnici pesnikovega rojstva - izbral Mihael Glavan; ur. Diana Pungeršič) * ''Z zelenim ognjem starodavnim: Partizanske pesmi'', Ljubljana, [[Sanje (film, 1990)|Sanje]], 2026 (spremni besedi [[Peter Kovačič Peršin]] in [[Rok Zavrtanik]]) == Vplivi == Kocbek je s svojo ustvarjalnostjo vplival na številne slovenske [[književnik|literate]], med njimi pa je eden prvih zagotovo [[pisatelj]] [[Boris Pahor]]. Kot osrednja osebnost slovenske [[literatura|literature]] se je Kocbek uveljavil šele v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko je postal eden pomembnejših ustvarjalcev, ki so vplivali na [[Drago Jančar|Draga Jančarja]], [[Tomaž Šalamun|Tomaža Šalamuna]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], [[Jože Snoj|Jožeta Snoja]], [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]], [[Gregor Strniša|Gregorja Strnišo,]] [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] in druge. ==Kocbek v leposlovju== *[[Ivo Svetina]], ''Pasijon po Kocbeku'', 2009.{{COBISS|ID=40164962}} *[[Sebastijan Horvat]] idr., ''Pot v Jajce'', 2009. *[[Janko Prunk]]: ''[[Iskanje pristana]]'', 2021. == Odlikovanja, nagrade in počastitve == * [[partizanska spomenica 1941]] * [[red ljudske osvoboditve]] * [[red zaslug za ljudstvo|red zaslug za narod]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[Prešernova nagrada]], 1964 * [[Nagrada zlati venec]] [[Struški večeri poezije|Struških večerov poezije]] (Struški večeri poezije, [[Struga, Severna Makedonija|Struga]]/[[Ohrid]], Sev. [[Makedonija]], 197?) * v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] mu je bil 2004 odkrit spomenik - kip na klopi sedečega Kocbeka * po njem je bila poimenovana ulica v Ljubljani (v [[Župančičeva jama|Župančičevi jami]]), kot tudi v njegovem rojstnem Svetem Juriju ob Ščavnici. == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ambrožič|first=Lado|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični profil Edvarda Kocbeka|publisher=|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=28768098}} * [[Nenad Bjeloš]], "Odlikovani Slovenci 1944-1950". ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]'' št. 9 (2002). 90-97. {{COBISS|ID=250907648}} * [[Lev Detela]]: ''Zapleti v vijugah časa: moja soočanja z Edvardom Kocbekom in najboljšimi imeni literature ob izzivih za nujni duhovni preobrat sredi vsesplošne krize vrednot'' (2013) * [[Iztok Durjava]], ''Analiza Obdelave E. Kocbek [[Tončka Durjava|Tončke Durjava]]: zgodba o zamolčanem dokumentu slovenske politične policije'', 2022. * [[Marko Dvořák]]: ''Kako naj svetim, če ni luči v meni? Slovensko križarsko gibanje'', 2001 * Glavan, Mihael ur. ''Edvard Kocbek v spominu Slovencev: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva'' : Razstavna dvorana NUK, 26. 10.-12. 11. 2004. * ''Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku'' (ur. [[Peter Kovačič Peršin]]), [[Društvo 2000]], Ljubljana, 2005. * [[Niko Grafenauer]] ur. ''Krogi navznoter, krogi navzven'': ''Kocbekov zbornik''. Nova revija, 2004. * {{cite book|last=Grdina|first=Igor|title=Edvard Kocbek med Tovarišijo in Listino (ter še kom in čim) (diplomsko delo)|publisher=|location=Ljubljana|year=1988|cobiss=55051618}} * [[Vekoslav Grmič]]: ''Kocbekova odločitev za OF in (njegov) krščanski etos'', 1994 * [[Spomenka Hribar]]: ''Edvard Kocbek in križarsko gibanje'', Ljubljana, 1990; ista: ''[[Dolomitska izjava]]'', 1991. * Spomenka Hribar: ''Svetotvornost poezije: hierofanija v poeziji Edvarda Kocbeka (hermenevtična analiza Kocbekove poezije in drugih njegovih tekstov)'', 1996 (doktorska disertacija, knjižna izdaja Nova revija, 2002). * [[Tine Hribar]], ''Ena je groza'', 2010. * [[Andrej Inkret]], [[Peter Kovačič Peršin]]: "[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVH9HKEV Edvard Kocbek naš sodobnik]" ''Sodobnost'', l. 39. št. 6/7 (1991). * [[Andrej Inkret]]: ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo'', 2011 (monografija - biografija, 639 str.) ISBN 978-961-226-979-1 * [[Andrej Inkret]], ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo.'' Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-241-503-7 * [[Taras Kermauner]], ''Navzkrižna srečavanja'', Ljubljana, 2008. * [[Albin Kralj]]: ''Katoliško mladinsko gibanje in Kocbek -'' magistrska naloga, Teološka fakulteta, Ljubljana, 1998. * ''Kriza revije "Dom in svet" leta 1937: zbornik dokumentov'', Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=115093504}} * Mirko B. [[Miklič]], ''Sredi krute sile nežno trajam: Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani'', Celovec, Mohorjeva, 2017 * [[Igor Omerza]], ''Edvard Kocbek: Osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. * Igor Omerza: ''Kocbek, Pahor, Jančar in Udba'', 2022 * Igor Omerza: ''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 * Boris Pahor: ''Ta ocean, strašnó odprt'' (1989, spomini, dnevnik) * Boris Pahor: ''Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte'' (v sodelovanju s Petrom Kovačičem Peršinom in Mihaelom Glavanom, 2018) * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Pogačnik, Jože]] [et al.]. ''Slovenska književnost III.'' Ljubljana, 2001. 54-59 in 150-152. * [[France Pibernik]], [[Jurij Kocbek]] ur. ''Edvard Kocbek: dokumentarna monografija 1904-2004''. Celje: Mohorjeva družba, 2004) * [[Janko Prunk]], ''Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda'', Ljubljana, CZ, 1977 * ''Kocbekov zbornik'' (urednik [[Dimitrij Rupel]]), Maribor, 1987 == Glej tudi == * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih književnikov]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek|Edvard Kocbek}} *[https://sites.google.com/view/kocbek/ Odlomek iz intervjuja v ''Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa''] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175077303 Edvard Kocbek: »Vse kar drhti, postaja zgodovina …«]« ''Sledi časa'' (6. oktober 2024). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174300085 Dediščina Edvarda Kocbeka«]« ''Sledi časa'' (19. oktober 2024). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocbek, Edvard}} [[Kategorija:Edvard Kocbek| ]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Personalisti]] kshabbkh7vnrsztzz3r442ggzbhvah4 Seznam osebnih imen na D 0 14543 6678846 6646056 2026-05-21T15:58:02Z ~2026-27991-10 259542 /* Da */ 6678846 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[D]].''' == Seznam == === Da === * [[Dafina]] * [[Dag]] * [[Dagmar]] * [[Dagmar (moško ime)]] * [[Dajana]] * [[Dalia]] * [[Dalibor]] * [[Daliborka]] * [[Dalija (ime)|Dalija]] * [[Dalika]] * [[Dalila]] * [[Dajana]] * [[Damian]] * Devžej (perzijsko ime, pomen levi žep) * [[Damijan]] * [[Damijana]] * [[Damir]] * [[Damira]] * [[Damjan]] * [[Damjana]] * [[Dan (ime)|Dan]] * [[Dana]] * [[Danaja]] * [[Dane (ime)|Dane]] * [[Danej]] * [[Dani]] * [[Danica]] * [[Daniel]] * [[Daniela]] * [[Daniele]] * [[Danijel]] * [[Danijela]] * [[Danila]] * [[Danilo]] * [[Danimir]] * [[Danimira]] * [[Danjel]] * [[Danjela]] * [[Danka (ime)|Danka]] * [[Danko]] * [[Dara]] * [[Dare]] * [[Darian (ime)|Darian]] * [[Darij]] * [[Darija]] * [[Darijan]] * [[Darijo]] * [[Darina]] * [[Darinka]] * [[Darinko]] * [[Dario]] *[[Daris]] * [[Darja]] * [[Darjan]] * [[Darjo]] * [[Darka]] * [[Darko]] * [[Daša]] * [[David]] * [[Davida]] * [[Davide]] * [[Davor]] * [[Davorin]] * [[Davorina]] * [[Davorka]] * [[Davud]] === De === * [[Dea]] * [[Dean]] * [[Deana]] * [[Debbie]] * [[Debora]] * [[Deborah]] * [[Debra]] * [[Deja]] * [[Dejan]] * [[Dejana]] * [[Dejvid]] * [[Demetrij]] * [[Demi]] * [[Demir]] * [[Demirel]] * [[Den]] * [[Deni]] * [[Denis]] * [[Denis (žensko ime)]] * [[Denisa]] * [[Denise]] * [[Dennis]] * [[Desire]] * [[Desiree]] * [[Dezider]] * [[Deziderij]] === Di === * [[Diana (ime)|Diana]] * Dia * [[Diego]] * [[Dijana]] * [[Dimitrij]] * [[Din]] * [[Dina (ime)|Dina]] * [[Dino]] * [[Dionizij]] * [[Dita]] * [[Ditka]] * [[Dmitrij]] === Do === * [[Dolores]] * [[Domagoj]] * [[Domen]] * [[Dominik]] * [[Dominika (ime)|Dominika]] * [[Don (ime)|Don]] * [[Dona]] * [[Donat]] * [[Donata]] * [[Donika]] * [[Donna (ime)|Donna]] * [[Dora]] * [[Dorica]] * [[Dorian]] * [[Dorijan]] * [[Dorina]] * [[Doris]] * [[Dorjana]] * [[Dorotea]] * [[Dorotej]] * [[Doroteja]] * Don (pasje ime) === Dr === * [[Draga (ime)|Draga]] * [[Dragan]] * [[Dragana]] * [[Dragi]], moško ime * [[Dragi (žensko ime)|Dragi]], žensko ime * [[Dragica]] * [[Draginja]] * [[Dragiša]] * [[Drago]] * [[Dragoljub]] * [[Dragoljuba]] * [[Dragomil]] * [[Dragomila]] * [[Dragomir]] * [[Dragomira]] * [[Dragoslav]] * [[Dragoslava]] * [[Dragotin]] * [[Dragotina]] * [[Dragutin]] * [[Dražen]] * [[Draženka]] * [[Draženko]] * [[Drejc]] * [[Drejče]] * [[Driton]] === Du === * [[Dunja]] * [[Duša (ime)|Duša]] * [[Dušan]] * [[Dušana]] * [[Dušanka]] * [[Duška]] * [[Duško]] * [[Džan]] * [[Duana]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na Č]] * [[Seznam osebnih imen na E]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|D]] rumy71jmh9qn47xovgjea16xngas0oz 6678854 6678846 2026-05-21T16:39:51Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27991-10|~2026-27991-10]] ([[User talk:~2026-27991-10|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6225267 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[D]].''' == Seznam == === Da === * [[Dafina]] * [[Dag]] * [[Dagmar]] * [[Dagmar (moško ime)]] * [[Dajana]] * [[Dalia]] * [[Dalibor]] * [[Daliborka]] * [[Dalija (ime)|Dalija]] * [[Dalika]] * [[Dalila]] * [[Dajana]] * [[Damian]] * [[Damijan]] * [[Damijana]] * [[Damir]] * [[Damira]] * [[Damjan]] * [[Damjana]] * [[Dan (ime)|Dan]] * [[Dana]] * [[Danaja]] * [[Dane (ime)|Dane]] * [[Danej]] * [[Dani]] * [[Danica]] * [[Daniel]] * [[Daniela]] * [[Daniele]] * [[Danijel]] * [[Danijela]] * [[Danila]] * [[Danilo]] * [[Danimir]] * [[Danimira]] * [[Danjel]] * [[Danjela]] * [[Danka (ime)|Danka]] * [[Danko]] * [[Dara]] * [[Dare]] * [[Darian (ime)|Darian]] * [[Darij]] * [[Darija]] * [[Darijan]] * [[Darijo]] * [[Darina]] * [[Darinka]] * [[Darinko]] * [[Dario]] *[[Daris]] * [[Darja]] * [[Darjan]] * [[Darjo]] * [[Darka]] * [[Darko]] * [[Daša]] * [[David]] * [[Davida]] * [[Davide]] * [[Davor]] * [[Davorin]] * [[Davorina]] * [[Davorka]] * [[Davud]] === De === * [[Dea]] * [[Dean]] * [[Deana]] * [[Debbie]] * [[Debora]] * [[Deborah]] * [[Debra]] * [[Deja]] * [[Dejan]] * [[Dejana]] * [[Dejvid]] * [[Demetrij]] * [[Demi]] * [[Demir]] * [[Demirel]] * [[Den]] * [[Deni]] * [[Denis]] * [[Denis (žensko ime)]] * [[Denisa]] * [[Denise]] * [[Dennis]] * [[Desire]] * [[Desiree]] * [[Dezider]] * [[Deziderij]] === Di === * [[Diana (ime)|Diana]] * Dia * [[Diego]] * [[Dijana]] * [[Dimitrij]] * [[Din]] * [[Dina (ime)|Dina]] * [[Dino]] * [[Dionizij]] * [[Dita]] * [[Ditka]] * [[Dmitrij]] === Do === * [[Dolores]] * [[Domagoj]] * [[Domen]] * [[Dominik]] * [[Dominika (ime)|Dominika]] * [[Don (ime)|Don]] * [[Dona]] * [[Donat]] * [[Donata]] * [[Donika]] * [[Donna (ime)|Donna]] * [[Dora]] * [[Dorica]] * [[Dorian]] * [[Dorijan]] * [[Dorina]] * [[Doris]] * [[Dorjana]] * [[Dorotea]] * [[Dorotej]] * [[Doroteja]] * Don (pasje ime) === Dr === * [[Draga (ime)|Draga]] * [[Dragan]] * [[Dragana]] * [[Dragi]], moško ime * [[Dragi (žensko ime)|Dragi]], žensko ime * [[Dragica]] * [[Draginja]] * [[Dragiša]] * [[Drago]] * [[Dragoljub]] * [[Dragoljuba]] * [[Dragomil]] * [[Dragomila]] * [[Dragomir]] * [[Dragomira]] * [[Dragoslav]] * [[Dragoslava]] * [[Dragotin]] * [[Dragotina]] * [[Dragutin]] * [[Dražen]] * [[Draženka]] * [[Draženko]] * [[Drejc]] * [[Drejče]] * [[Driton]] === Du === * [[Dunja]] * [[Duša (ime)|Duša]] * [[Dušan]] * [[Dušana]] * [[Dušanka]] * [[Duška]] * [[Duško]] * [[Džan]] * [[Duana]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na Č]] * [[Seznam osebnih imen na E]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|D]] 6795rzc73zlfhibe64tm5inws52znxh Janez 0 14710 6678937 6324382 2026-05-21T21:30:39Z ~2026-13659-49 255600 /* Zanimivosti */ 6678937 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime | name = Janez |image= Saint Jean à Pathmos.jpg |imagesize= |caption= [[Janez Evangelist]] zapisuje [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]] | pronunciation = [jánez] | gender = moški | meaning = | region = [[Hebrejci|hebrejsko]] ime | origin = Jehohannan | name day = 10. marec, 24. junij, 27. december | related names = [[Jan]], [[Janež (ime)|Janež]], [[Janč]], [[Janča (ime)|Janča]], [[Janče (ime)|Janče]], [[Janša (ime)|Janša]], [[Janž]], [[Janža]], [[Janže]] | footnotes = }} '''Janez''' je [[Slovenci|slovensko]] [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Tako [[ime]] [[Ivan]] kot Janez izhajata iz [[stara grščina|starogrškega]] imena ''Ιoχαννης'' (''Johánnês''), ''Ιωαννης'' (''Jôánnês''), to pa iz [[hebrejščina|hebrejskega]] Jehohannan, skrajšano ''Johann'' z nekdanjim pomenom »Jahve (to je [[Bog]]) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej ''teoforično'' (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske različice imena == * moške oblike imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Džani, Hanžek, Ivan, Ivo, Jan, Janča, Janče, Janček, Janči, Jane, Jena, Janej, Janek, Janeslav, Janež, Jani, Janik, Janislav, Janko, Jano, Janos, Janoš (značilno je pri [[Prekmurci]]h), Januš, Janž, Janža, Janže, Johan, Jovica, Jovo, Vanek, Vanja, Vanjo, Vanč, Žan, Žani, Žanko * ženske oblike imena: Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Janja, Vanja, Žana == Tujejezikovne različice imena == John (m), Johann (m), Johanna (ž), Johannes (m), Ioanna, Yannis, Yanni, János, Janoš, Yani, Yanko, Janica, Ioannes, Joannes, Ioanna, Joanna, Gjon, Johannes, Joann, Joanna, Jan, Janusz, Johnny, (Jack?/Jacky?), Jean, Jeanne, Jeannette, Jane, Joan, Jean, Janet, Seán, Sinéad, Shawn, Jaan, Janis, Janas, Iancu, Giovanni, Gianni, Gian, Giovanna, Gianna, João, Joana, Jon, Juan, Juana, Juanita, Ivan, Iván, Ivo, Иван (Ivan), Vanja, Ивана (Ivana), Iwan, Ion, Ioan, Ionel, Ionuţ, Nelu, Ionică, Ioana, Oana, Jovan, Jovana, Іван (''Iván''), Івась (Ivas'), Івасик (Ivasyk), Іванна (Ivanna), Yochanan, Youhannan, Hov(h)an(n)es, Oganes, Vano, Dživo, Djivan == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Janez: 25.489. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Janez po pogostosti uporabe uvrščeno na 2. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Janez|spol=M}}</ref> == Znani nosilci imena == [[apostol Janez]] - več [[Papež Janez|papež]]ev - [[Janez Drnovšek]] - [[Janez Janša]] - [[Janez Krstnik]] - [[Janez Krstnik Schoettl]] - [[Janez J. Švajncer]] - [[Janez Vajkard Valvasor]] == Priimki nastali iz imena == Iz imena Janez in Ivan ter njunih različic je nastalo v [[Slovenija|Sloveniji]] več sto priimkov. == Osebni praznik == Janez je ime mnogih [[svetnik]]ov (skupaj kar 224). V našem [[cerkveni koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime Janez zapisano 33 krat.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Na Slovenskem najbolj znana sta [[Janez Krstnik]] in [[Janez Evangelist]]. Po [[Nova zaveza|novi zavezi]] je Janez Krstnik sin ''Zaharije'' in ''Elizabete'', [[Jezus]]ov predhodnik in oznanjevalec pokore, [[krst]]il Jezusa v reki [[Jordan]]. Herod Antipa ga je dal obglaviti. Saloma, hči Herodiade, je namreč zahtevala za svoj ples pred [[Herod Antipa|Herodom]] glavo Janeza Krstnika. V koledarju Janez Krstnik goduje 24. junija - rojstvo in 29. avgusta - mučeniška smrt /obglavljenje/. Janez Evangelist, ki je po novi zavezi sin Zabedeje in Solome je bil ribič, Jezusov učenec in pisec [[Evangelij po Janezu|4. evangelija]] (Razodetje), ter eden od stebrov Jeruzlemske cerkve. Umrl je okoli leta 101, god praznuje 27. decembra. Pregled godovnih dni po novem bogoslužnem koledarju v katerih godujejo Janez, Janko, Janže, Jana, Ivan, Iva, Vanek, Žane, Neto, Zanet: * [[5. januar]] - [[Sveti Janez Nepomuk Neumann]] († 5. jan. [[1860]]) * [[15. januar]] - [[Sveti Janez Kolibit]], [[puščavnik]] († 15. jan. v 5. stoletju) * [[19. januar]] - [[Sveti Janez de Ribera]], [[škof]] († 6. jan. [[1611]]) * [[23. januar]] - [[Sveti Janez Usmiljeni]], [[patriarh]] († 23. jan. 620) * [[4. februar]] - [[Sveti Janez de Britto]], [[mučenec]] († 4. feb. [[1693]]) * [[8. februar]] - [[Sveti Janez de Matha]], ustanovitelj reda († 8. feb. 1213) * [[5. marec]] - [[Sveti Janez od Križa]], [[redovnik]] († 5. mar. [[1743]]) * [[8. marec]] - [[Sveti Janez od Boga]], redovni ustanovitelj († 8. mar. [[1550]]) * [[8. marec]] - Avilski, [[duhovnik]] († 8. mar. [[1569]]) * [[10. marec]] - Ogilave, škof in mučenec († 10. mar. [[1615]]) * [[30. marec]] - [[Sveti Janez Klimak]], [[opat]] († 30. mar. v 7. stoletju) * [[7. april]] - [[Sveti Janez Krstnik de la Salle]], redovni ustanovitelj († 7. mar. [[1719]]) * [[16. maj]] - [[Sveti Janez Nepomuk|Janez Nepomuk]], češki mučenec († 16. maja 1393) * [[18. maj]] - [[Papež Janez I.]] (umrl v ječi 18. maj. 526) * [[23. maj]] - de Rossi, duhovnik († 23. maja [[1764]]) * [[12. junij]] - [[Sveti Janez Fakundski]], redovnik († 12. jun. 1479) * [[22. junij]] - Fisher, mučenec († 22. jun. [[1535]]) * [[24. junij]] - [[Janez Krstnik]], rojstvo (rojen med leti [[6 pr. n. št.|6]] - [[2 pr. n. št.]]) * [[26. junij]] - mučenec († 26. jun. v 4. stoletju) * [[12. julij]] - Gvalbert, redovni ustanovitelj († 12. jul. 1073) * [[4. avgust]] - [[Sveti Janez Vianney]], duhovnik († 4. avg. [[1859]]) * [[19. avgust]] - [[Sveti Janez Eudes]], redovni ustanovitelj († 19. avg. [[1680]]) * [[29. avgust]] - Mučeništvo Janeza Krstnika /obglavljenje/ († 29. avg. okoli leta 30 n. št.) * [[13. september]] - [[Sveti Janez Zlatousti]], škof, cerkveni učitelj († 13. sep. 407) * [[27. september]] - mučenec * [[9. oktober]] - Leonardi, redovni ustanovitelj († 9. okt. [[1609]]) * [[23. oktober]] - [[Sveti Janez Kapistran]], redovnik († 23. okt. 1456) * [[26. november]] - [[Sveti Janez Berhmans]], redovnik (26. nov. [[1621]]) * [[4. december]] - Damaščan, cerkveni učitelj (4. dec. okoli leta 749) * [[14. december]] - [[Sveti Janez od Križa]], cerkveni učitelj († 14. dec. 1591) * [[23. december]] - Kancij, duhovnik († 23. dec. 1473) * [[27. december]] - [[Apostol Janez Evangelist]] († 27. dec. 101 ?) * [[31. december]] - [[Sveti Janez Bosko]] († 31. jan. [[1888]]) == Imena krajev == Pomen imena Janez v slovenskem prostoru dokazujejo tudi [[cerkev (zgradba)|cerkve]] posvečene [[Sveti Janez|svetim Janezom]]. Največ je cerkva ''sv. Janeza Krstnika'' in sicer 84, sledi 21 cerkva ''sv. Janeza Evangelista'', dve cerkvi '' sv. Janeza Nepomuka'' in štiri cerkve ''sv. Janeza in Pavla''. Po cerkvah so dobili ine številni kraji kot npr.: [[Jankova]], [[Jankoviči]], [[Janžev Vrh]], [[Janževa Gora]], [[Janežovski Vrh]], [[Šentjanž nad Dravčami]], [[Šentjanž nad Štorami]], [[Šentjanž pri Dravogradu]], [[Šentjanž, Mozirje|Šentjanž]] in še drugi. == Zanimivosti == Iz imena Janez in Ivan so nastali različni izrazi. Tako npr. izraz ''ivánjščak'' in ''šentjánževec'' pomenita »mesec junij«. Izrazi ''šentjánževec, šentjánževica, jánževec'' pa se nanašajo na ''sv. Janeza Evangelista'' in pomenijo »vino, ki se pije ob slovesu«. Izrazi iz osebnih imen se pogosto uporabljajo za poimenovanje narodov. Ime Janez, starejše tudi Janž, je sprejeto naravnost iz latinskega imena ''Joannes'' in je (bilo) značilno za osrednji del Slovenije - ''Kranjsko'', kar dokazuje tudi izraz ''kranjski Janez'', ki je izven Slovenije sinonim za [[Slovenci|''Slovenca'']]. == Sklici == {{sklici|27em}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 2cgkirm1zbjtl83co4f3dmwukr981e6 MediaWiki:Sitenotice 8 17115 6679109 6671396 2026-05-22T11:16:03Z Janezdrilc 3152 + glasovanje 6679109 wikitext text/x-wiki {{Fmbox | image = [[File:Vote3 final.png|40px|link=Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = V teku je glasovanje o sprejemanju [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografskih člankov]]. '''[[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|Vabljeni h glasovanju]]!''' }} {{Fmbox | image = [[File:CEE_Spring_Logo_CEE-t2.svg|40px|link=Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026]] | style = border:1px solid #5aaa7c; width:80%; margin:0 auto; | text = Do 31. maja poteka natečaj pisanja člankov [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci#Udeleženci|Vabljeni k sodelovanju]]!''' }} 871tn6jdl3751dd2rykjfp4gpnkox8t Pluton 0 22313 6679009 6417296 2026-05-22T07:16:33Z Yerpo 8417 {{drugipomeni2}} 6679009 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Pluton}} {{Infopolje Planet | bgcolour=#A0FFA0 | name = Pluton | symbol = [[Slika:Pluto symbol (large orb, bold).svg|24px|⯓]] | image = [[Slika:Pluto in True Color - High-Res.jpg|frameless|Pluton - New Horizons]] | caption = Pluton, kot ga je posnela sonda ''New Horizons'' 14. julija 2015. Mozaik slik v skoraj naravnih barvah. | discovery = yes | discoverer = [[Clyde William Tombaugh]] | discovered = 18. februarja 1930 | mp_name = '''134340 Pluto''' | mp_category = {{plainlist | * [[pritlikavi planet]] * [[čezneptunski planet]] * [[plutoid]] * telo [[kuiperjev pas|kuiperjevega pasu]] * [[plutino]] }} | epoch = [[Epoha (astronomija)|J2000]] | aphelion = {{plainlist | * {{val|48.871|ul=a. e.}} * ({{val|7311000000|u=km}}) }} | perihelion = {{plainlist | * {{val|29.657|u=a. e.}} * ({{val|4437000000|u=km}}) * (5. septembra 1989) }} | semimajor = {{plainlist | * {{val|39.264|u=a. e.}} * ({{val|5874000000|u=km}}) }} | eccentricity = {{val|0.244671664}} (J2000)<br />0.248&nbsp;807&nbsp;66 (srednja) | inclination = {{plainlist | * {{val|17.151394|u=°}} * (11.88° na Sončev ekvator) }} | asc_node = {{val|110.28683|u=°}} | arg_peri = {{val|113.76349|u=°}} | period = {{plainlist | * {{val|247.68}} [[julijansko leto (astronomija)|let]] * {{val|90465|u=dni}} * {{val|14164.4}} Plutonovih [[sončni dan|sončnih dni]] }} | orbital_circ = 36,530 [[tera|T]][[meter|m]]<br />244,186 a.e. | sidereal_period = 90.613,3055 [[dan|d]]<br />(248,09 [[julijansko leto (astronomija)|l]]) | synodic_period = 366,73 dni | avg_speed = 4,7&nbsp;km/s | mean_anomaly = {{val|14.85|u=[[stopinja (kot)|º]]}} | max_speed = 6,112&nbsp;km/s | min_speed = 3,676&nbsp;km/s | satellites = [[Plutonovi naravni sateliti|5]] | physical_characteristics = yes | mean_radius = {{plainlist | * {{val|1186|2|u=km}}<ref name="NHPC_20150724">{{cite AV media |date=24. julija 2015 |title=NASA's New Horizons Team Reveals New Scientific Findings on Pluto |url=http://www.youtube.com/watch?v=dWr29KIs2Ns |accessdate=30. julija 2015 |time=52:30 |publisher=[[NASA]] |quote=We had an uncertainty that ranged over maybe 70 kilometers, we've collapsed that to plus and minus two, and it's centered around 1186}}</ref> * 0,18 [[Zemljin polmer|Zemljinega]] }} | surface_area = {{plainlist | * {{val|1,77|e = 7|u=km2}} * 0,035 Zemljine }} | volume = {{plainlist | * {{val|6,99|e = 9|u=km3}} * {{val|0,0064|u=Zemljine}} }} | mass = * {{val|1,305|0.007|e = 22|u=kg}} * {{val|0,00218|u=[[Zemljina masa|Zemljine]]}} * 0,178 [[Masa Lune|Lunine]] | density = {{val|1,87|u=g/cm3}}<ref>[http://www.universetoday.com/13861/pluto/ Pluto – Universe Today]</ref> | surface_grav = {{plainlist | * {{val|0,620|}} [[pospešek|m/s<sup>2</sup>]] * 0,063 [[težnostni pospešek|g]] }} | escape_velocity = {{val|1,212}}&nbsp;km/s | sidereal_day = {{plainlist | * {{val|6,387230|u=day}} * 6 d, 9 h, 17&nbsp;m, 36 s }} | rot_velocity = 47,18&nbsp;km/h | axial_tilt = {{val|119.591|0.014|u=°}} (na tirnico) | right_asc_north_pole = 132,993° | declination = −6.163° | albedo = 0,49 do 0,66 ([[geometrijski albedo|geometrijski]], variira do 35%) | magnitude = 13,65 do 16,3 <br /> (srednja 15,1) | abs_magnitude = −0,7 | angular_size = 0,065″ do 0,115″ | adjectives = plutonski | atmosphere = yes | temperatures = yes | temp_name1 = [[Kelvin]] | min_temp_1 = 33 [[kelvin|K]] | mean_temp_1 = [[1 E1 K|44 K]] (−229 °C) | max_temp_1 = 55 K | surface_pressure = 0,30 [[paskal]]ov (poletni maksimum) do 1,0 [[paskal (enota)|Pa]]<ref>{{navedi novice |last=Amos |first=Jonathan |url=http://www.bbc.com/news/science-environment-33657447 |title=New Horizons: Pluto may have 'nitrogen glaciers' |work=BBC News |date=23. julija 2015 |accessdate=26. julija 2015 |quote=It could tell from the passage of sunlight and radiowaves through the Plutonian "air" that the pressure was only about 10 microbars at the surface }}</ref> | atmosphere_composition = [[dušik]], [[metan]], [[ogljikov monoksid]] | note = no }} '''Plúton''' (tudi '''134340 Pluton'''; [[astronomski simbol|simboli]]: [[File:Pluto symbol (large orb, fixed width).svg|16px|⯓]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.jpl.nasa.gov/infographics/what-is-a-dwarf-planet |author= JPL/NASA |date= 2015-04-22 |website= Jet Propulsion Laboratory |title= What is a Dwarf Planet? |access-date= 2022-01-19}}</ref> in [[File:Pluto monogram (fixed width).svg|16px|♇]]<ref>{{navedi knjigo |editor=John Lewis |date=2004 |title=Physics and chemistry of the solar system |url=https://archive.org/details/physicschemistry00lewi_384 |edition= 2 |page=[https://archive.org/details/physicschemistry00lewi_384/page/n78 64] |publisher=Elsevier}}</ref>) je največji [[pritlikavi planet]] v [[Osončje|Osončju]] in največji znani objekt v [[Kuiperjev pas|Kuiperjevem pasu]], verjetno pa tudi največje [[čezneptunsko telo]]. Kljub temu je razmeroma majhen, s približno tretjino prostornine Zemljine [[Luna|Lune]] in šestino njene mase. Od odkritja do leta 2006 je Pluton veljal za najbolj zunanji, deveti in zadnji [[planet]] od [[Sonce|Sonca]]. Na srečanju [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] (IAU) v [[Praga|Pragi]] avgusta 2006 pa so sodelujoči sprejeli sklep, po katerem Pluton skupaj z nekaterimi podobnimi [[nebesno telo|nebesnimi telesi]] sodi v ločeno družino.<ref name="IAU">{{navedi splet |title=IAU 2006 General Assembly: Result of the IAU Resolution votes |url=http://www.iau.org/public_press/news/detail/iau0603/ |publisher=International Astronomical Union |year=2006 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2009-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091230134246/http://www.iau.org/public_press/news/detail/iau0603/ |url-status=dead }}</ref> O Plutonovem statusu planeta so razpravljali dalj časa, zlasti so se zagovorniki statusa planeta znašli v zadregi, ko so astronomi odkrili vesoljsko telo [[Erida (pritlikavi planet)|Erido]]. To telo je namreč večje od Plutona, kar pomeni, da bi morali status planeta dodeliti še več nedavno odkritim nebesnim telesom. Zaradi Plutonove majhnosti in tirnice z veliko izsrednostjo (nekaj časa tudi znotraj [[Neptun (planet)|Neptunove]]), je bilo ves čas vprašljivo, ali naj ga dejansko označimo kot planet. Pluton je 18. februarja 1930 odkril ameriški astronom [[Clyde William Tombaugh]] na [[Observatorij Lowell|Lowllovem obsevatoriju]] v [[Flagstaff, Arizona|Flagstaffu]], [[Arizona]]. Znak zanj je kombinacija dveh prvih črk imena »P-L«, kar sta tudi začetnici [[Percival Lowell|Percivala Lowella]] (v [[Unicode]]: {{Unicode|♇}}). Poimenovali so ga po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[Pluton (bog)|Plutonu]]. == Značilnosti == [[Slika:Pluto Orbit.gif|sličica|left|Plutonova ekliptika]] Masa Plutona znaša manj kot 0,24 % mase Zemlje, njegov premer pa 2372&nbsp;km. Ima lune [[Haron (luna)|Harona]] (odkrit leta 1978), [[Hidra (luna)|Hidro]] in [[Nikta (luna)|Nikta]], [[Stiks (luna)|Stisk]] (odkrit 2011) in [[Kerber (luna)|Kerbera]] (odkrit leta 2012). Hidra in Niks sta bila odkrita leta 2005, uradno priznana pa junija 2006. Zaradi njegove oddaljenosti od [[Zemlja|Zemlje]] je njegova natančna zgradba zaenkrat še skrivnost, posredne meritve gostote pa so razkrile, da je sestavljen večinoma iz kamna in v manjši meri iz [[led]]u.<ref>{{navedi revijo| first1=William B. |last1=McKinnon |first2=Steve |last2=Mueller |year=1988 |title=Pluto's structure and composition suggest origin in the solar, not a planetary, nebula |journal=[[Nature]] |volume=335 |pages=240–243 |doi=10.1038/335240a0|issn=0028-0836 }}</ref> 14. julija 2015 je Nasina sonda ''[[New Horizons]]'' kot prvi izdelek človeških rok dosegla Pluton. Že med približevanjem so instrumenti na krovu posneli bistveno boljše slike pritlikavega planeta kot so bile na voljo do zdaj, in izboljšali oceno njegove velikosti. Pridobivanje vseh podatkov in njihova analiza bo po oceni trajala še nekaj let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Pluto|Pluton}} ; {{ikona en}} * [http://www.iau.org/ Mednarodna astonomska zveza] * [http://www.iau2006.org Srečanje v Pragi 2006] {{-}} {{lune Plutona in Eride}} {{navigacija Osončje}} {{portal|Astronomija}} {{astronomska škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pritlikavi planeti]] [[Kategorija:Čezneptunska telesa]] [[Kategorija:Pluton| ]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1930]] 3zwlsr2yg5gvccopzczrqddzotsocfz Tomšič 0 23563 6678940 6534555 2026-05-21T21:39:00Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6678940 wikitext text/x-wiki '''Tomšič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|63. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.623 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.603 osebe ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 64. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Agata Tomšič]] (*1986), gledališka ustvarjalka (''Erosanteros''), igralka in dramaturginja *[[Aleksander Tomšič]] (1893—1992), gospodarski in prosvetni delavec * [[Andreja Tomšič]] (*1978), košarkarica * [[Anton Tomšič]] (1842—1871), pravnik, prvi slovenski poklicni časnikar * [[Beatriz Tomšič Čerkez|Beatriz (Gabrijela) Tomšič Čerkez]] = [[Bea Tomšič Amon]]? (*1955), likovna pedagoginja/didaktičarka * [[Bernard Tomšič]] (1811—1856), pisatelj, pesnik (frančiškan) * [[Bojan Tomšič]] (*1945), elektroinženir, predavatelj * [[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (*1940), pianistka *[[Duška Tomšič Martelanc]] (*1955), gradbenica *[[Elizabeta Tomšič]], medicinska sestra * [[Emanuel Tomšič]] (1824—1881), učitelj, pesnik, politik * [[Erna Tomšič]] (1925—2007), arhitektka * [[Franc Tomšič]] (1838—1917), gradbeni inženir * [[France Tomšič (1905)|France Tomšič]] (1905—1975), jezikoslovec, leksikograf * [[France Tomšič (1937)|France Tomšič]] (1937—2010), strojni inženir, politik in sindikalni voditelj * [[France Tomšič (1924)|Frane Tomšič]] (1924—2017), pisatelj in publicist * [[Franjo Tomšič]] (1848—1908), železniški gradbenik * [[Gabrijel Tomšič]] (1937—2016), matematik, univerzitetni profesor * [[Ivan Tomšič (1838)|Ivan Tomšič]] (1838—1894), učitelj, pisatelj, prevajalec, skladatelj, šolnik * [[Ivan Tomšič (1902)|Ivan Tomšič]] (1902—1976), mednarodni pravnik, univerzitetni profesor * [[Jakob Tomšič|Jakob (Jack) Tomšič]] (1897—1994), pesnik, pisatelj v ZDA * [[Jan Tomšič]] - Yanu (*1973), glasbenik multiinštrumentalist in improvizator * [[Janez Tomšič (1908)|Janez Tomšič]] (1908—1988), pedagog, metodik * [[Janez Tomšič (1909)|Janez Tomšič]] (1909—1987), kontraadmiral [[JLA]] * [[Janez Tomšič (politik)|Janez Tomšič]], član Slovenske ljudske stranke * [[Jela Tomšič]], pesnica (objavila 1 pesem v Novicah 1849) * [[Jerneja Tomšič]] Caserta, molekularna biologinja (Kalifornija, ZDA) * [[Jordan Tomšič]], publicist, humorist, satirik * [[Josip Tomšič]], teolog v ZDA * [[Jožef Tomšič]] (1699—1742), latinski pesnik * Jožef Tomšič (1857—?), šolnik * [[Ladislav Tomšič]], elektroenergetik, zaslužni član CIGRE 2014 *[[Ljudevit Tomšič]] (1843—1902), slovensko-hrvaški književnik (šolnik in pisatelj) *[[Marija Tomšič]] (1907—1986), pionirka zdravstvene nege na Doklenjskem * [[Marjan Tomšič (fizik)|Marjan Tomšič]] (1930—2009?), fizik, pedagog, šolski strokovnak za tehnično in prometno vzgojo * [[Marjan Tomšič]] (1939—2023), pisatelj (učitelj, novinar) (drug = karikaturist?) * [[Matevž Tomšič]] (*1969), sociolog in politični publicist * [[Matija Tomšič]] (1783—1850), učitelj, ljudski pevec, organist * [[Matija Tomšič]], avstrijski vojak v prvi svetovni vojni, trikrat odlikovan za hrabrost * [[Matija Tomšič]] (*1959), zdravnik revmatolog, prof. MF * [[Matija Tomšič]] (*1976), fizikalni kemik * [[Matilda Tomšič Sebenikar|Matilda Tomšič Sebenikar - Desimira]] (1847—1933), gostilničarka, pisateljica, pesnica in narodna delavka * [[Mihael Gabrijel Tomšič|Miha(el Gabrijel) Tomšič]] (1941—2019), strojnik, energetik, reaktorski tehnik, politik * Miha Tomšič (*1962), gradbenik, strok. za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine * [[Mira Tomšič]] ([[Mira Svetina]] - Vlasta) (1915—2007), partizanka in narodna herojinja * [[Natalin Tomšič]] (*1935), šahist * [[Neja Tomšič]] (*1982), literatka, likovna in večmedijska umetnica * [[Nika Tomšič]] (*2000), alpska smučarka * [[Pavel Tomšič]] (1927—2015), zdravnik kirurg in publicist (na Švedskem) * [[Peter Tomšič]] (*1961), gospodarstvenik in založnik * [[Robert Tomšič]], najuspešnejši slovenski poslovnež v ZDA * [[Samo Tomšič]] (*1979), filozof * [[Stanko Tomšič]] (1901—1945), odvetnik in publicist * [[Štefan Tomšič]] (1853—1915), šolnik * [[Tadej Tomšič]] (*1973) jazz-glasbenik (saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent) * [[Tadeja Tomšič]], prevajalka, vodja slovenskega prevajalskega oddelka v Evropskem parlamentu * [[Tadeja Tomšič]], gledališka režiserka in umetniška vodja KUD To je to! * [[Tajda Tomšič]] (*1996), kiparka, viuzalna večmedijska umetnica * [[Tomaž Tomšič]] (*1972), rokometaš * [[Tomo Tomšič]] (*1979), igralec * [[Tone Tomšič]] (1910—1942), politični delavec in narodni heroj * [[Vida Tomšič]] (1913—1998), revolucionarka, političarka, publicistka, narodna herojinja * [[Zlatko Tomšič]], naravoslovec v Argentini ==Glej tudi== * priimka [[Tomašič]] in [[Tomažič]] *priimka [[Tomič]] in [[Tomić]] *priimke [[Tomše]], [[Tomc]], [[Tome]], [[Tomec]] ... == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tomšič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] enzecymbqt0rp0i876nju6cli7mhu56 Rinaldo Scarlicchio 0 28744 6678813 6664269 2026-05-21T13:45:05Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678813 wikitext text/x-wiki {{infopolje Škof | name = Rinaldo Scarlicchio | image = <!-- WD --> | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = | Title = | Period = | Predecessor = | Successor = | ordination = | other_post = | date of birth = | place of birth = | date of death = | place of death = }} '''Rinaldo Scarlicchio''' (tudi Rejnald ali Rajnald Scharlichi), [[Italijani|italijanski]] in [[Slovenci|slovenski]] [[škof]], * okoli [[1582]], [[Eger]], † [[7. december]] [[1640]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Scarlicchio je bil [[Tržaški škofje|tržaški]] škof med [[1622]] in [[1630]] in [[Ljubljanski škof|ljubljanski]] škof med letoma [[1630|163]]0 in [[1640]] kot prvi naslednik [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]]. O tem škofu so podatki precej skromni, saj ni gotov niti njegov [[priimek]], ki ga nekateri pišejo Scarliccio ali Scharlichi. Zgodovinar Maver Fajdiga v delu Bosnia Seraphica<ref>{{Navedi knjigo|title=Maver Fajdiga, Bosna serafska: 3. zvezek|url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/782|publisher=Založba Univerze v Ljubljani|date=2025-08-13|isbn=978-961-297-633-0|doi=10.4312/9789612976330|language=sl|first=Maver|last=Fajdiga|first2=Matej|last2=Hriberšek}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> navaja, da je bil po rodu iz [[Dalmacija|Dalmacije]] in da je bil njegov oče vojaški častnik, s čimer lahko razložimo tako italijansko poreklo kot ogrski rojstni kraj. Zgodaj je osirotel in skrb zanj je prevzel sam avstrijski cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]], ki ga je zaradi nadarjenosti in izobraženosti vzel za domačega učitelja svojega sina in prestolonaslednika [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinanda III.]] Nato je postal [[Pazin|pazinski]] [[prošt]], 14. avgusta 1622 pa je bil posvečen za [[Tržaški škofje|tržaškega škofa]]. Ob izpraznitvi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega škofovskega sedeža]] je nasledil [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]], čeprav je bil tedaj že hrom. S pomočjo škofa pomočnika je vzorno vodil škofijo v času katoliške obnove celih deset let. Ostal je v zapisan v zgodovini in bil upodobljen na samem pročelju tržaške katedrale predvsem zato, ker je odkril relikvije svetega Justa, ki jih je menda dal zapreti v [[les]]en [[oltar]] že škof Pedrazzani leta [[1304]], a o tem nimamo dokazov. Šele leta [[1624]] je te relikvije po naključju odkril škof Scarlicchio; bile so shranjene v [[srebro|srebrni]] [[žara|žari]], za katero ni nihče vedel, pod oltarjem [[svetnik]]a. Danes se da postaviti datum izdelave te žare v zgodnje [[14. stoletje|štirinajsto stoletje]], kar bi tudi potrjevalo zgornje domneve, a za časa škofa Scarlicchia je bilo njeno odkritje [[čudež]]. Zato so še istega leta Tržačani zbrali sredstva za postavitev srebrnega oltarja, ki je vzdržal samo do leta [[1700]] (približno), ko so ga odstopili v zameno za popravilo cerkve. Žara (41,3 × 22 × 21,6 cm) se še danes hrani v zakladnici katedrale. Škof Scarlicchio pa je ostal v spominu kot svet mož, ki mu je bil razodet kraj, kjer so se nahajale relikvije svetega Justa. {{Tržaški škofje}} {{Ljubljanski nadškofje in metropoliti}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Scarlicchio, Rinaldo}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Trsta]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ljubljane]] hewke7x10f5qc3xf7m0bb8yn42yxx0b Francoski tarok 0 29356 6679040 5800776 2026-05-22T08:13:13Z ~2026-12614-44 255361 /* Karte */ popravek tipkarske napake 6679040 wikitext text/x-wiki {{popravi}} '''Francoski tarok''' je [[Francija|francoska]] [[igra s kartami]], podobna slovenskemu [[tarok]]u. Igra se s posebnim setom 78 kart, namenjena pa je dvema do petim igralcem, običajno igrajo štirje. == Karte == Karte so naslednje: * 4 barve: kara, srce, križ, pik (carreau, coeur, trefle, pique), po 14 kart vsake barve: :kralj (''Roi''), :dama (''Dame''), :kaval (''Cavalier''), :fant (''Valet''), :10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1. * 21 tarokov (''atout''), od 21 do 1 * škis (''excuse''), označen z zvezdico v vogalu * tri karte, pagat (''petit''), mond in škis, so posebej pomembne in se imenujejo "''bouts''" (bout, m. = fr. konec) Igralec (''preneur''; prendre = fr. vzeti, preneur m. = fr. odjemalec, kupec) igra sam proti ostalim trem igralcem. Cilj igre je zbrati dovolj točk za zmago. Vrednosti kart so sledeče: * Excuse, 21, 1: 4,5 točke * Kralji: 4,5 točke * Dame: 3,5 točke * Kavali: 2,5 točke * Fanti: 1,5 točke * Ostalo: 0,5 točke Šteti je najlažje po dve skupaj, tako da je vsaka od figur v paru s karto za 0.5 točk. Skupna vrednost kart je 91 točk. Število točk, potrebnih za zmago, je različno: * če ima igralec 3 "''bute''", potrebuje vsaj 36 točk, * z dvema potrebuje 41 točk, * z enim 51, * in brez vsaj 56 točk. == Pravila == === Začetek (za 4 igralce) === Igra se v pozitivni smeri. Prvi delilec je izbran naključno, v vsaki naslednji igri pa deli tisti, ki sedi desno od prejšnjega delilca. Meša igralec, ki sedi nasproti delilca, igralec na delilčevi levi pa privzdigne. Igralci dobijo po 18 kart v kupčkih po 3 karte. Na poljubnem mestu med deljenjem delilec izbere talon (''chien'' m. = fr. pes), in sicer vseh 6 kart naenkrat, pri čemer ne sme v talon izbrati prvih ali zadnjih treh. Če kateri od igralcev dobi samo pagata in nobenega drugega taroka (pri čemer, normalno, šteje excuse za tarok), se meša ponovno. === Igra === Vsak igralec ima samo eno možnost, da pove svojo stavo. Če se nekdo odloči za igro, morajo ostali izbrati višjo stavo ali iti dalje. Če nihče ne igra, se meša ponovno. Možne stave so naslednje: *''Petite'' (fr. majhna), tudi ''prise'' (fr. ujetje, vzetje) - igralec dobi vseh 6 kart iz talona in jih 6 založi *''Garde'' (fr. straža) - kot petite, samo višja *''Garde sans'' (''le chien'') (fr. straža brez psa) - talon se ne razkrije, vendar pripade igralcu *''Garde contre'' (''le chien'') - talon se ne razkrije in pripade nasprotnikom Igralec ne sme založiti kralja, tarokov ali škisa. V posebnem primeru, ko ni druge možnosti, lahko založi taroke (ampak ne "''butov''"), potem ko jih pokaže ostalim igralcem. V vsakem krogu pobere najvišji tarok oz. najvišja karta igrane barve, če ni tarokov. Če lahko, mora igralec vreči isto barvo, v nasprotnem primeru mora igrati taroka. Enako velja v primeru, ko pade prvi tarok. Kadar je igralec prisiljen igrati taroka, mora, če je možno, igrati večjega od že igranih. Izjema k zgornjim pravilom je excuse: pade lahko v poljubnem krogu ne glede na to, če je bila prej igrana barva ali tarok, pa čeprav bi igralec še imel karte tiste barve. Excuse razen v posebnem primeru nikoli ne pobere, vendar pripade igralcu, ki ga je igral (razen če pade v zadnjem krogu, v tem primeru ga dobi tisti, ki pobere). Če pade prvi, lahko naslednji igralec nadaljuje s karto poljubne barve in vsi ostali morajo slediti. Excuse pobere samo v primeru, ko pade v zadnjem krogu in je pred tem ekipa, ki ga igra, pobrala vse ostalo (valat). === Bonusi === *''Poignée'' (f. = fr. prgišče, polna pest) Če igralec oznani, da ima več kot 10 tarokov, lahko dobi: * 20 točk (10 tarokov) * 30 točk (13 tarokov) * 40 točk (15 tarokov) Pri tem mora ostalim igralcem pred igro pokazati ustrezno število tarokov. Excuse šteje za tarok, ampak to pomeni, da igralec nima nobenih drugih skritih tarokov (ne sme npr. pokazati 12 tarokov in excuse, še ima še 13 tarok). Ta bonus se šteje ekipi, ki zmaga, ne glede na to, kdo ima taroke. *Pagat ultimo (''Petit au bout'' (= fr. mali na koncu)) Če 1 pade v zadnjem krogu, dobi tisti, ki pobere, 10 točk. *''Chelem'' (Valat) Napovedani je vreden 400 točk oz. -200, nenapovedani 200. Če ena stran pobere vse razen zadnjega štiha, in začne zadnji štih s škisom, škis pobere. V primeru, ko nekdo igra chelem s škisom in pagatom, je možno izpeljati "petit au bout" v predzadnjem štihu. *''Misère'' Če igralec nima nobenih tarokov in figur, dobi 10 točk. *''Petit chelem'' Bonus, če igralec pobere skoraj vse štihe (tj. razen morda enega ali treh). *''Petit imprenable'' (Pagat "nezavzeten") Če igralec dobi samo 1 in nobenih drugih tarokov, lahko oznani "petit imprenable". V tem primeru ima 1 enako vlogo kot excuse. === Točkovanje === Za igro (petit, garde, ...) dobi/izgubi igralec 25 točk, prišteje pa se še razlika med potrebnimi in dobljenimi točkami. Potem se doda še bonus za "petit au bout". Vsota se pomnoži z multiplikatorjem glede na vrsto igre, in sicer za: * ''petite'' x1 * ''garde'' x 2 * ''garde sans'' x 4 * ''garde contre'' x 6 Na koncu se doda/odšteje še bonus za ''poignée'' oz. ''chelem''. Izračunane točke igralec dobi/izgubi, ostali trije igralci pa si vrednost razdelijo na tri dele. === Tarok v 2 === Vsak igralec ima 21 kart v rokah in 18 na mizi v šestih kupčkih po 3, pri čemer so vrhnje karte obrnjene navzgor. Igro začne nedelilec in poteka po običajnih pravilih. Igrati je možno tudi karte s kupčkov na mizi. V tem primeru se potem obrne naslednja karta. == Tudi Napoleon imenovan. Delilec, ki je bil izžreban, podeli 3-krat po 5 kart. Prvih pet kart dobi partner itd. Ostale karte razdeli na šest kupov po 4 karte, tri kupe partnerju, tri sebi. Kupe položita igralca predse, tako, da so s hrbtom obrnjeni navzgor in je torej njihova vsebina tajna. Igralec, ki je prvi dobil karte, ima prednost in lahko izjavi: "Igram". To pomeni obvezo, da bo na koncu igre imel v svojih vzetkih najmanj 36 to k. e zmaga, se vrednost dobljenih to k podvoji (dobljene to ke so "razlika" nad 35), v izgubljeni igri pa se vrednost to k potroji in se beležijo za negativne to ke. e pa prvi igralec pasira, lahko delilec prevzame igro pod istimi pogoji. Samo ko oba izjavita, da pasirata, odigrata navadno igro, v kateri zmaga tisti, ki je zbral nad 35 to k, vendar je vrednost teh to k enojna. Po kon ani licitaciji obrneta igralca po eno karto na vsakem kupu, ki ga imata pred seboj. e je tarok ali kralj, ga lahko pobereta in vstavita v list, ki ga držita v rokah, vse druge karte pa ostanejo na kupih in se lahko uporabljajo med igro. Sedaj položi igralec, ki ima prednost, karto na mizo in igra poteka po pravilih, ki smo jih že opisali. Ko igralec uporabi karto iz kupa, sledi isti postopek: obrne se nova karta, in e je kralj ali tarok, ga lahko uvrsti v list itd. Praviloma se karte na kupu ne smejo izigrati, temve se lahko samo priložijo že izigrani karti nasprotnika. To pa seveda ne velja v položaju, ko igralec nima ve kart v rokah. Takrat lahko izigra tudi karto, ki leži na kupu (obrnjena z obrazom navzgor). === Tarok v 5 === Vsak igralec dobi 15 kart, v talonu ostanejo 3. Za poignée je potrebnih 8, 10 oz. 13 tarokov. Pri igri v 5 se oblikujeta dve ekipi. Pred odkritjem talona igralec kliče kralja, s katerim potem igra, ostali trije igralci pa oblikujejo nasprotno ekipo (la défense = fr. obramba). Če ima igralec vse štiri kralje, lahko kliče kraljico. Če je klicani kralj ali kraljica v talonu, igra igralec sam proti ostalim štirim. Pri tem igralci prvega štiha ne smejo začeti s klicano barvo, razen če klicani igralec začne s kraljem. == Glej tudi == * [[tarok]] * [[seznam iger s kartami]] == Zunanje povezave == * [http://www.trionfi.com/0/s/ Taroka Museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060128201929/http://trionfi.com/0/s/ |date=2006-01-28 }} {{ikona en}} [[Kategorija:Igre s kartami]] <!-- V francoščini je igra seveda zgolj Tarot. The French term for the game is simply "tarot", just like they don't call fries "French". --> 56g191b9w0efrhckm2t9uwnstlo7odt Seznam slovenskih kiparjev 0 30506 6678939 6662020 2026-05-21T21:37:10Z ~2026-13659-49 255600 /* T */ 6678939 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kipar]]jev''' in kipark. {{CompactTOC2}} {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} == A == *[[Peter Abram]] *[[Drago Ačko]]? *[[France Ahčin]] *[[Andrej Ajdič]] *[[Jožef Ajlec]] *[[Bine Ambrožič]] *[[Ignacij Arrer]] *[[Ernest Artič]] *([[Aladar Zahariaš]]) *Zalka Arnšek == B == *[[Drago Bac]] *[[Jože Barši]] *[[Stojan Batič]] *[[Janko Baumkircher]] *[[Mirsad Begić]] *[[Boris Beja]] *[[Marijan Belec]] *[[Matejka Belle]] *[[Franc Bencak]] *[[Marija Benedetti Keržič]] *[[Maks Bergant]] *[[Franc Berneker]] *[[Jakob Miroslav Bertoncelj]] *[[Jiři Bezlaj]] *[[Tomaž Biffio]] *[[Anton Bitežnik]] *[[Blaž Bitežnik]] *[[Martin Bizjak]] *[[Matej Bizovičar]]? *[[Anton Blatnik]] *[[Rok Bogataj]] *[[Bojan Bole]] *[[Janez Boljka]] *[[Vekoslav Bombač]] *[[Jaka Bonča]] *[[Franci Boštjančič]] *[[Darko Božič]] *[[Janez Gregor Božič]] *[[Milena Braniselj]] *[[Mirko Bratuša]] *[[Vladimira Bratuž Furlan]] - Laka *[[Jakov Brdar]] *[[Tamara Bregar]] *[[Viktor Brezovnik]] *[[Matjaž Brojan]]? *[[Irena Brunec - Tébi]] *[[Dušan Bučar]] *[[Ivan Bukovec (umetnik)|Ivan Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] == C == *[[Neva Capuder]] Grce *[[Lada Cerar]] Sedlaček *[[Andrej Cesar]] *[[Ciril Cesar]] *[[Ivan Cesar (podobar)|Ivan Cesar]] *[[Ina Conradi Chavez]]? *[[Mihaela Ciuha]]? *[[Jacopo Contieri]] *[[Tea Curk Sorta]] *[[Mihael Cussa]] (Kuša) *[[Milan Cvelbar]] == Č == *[[Dragica Čadež]] *[[Tomaž Čadež]] *[[Lojze Čampa]] *[[Hamo Čavrk]] *[[Josip Čeferin|Josip (Jožef) Čeferin]] *[[Luka Čeferin]] *[[Ikara Černe]] *[[Marijan Černe]] *[[Peter Černe]] *[[Franci Černelč]] *[[Alojz Črnigoj]] *[[Andrejka Čufer]] *[[Irena Čuk]] == Ć == *[[Vasilije Ćetković]] == D == *[[Henrik Dejak]] *[[Polona Demšar]] *[[Tone Demšar]] *[[Oreste Dequel]] *[[Matevž Dežela]] *[[Zorko Dežjot]] *[[Jurij Dobrila]] *[[Janko Dolenc]] (les) *[[Milena Dolgan]] *[[Edo Dolinar]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Bogomila Doljak]] *[[Dominik Koprčan]] *[[Denis Dražetić]] *[[Stane Dremelj]] *[[Marjan Drev]] *[[Boštjan Drinovec]] == E == * [[Darka Erdelji]] * [[Alenka Eržen Šuštaršič]] *[[Jože Eržen]] == F == *[[Matej Facij]] *[[Silvester Fakuč]] *[[Avguštin Ferfilla]] *[[Slavko Ferkolj]] *[[Anton Flego]] *[[Metod Frlic]] *[[Tomaž Furlan (kipar)]] == G == *[[Jakob Gaber]] *[[Urban Gaber]] *[[Andrej Grabrovec|Gaberi]] (''Andrej Grabrovec'') *[[Janez Gabrič]] *[[Ferdinand Gallo]] *[[Alojzij Gangl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Marko Glavač]] *[[Ivo Goisniker]] *[[Viktor Gojkovič]] *[[Bojan Golija]] *[[Darko Golija]] *[[Nikolaj Golob]] *[[Jože Gorjup]] *[[Stane Gorjup]] *[[Friderik Gornik]]/Friedrich Gornik (slov.-avstrijski) *[[France Gorše]] *[[Igor Grabec]] *[[Andrej Grabrovec|Andrej Grabrovec - Gaberi]] *[[Janez Gregorka]] *[[Janez Grohar]] *[[Bogdan Grom]] *[[Andrej Grošelj]] *[[Josip Grošelj]] *[[Aleksandra Saška Gruden]] *[[France Gruden]] *[[Marjan Grum]] *[[Evgen Guštin]] *[[Mirko Guštin]] == H == *[[Terezija Haider de Groot]] *[[Urška Heller]] *[[Anton Herman]] *[[Ciril Hočevar (kipar)]] *[[Slavko Hočevar]] *[[Miloš Hohnjec]] *[[Jožef Holzinger]] *[[Leo Homar|Leo(n) Homar]] - Levko *[[Kaja Horvat]] *[[Anton Hribar]] *[[Borut Hribar]] *[[Elizabeta Hribar Obereigner]] (''Liza Hribar'') *[[Pavel Hrovatin]] *[[Drago Hrvacki]] *[[Radoje Hudoklin]] *[[Zdenko Huzjan]]? == I == *[[Lovro Inkret]] *[[Anton Ivšek]] *[[Jakob Hieronim Ižanec]] == J == *[[Viljem Jakopin]] *[[Jurij Jakovac]] *[[Peter Janežič]] *[[Stane Jarm]] *[[Mara Jeraj Kralj]] *[[Alojz Jerčič]] *[[Jernej Jereb]] *[[Vincenc Jereb]] *[[Zdravko Jerkovič]] *[[Anton Jezovšek]] *[[Zvone Jezovšek]] *[[Franc Jontez]] *[[Peter Jovanovič]] *[[Robert Jurak]] *[[Matic Jurglič]] *[[Tomaž Jurjevič]] *[[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivan Jurkovič]] *[[Anže Jurkovšek]] == K == *[[Miha Kač]] *[[Jurij Kalan]] *[[Boris Kalin]] *[[Zdenko Kalin]] *[[France Kambič]] *[[Zvonimir Kamenar]] *[[Azad Karim]] *[[Meta Kastelic]] *[[Elza Kastl Obereigner]] *[[Jakob Kaučič]] *[[Boštjan Kavčič]] *[[Janez Kavčič Traunkar]] *[[Metka Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Ana Kavčnik Jamnik]] *[[Božidar Kemperle]] *[[Ana Kerin]] *[[Marjan Keršič]] *[[Stane Keržič]] *[[Christof Fidelis Kimmel]] *[[Ferenc Király]] *[[Dušan Kirbiš]] *[[Bojan Klančar]] *[[Tone Klemenčič - Plnadar]] *[[Miha Knez]] *[[Neža Knez]] *[[Miha Knific]] *[[Martina Kočevar]] *[[Milenko Kočevar]] *[[Dana Kočica]] *[[Jiři Kočica]] *[[Ljubica Ratkajec Kočica]] *[[Nivea Kofol]] *[[Alojzij Kogovšek]] *[[Viktor Kojc]] *[[France Kokalj]] *[[Jože Kolar (st./ml.)]] *[[Tomaž Kolarič]] *[[Gabrijel Kolbič]] *[[Stanko Kolenc]] *[[Stane Kolman]] *[[Damjan Komel]] *[[Johannes Komersteiner]] *[[Marjan Konič]] *[[Viktor Konjedic]] *[[Borut Korošec]] *[[Paola Korošec (kiparka)]] *[[Alojzij Kos]] *([[Mateo Kos]]) *[[Tine Kos]] *[[Lučka Koščak]] *[[Drago Košir]] *[[Štefka Košir Petrič]] *[[Marko A. Kovačič]] *[[Nina Koželj]] *[[Damijan Kracina]] *[[Nevenka Kraigher]] *[[Anton Krajnc]] *[[Slavko Krajnc (kipar)]] *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Anja Kranjc]] *[[Gašper Kranjec]] (mot. žaga) *[[Gregor Kregar]] *[[Bojana Križanec]] *[[Franc Kuhar]] *[[Karel Kuhar]] *[[Bojan Kunaver]] *[[Mihael Kuša]] (Cussa) == L == *[[Milena Lah]] *([[Nuša Lapajne]]) *[[Tone Lapajne]] *[[Jože Lašič]] *[[Dora Legiša]] *[[Zmago Lenardič]] *[[Aleš Lenassi]]? *[[Eva Lenassi Peterson]] *[[Janez Lenassi]] *[[Aleksander (Sandi) Leskovec|Sandi (Aleksander) Leskovec]] *[[Sibila Leskovec]] *[[Franjo Likar]] *[[Janez Lipec]] *[[Adalbert Lipičnik]] *[[Dušan Lipovec]] *[[Peter Loboda]] *[[Anton Logonder|Tone Logonder]] *[[Jakob Löhr]] *[[Henrik Mihael Löhr]] *[[Taja Lojk]] *[[Ivo Lorenčič]] *[[Erik Lovko]] *[[Polonca Lovšin]] == M == *[[Simon Macuh]] *[[Marko Maher]] *[[Polona Maher]] *[[Metoda Maj]] (r. [[Lesjak]]) *[[Katja Majer]] *[[Janez Gregor Majetič]] *[[Roman Makše]] *[[Andrej Makuc (rezbar)|Andrej Makuc]] (rezbar) *[[Miladi Makuc Semion]] *[[Jernej Mali]] *[[Peter Mali]] *[[Martina Marenčič]] *[[Jure Markota]] *[[Marjan Marksl]] *[[Bojan Mavsar]] *[[Marjeta Medved]] *[[Anton Mersi]] *[[Janez Jurij Mersi]] *[[Štefan Mersi]] *[[Kiar Meško]] *[[Boris Mihalj]] *[[Jaka Mihelič]] *[[Jana Mihelj]] *[[Stipe Miličić]] *[[Marko Milcovich]] *[[Marijan Mirt]] *[[Celestin Mis]] *[[Luka Mislej]] *[[Rok Mohar]] *[[Loris Morosini]] *[[Majk Mulaček]] *[[Radivoj Mulič]] *[[Miki Muster]] == N == *[[Roberto Nanut]] *[[Ivan Napotnik]] *[[Goran Nemarnik]] *[[Franc Nemec]] *[[Negovan Nemec]] *[[Aleksandar Nišavić]] - Aco *[[Boštjan Novak]] *[[Nežika Novak]] *[[Primož Novak]] *[[Dora Novšak]] *[[Tajda Novšak]] == O == *[[Katja Oblak]] *[[Majda Oblak]]? *[[Slavko Oblak]] *[[Tone Oblak]] *[[Mateja Ocepek]] *[[Valentin Oman]] *[[Silvan Omerzu]] *[[Željko Opačak]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Matija Ozbič]] *[[Alen Ožbolt]] == P == *Alojzije (Lojze) Pongrašić *[[Martin Pacobello]] *[[Bojan Pahor]] *[[Dana Pajnič]] (Oražem) *[[Klavdij Palčič]] *[[Julij Papič]] *[[Jožef Pavlin]] *[[Franc Pavlovič]] *[[Miha Pečar]] *[[Greta Pečnik]] *[[Nedeljko Pečanac]] *[[Božo (Božidar) Pengov]] *[[Ivan Pengov (kipar)|Ivan Pengov]] *[[Sebastjan Peršolja]]? *[[Čelo Pertot]] *[[Svitoslav Peruzzi]] *[[Štefka Petrić Košir]] *[[Tejka Pezdirc]] *([[Nataša Pičman]]) *[[Tomaž Pipp]] *[[Janez Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Elda Piščanec]] *[[Tomaž Plavec]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Matej Plestenjak]] *[[Viktor Plestenjak]] *[[Jernej Plumberger]] *[[Matjaž Počivavšek]] *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Mihael Pogačnik]] *[[Jože Pohlen]] *[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Anton Postl]] *[[Zmago Posega]] *[[Ervin Potočnik]] *[[Boštjan Potokar]] *[[Marjetica Potrč]] *[[Janez Povirek|Janez (Ivan) Povirek]] *[[Zoran Poznič]] *[[Zlatko Zlati Prah]] *[[Marko Predan]] *[[Nataša Prestor]] *[[Miran Prodnik]] *[[Alojzij Progar]] *[[Boris Prokofjev]] *[[Primož Pugelj]] *[[Edvin Puntar]] *[[Franc Purg]] *[[Boštjan Putrih]] *[[Karel Putrih]] *[[Tobias Putrih]] *[[Angelo Putti]] == R == *[[Peter Rauch]] *[[Sonja Rauter Zelenko]] *([[Igor Ravbar]]) *[[Franc Ravnikar]] *[[Matjaž Rebec]] *[[Julijan Renko]] *[[Janez Repanšek]] *[[Alojzij Repič]] *[[Franc Repič]] *[[Miriam Repič-Lekič|Miriam Repič-Lekić]] *[[Nace Ribič]] *[[Vinko (Cene) Ribnikar]] (1930-2020) *[[Francesco Robba]] *[[Katjuša Rojac]] *[[Naca Rojnik]] *[[France Rotar]] *[[Franc Rotman]] *[[Andrej Rovšek starejši]] *[[Andrej Rovšek mlajši]] *[[Drago Vit Rozman]] *[[Zlato Rudolf]] *[[Mihael Ruppe]] *[[Rene Rusjan]] *[[Kristina Rutar]] *[[Simon Rutnik]] *[[Giulio Ruzzier]]? == S == *[[Maruša Sagadin]] *[[Janez Sajevic|Janez (Ivan) Sajevic]] *[[Boris Sajovic]]? *([[Marjan Sajovic]] 1941-) *[[Herko Saksida]] *[[Edvard Salesin]] (Edvard Salezin) *[[Duba Sambolec]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Janez Jakob Schoy]] (''Johann Jacob Schoy'') *[[Nataša Sedej]] *[[Lada Sedlaček]] *[[Dalija Sega]] *[[Mirjam Semolič Sore]] *[[Lan Seušek]] *[[Tamara Sevčnikar]] *[[Anton Sever]] *[[Mik Simčič]] *[[Marija Simonič]] *[[Saba Skaberne]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Katja Smerdu]] *[[Mojca Smerdu]] *[[Jurij Smole]] *[[Tanja Smole Cvelbar]] *[[Vojc Sodnikar Ponis]] *[[Ivan Sojč]] *[[Franc Solina]] *[[Sergij Sosič]] *[[Gorazd Sotler]] *[[Zoran Srdić Janežič]] *[[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]] *[[Janez Jurij Straub]] *[[Jožef Straub]] *[[Jože Stražar Kiyohara]] *[[Lojze Struna]]? *[[Robert Struna]] *[[Duilio Svara]] (Trst) *[[Tone Svetina]] == Š == *Edo (Edin) Šćuk *[[Špela Šedivý]] *[[Anja Šmajdek|Anja (Anamarija) Šmajdek]] *[[Anton Špacapan Vončina]]? *[[Nika Špan]]? *[[Tanja Špenko]] *[[Anton Štefic]] *[[Barbara Štembergar Zupan]] *[[Bojan Štine]] *[[Boštjan Štine]] *[[Matjaž Štine]] *[[Bojan Štokelj]] *[[Vladimir Štoviček]] *[[Vladimira Štoviček|Vladimira (Vladka) Štoviček]] "Vlastov" *[[Jožef Štravs]] *[[Ivan Štrekelj]] *[[Radivoj Vojko Štuhec]] *[[Jože Šubic]] *[[Lojze Šušmelj]] *[[Mateja Šušteršič Dimic]] * [[Tin Švagelj]] *[[Damjan Švara]] == T == *[[Sonja Tavčar Skaberne]] *[[Boštjan Temniker]] *[[Anton Ternovšek]] *[[Marjan Teržan]] *[[Slavko Tihec]] *[[Franc Tobias]] (1937-) *[[Ignacij Toman]], Ignacij ml., Peter, Feliks, [[Anton Toman]] *[[Urša Toman Drinovec]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Tajda Tomšič]] *[[Fran Ksaver Tončič]] *[[Nina Tovornik]] *[[Drago Tršar]] *[[Dušan Tršar]] *[[Eva Tršar]] *[[Stanislav Tucakovič]] *[[Vinko Turk]] *[[Matej Turnšek]] *[[Stanko Tušek]] *[[Vinko Tušek]] ==U== *[[Matjaž Ugovšek]] [[Matjaž Ugovšek - Ugo|- Ugo]] *[[Vasja Ulrih]] *[[Izidor Urbančič]] *[[Josip Urbanija]] ==V== *[[Črt Valenčak]] *[[Franko Vecchiet]] *[[Peter Vene]] *[[Dean Verzel]] *[[Alenka Viceljo]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Franc Vidrih]] (v kovini) *[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]] *([[Alojzij Vodnik]]) *[[France Vodnik (restavrator)|France Vodnik]] (1874-1966) *([[Janez Vodnik]]) *([[Marijan Vodnik]]) *[[Lujo Vodopivec]] *[[Milan Vojsk]] *[[Žiga Vojska]] *[[Jože Volarič]] *[[Valentin Vrbnik]] *[[Jožef Vrščaj]] *[[Denis Vučko]] *[[Momo Vuković]] *[[Janez Vurnik]] *[[Janez Vurnik starejši]] == W == * [[Janez Weiss]] *[[Tom Winkler]] == Z == *[[Aladar Zahariaš]] *[[Anton Zajc (umetnik)]] *[[Franc Ksaver Zajec]] *[[Ivan Zajec]] *[[Josip Zajec]] *[[Marko Zajec]] *[[Valentin Zajec]] *[[Maks & Marko Zakotnik]] *[[György Zala]]? *[[Franc Zamelik]] *[[Veljko Zejak]] *[[Karel Zelenko]] *[[Marko Zelenko]] *[[Ljubica Zgonec Zorko]] *[[Dušan Zidar]] *[[Alojz Zoratti]] *[[Branko Zorec]] (1952-1994) *[[Janez Zorko]] *[[Vlasta Zorko]] *[[Gaja Zornada]] *[[Niko Zupan]] *[[Mirjam Zupančič]] *[[Metka Zupančič]] *Vinko Zupančič *[[Metka Zupanič]] == Ž == * [[Mihaela Žakelj Ogrin]] * [[Vasja Žbona]] *[[Ana Žerjal]] *[[Ulla Žibert]] *[[Eva Žibrat]]? *[[Peter Žiwobski]] * [[Jakob Žnider]] *[[Boris Žohar]] *[[France Žvan]] == Glej tudi == * [[seznam kiparjev]] * [[Seznam slovenskih slikarjev]], [[Seznam slovenskih sodobnih umetnikov]] in [[Seznam slovenskih konceptualnih, video in instalacijskih umetnikov ter umetnikov performanca]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kiparji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji|*]] 3o0wm62dpzm00vzf14dwyfx08gufjuu Venetščina 0 31230 6678808 6350948 2026-05-21T13:34:14Z ~2026-30521-96 260308 6678808 wikitext text/x-wiki {{infopolje Jezik |name=Venetščina |region=severovzhodna [[Italija]] |era=domnevno od 5. do 1. stoletja pr. n. št. |ref=linglist |familycolor=Indo-European |fam2=(neklasificirano) |iso3=xve |glotto=vene1257 |glottorefname=Venetic |linglist=xve }} '''Venétščina''' ali '''venétski jêzik''' je [[izumrli jezik|izumrl]] [[indoevropski jeziki|indoevropski jezik]], ki so ga govorili [[Severnojadranski Veneti|Veneti]], železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje dežele [[Benečija|Benečije (Veneto)]]. Izpričan je v okoli 300 kratkih napisih iz obdobja med 6. in 1. stoletja pr. n. št. == Jezikoslovna uvrstitev == Venetščina je [[indoevropski jeziki|indoevropski jezik]] kentumske oblike. Najbliže je sorodna [[italski jeziki|italskim jezikom]], posebej [[latinščina|latinščini]]. Do okoli leta 1950 so jezikoslovci venetščino povezovali z [[Iliri#Jezik|ilirščino]], kasneje pa sta se pojavili dve vzporedni teoriji. Prva se opira na nesporne podobnosti med venetščino in latinščino ter zagovarja uvrstitev venetščine v [[italski jeziki|italsko]] skupino. Druga opozarja na razlike med venetščino in italskimi jeziki ter poudarja izoglose, ki jih venetščina deli z drugimi indoevropskimi vejami, posebej z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]], in zato šteje venetščino kot samostojen indoevropski jezik. Obe videnji imata zagovornike. Po hipotezi, ki jo podpirajo jezikoslovci Beeler, Porzig, [[Hans Krahe|Krahe]], Hamp, Lejeune in Georgiev, tvorijo venetščina ter [[latinščina|latino]]-[[faliskijščina|faliskijska]] jezika eno vejo italskih jezikov, ki jo zemljepisno loči druga, [[oskijščina|osko]]-[[umbrijščina|umbrijska]] veja. Jezikoslovci Polomé, Safarewicz, Hirunuma, Campanile pa venetščino štejejo za samostojen indoevropski jezik. Vendar se podobnosti venetščine z germanskimi jeziki pojavljajo samo v besedišču in naj bi nastale v obdobju, ko je bila praitalska govorna skupnost v stiku s pragermansko. Na podlagi onomastičnih virov jezikoslovci sklepajo, da je bil venetščini soroden tudi [[Liburni|liburnijski jezik]] na območju jadranske [[Hrvaška|Hrvaške]] (Mallory 1989: 91). Hrvaški jezikoslovec Radoslav Katičić ugotavlja, da antroponimi severovzhodnega ali po njegovem severnojadranskega dela rimske province [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], ki ustrezajo deželi [[Liburni|Liburnov]], pripadajo širšemu antroponomastičnemu območju, ki vključuje tudi deželo [[Severnojadranski Veneti|Venetov]], Istro in vzhodne Alpe. Sosednje območje, ki ga imenuje dalmatinsko-panonsko in ustreza deželam [[Dalmati|Dalmatov]] in [[Japodi|Japodov]] v času rimskega zavzetja ter sega vse do Panonije, prav tako izpričuje številne podobnosti s prvim. Ta odkritja predstavljajo nov pogled na [[italski jeziki|italske]] jezikovne značilnosti, ki so morda segale vse do Srednje Evrope. Podroben pregled o odnosu venetščine do drugih [[indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]] ponuja Lejeune (1974: 163-173). == Značilnosti == '''Glasoslovje''' V glasoslovju kaže venetščina izrazito sorodnost z [[italski jeziki|italskimi jeziki]], predvsem pri razvoju indoevropskih zapornikov. Aspirirani zaporniki ''*bh'', ''*dh'' in ''*gh'' so se v venetščini v vzglasnem položaju razvili v nezveneče /f/, /f/ in /h/, enako kot v latinščini in osko-umbrijskih jezikih. * venetsko ''vhraterei'' (venetski ''vh'' označuje glas /f/), [[latinščina|latinsko]] ''fratri'': 'bratu' (dajalnik ednine) < praindoevropsko ''*bhraterei'' * venet. ''vhagsto'', [[latinščina|lat.]] ''fēcit'', [[oskijščina|oskijsko]] ''fakiiad'', [[umbrijščina|umbrijsko]] ''façia'' < praindoevropsko {{Unicode|''*dhə<sub>1</sub>k-''}} 'narediti' V medvokalni poziciji sta se zapornika ''*bh'' in ''*dh'' razvila v zveneča zapornika /b/ in /d/, enako kot v latinščini, medtem ko so [[faliskijščina]] in osko-umbrijski jeziki obdržali nezveneči /f/. * venet. ''louderobos'' (daj. mn.), lat. ''līberī'' 'otroci'; oskijsko ''lúvfreís'' (rod. ed.) 'Liber' (italski bog rasti, ploditve in sajenja) < praindoevropsko ''*leudhero-'' Vzporeden z latinščino je tudi razvoj ustnično-mehkonebnih ''*g<sup>w</sup>-'' v ''w-'' in ''*k<sup>w</sup>-'' v ''kv-'' * ven. ''vivoi'', lat. ''vīvus'' < praindoevropsko ''*g<sup>w</sup>īwo-'' 'živ' '''Oblikoslovje''' Venetščina je domnevno imela šest ali sedem sklonov ter štiri glagolske spregatve (podobno kot latinščina). V sklanjatvi samostalnikov je izpričana tudi dvojina. V oblikah osebnih zaimkov kaže venetščina podobnosti z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]]: <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <tr> <th>venetsko</th> <th>gotsko</th> <th>([[latinščina|latinsko]])</th> </tr> <tr> <td>ego<br/> (''jaz'', imenovalnik)</td> <td>ik</td> <td>(ego)</td> </tr> <tr> <td>mego<br/> (''mene, me'', tožilnik)</td> <td>mik</td> <td>(me)</td> </tr> </table> <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <tr> <th>venetsko</th> <th>starovisokonemško</th> <th>([[latinščina|latinsko]])</th> </tr> <tr> <td>sselboisselboi<br/> (''sam sebi'')</td> <td>selb selbo</td> <td>(sibi ipsi)</td> </tr> </table> '''Besedišče''' Iz venetskih napisov je znanih okoli 60 venetskih besed in 300 antroponimov (osebnih imen). Nekatere besede so prevzete iz latinščine, npr. ''libertos'' < lat. ''lībertus'' 'osvobojenec'. <cite> {| style="margin:0 auto;" class="toccolours" colspan="2" cellpadding="3" |- |align=center colspan=13 style="background:#ccf"| '''Primerjalni prikaz venetskih besed ''' |- |- bgcolor="#cdcdcd" ! slovensko !! venetsko !! latinsko !! germansko !! *praindoevropsko |- |''to''||eik||hic|| - ||*k<sup>(e)</sup>i |- |''konj''||ekvon<sup>1</sup>||equus||([[stara angleščina|staroangleško]]) eoh ||*ek<sup>w</sup>os |- |''brat''||fraterei<sup>2</sup>||frāter||(nemško) Bruder ||*bhrāter |- |''darilo''||donon||dōnum|| - ||*dō- |- |''ubežati''||fougontai<sup>3</sup>||fugere|| - ||*bheug- |- |''zdravilka''||sainatei||sānātio ''(zdravljenje)''|| - ||*sāno-s ''(zdrav)'' |- |''devica''||louderobos<sup>4</sup>||līberi<sup>5</sup> ''(otroci)''||([[gotščina|gotsko]]) liudan ''(rasti)'' ||*leudh- ''(rasti; otroci)'' |- |''in (veznik)''||ke||-que||(gotsko) ni-h<sup>6</sup> ''(niti)''||*k<sup>w</sup>e |- |''tkati''||vebelei|| - ||(nemško) weben ||*webh- ''(tkati, plesti)'' |- |''sebi''||sselboi||sibī||(gotsko) silba ||*se-, *suēdh- |- |''je naredil''||fagsto||fēcit|| - ||*dhē- ''(postaviti, namestiti)'' |- |''živ''||vivoi||vīvus||(gotsko) qius ||*g<sup>w</sup>eī ''(živeti)'' |} </cite> <sup>1</sup> tožilnik ednine <br/> <sup>2</sup> dajalnik ednine <br/> <sup>3</sup> (domnevni pomen) <br/> <sup>4</sup> dajalnik, ablativ množine, latinsko ''-bus'', ide. ''*-bhyos'' <br/> <sup>5</sup> ''Līber'' bog rasti in stvarjenja, ''līberī'' otroci<br/> <sup>6</sup> latinsko ''neque'', ''nec'' == Pisava == [[slika:venetico.png|thumb|130px|Venetska pisava]] Venetska pisava spada skupaj z retijsko in [[lepontščina|lepontsko]] (imenovano tudi lugansko) pisavo v družino severnoetruščanskih abeced, iz katere se je verjetno razvila tudi germanska pisava [[rune]]. Venetska pisava izhaja neposredno iz etruščanske abecede. Je punktirana pisava, kar pomeni, da vsebuje ločila (pike), ki omejujejo črke po točno določenih pravilih glede na njihov položaj. Značilnost venetske pisave so tudi znaki za zveneče glasove [b], [d] in [g], ki jih etruščanski jezik ni poznal. Verjetno je venetska pisava nastala v svetiščih, kjer so jo tudi poučevali, saj so različice venetske pisave vezane prav na taka svetišča, ki so bila pisarski centri. Posamezne različice venetske pisave se razlikujejo v grafičnem izgledu nekaterih črk, njihov sistem pa je enak. Najpomembnejši vpliv je imela različica, sprejeta v svetišču Reitije (Reitia) v mestu [[Este]], ki je bilo kulturno središče [[Severnojadranski Veneti|Severnojadranskih Venetov]] (Istenič 1990: 76-77; Haarmann 2002: 206; Prosdocimi in Pellegrini 1967: 23-27). === Uporaba pik === Značilnost venetske pisave (ki se posamično pojavlja tudi v nekaterih etruščanskih tekstih) je uporaba pik med določenimi črkami. S pikami so označevali soglasnike, ki jim ni sledil samoglasnik (npr. ''zona.s.to'', kjer ''s'' sledi ''t''), oziroma samoglasnike, ki jim ni sledil soglasnik (npr. ''.o.p'' za glas ''o'' na začetku besede). Ta navada priča o dejstvu, da je etruščansko-venetska pismenost, ki preko [[grški alfabet|grškega]] posredovanja izvira iz [[Feničani|feničanske]] (tj. [[semitski jeziki|semitskega]] jezika), imela bolj zlogoven kot črkoven značaj. To pomeni, da so vsako črko razumeli kot zlog v smislu sestave soglasnik + samogalnik, zaradi česar so glasove s samostojno vrednostjo (en sam samoglasnik ali soglasnik) razumeli kot edinstvene in jih tako tudi zapisovali. Pri najstarejšem venetskem napisu iz okoli 550 pr. n. št. uporabe pik še ni zaslediti, kar nakazuje, da se ta grafična tehnika razvila šele kasneje (Haarmann 2002: 206). == Napisi == Najpomembnejši znanstveniki, ki so preučili in razložili venetske napise, so Carl Pauli, [[Hans Krahe]], Giovan Battista Pellegrini in Aldo Luigi Prosdocimi ter Michel Lejeune. V novejšem času se z venetskim jezikom in kulturo ukvarjata Loredana Calzavara Capuis ([http://www.istitutoveneto.it/iv/presentazione/soci/biografia_socio.php?id=252 bibliografija] {{Webarchive|url=https://archive.today/20050806081832/http://www.istitutoveneto.it/iv/presentazione/soci/biografia_socio.php?id=252 |date=2005-08-06 }}) in Anna Maria Chieco Bianchi. Najpomembnejša najdišča venetskih napisov so na območju pokrajine [[Veneto]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] (mesta [[Este]], Cadore, Padova in njihova okolica). Na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] so napisi v venetski pisavi znani z Vač, Ženjaka ([[Negovska čelada]]), iz Škocjana na Krasu in [[Idrija pri Bači|Idrije pri Bači]] (ES 14. zv. 2000: 183), na območju [[Avstrija|Avstrije]] pa se kot najdišče venetskih napisov pojavlja [[Zilja|Ziljska]] dolina (Würmlach, Gurina). Po vsebini so venetski napisi večinoma nagrobni spomeniki in votivni izreki. Najstarejši napisi so iz 6. stoletja pr. n. št. Z ustanovitvijo mesta [[Aquileia]] (današnji [[Oglej]]) leta 181 pr. n. št. se je začela romanizacija Venetov. Najmlajši venetski napisi (v [[latinica|latinici]]) so iz 1. stoletja pr. n. št. nato pa je venetski jezik zamenjala [[latinščina]]. === Zgledi venetskih napisov === Napis Es 45 na bronasti igli (najdišče: Este): * venetsko: mego donasto Śainatei Reitiiai Porai Egeotora Aimoi ke louderobos * [[latinščina|latinsko]]: me donavit sanatrici Reitiae bonae Egetora pro Aemo que liberis * [[slovenščina|slovensko]]: Egetora me je daroval(a) dobri zdravilki Reitiji za Aema in otroke (Prosdocimi in Pellegrini 1967: 149-150). Napis Ca 4 Valle na [[situla|situli]] (najdišče: Cadore): * venetsko: eik Goltanos doto Louderai kanei * latinsko: hic Goltanus dedit Liberae Cani * slovensko: to je Goltanus daroval devici Kani (Prosdocimi in Pellegrini 1967: 464-468). Napis Ca 66 na ročaju (najdišče: Cadore): * venetsko: Fovo Fouvonikos doto donom Trumusijatei * latinsko: Fuvo Fuvonicus dedit donum Trumusiati * slovensko: Fuvo Fuvonikus je dal darilo Trumusiati (Prosdocimi in Pellegrini 1967: 547-548). == Glej tudi == * [[italski jeziki]] * [[seznam izumrlih jezikov]] * [[seznam jezikov]] * [[Severnojadranski Veneti]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{refbegin|2}} * Babič, Matjaž (2004): ''Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika''. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004. * Beeler, Madison S. (1949): ''The Venetic Language''. University of California Publications in Linguistics 4. * Beeler, Madison S. (1969): ''La lingua venetica by G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi''. Book Review. V: Language, Vol. 45, No. 4 (Dec., 1969), pp.&nbsp;904–913. * Brugnatelli, Vermondo: ''Tifinagh e alfabeto etrusco-venetico. A proposito della concezione alfabetica della scrittura''. V: Circolazioni culturali nel Mediterraneo antico (a cura di P. Filigheddu, in Sassari 24.-27.4.1991).- Cagliari: Ed. Corda, 1994.- p.&nbsp;47-53. * Devoto, Giacomo (1974): ''Il linguaggio d'Italia'', Rizzoli, Milano, 1974, pp.&nbsp;56–58. * Conway, R. S. (1897, reprinted 1967): ''The Italic Dialects''. 2. vol. Cambridge: Cambridge University Press. * ''Enciklopedija Slovenije (ES)'' 14. zvezek: U-We -2000. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-<2000>. ISBN 86-11-14288-8 (komplet), ISBN 86-11-15365-0 (14. zvezek). Str. 182-183 (Geselski članek: ''Veneti''). * {{navedi knjigo |author=Haarmann, Harald |year=2002 |title=Lexikon der untergangenen Sprachen. |publisher=München: Beck |isbn=3-406-47596-5 |cobiss= |page=206}} * Hamp, Eric (1959): ''Venetic Isoglosses''. American Journal of Philology 80. pp.&nbsp;179–184. * Istenič, Janka (1990). ''Na kratko o venetskem jeziku, pisavi in etnosu''. V: ARHEO. Arheološka obvestila / Glasilo Slovenskega arheološkega društva, št. 10. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 1990. ISSN 0351-5958. Str. 76-78. Ilustr. * Istenič, Janka (1985). ''Zapisi v venetski pisavi na Koroškem in v Sloveniji''. V: Zgodovinski časopis. - ISSN 0350-5774. Letn. 39, št. 4 str. 313-334. Ilustr. * Krahe, Hans (1950): ''Das Venetische. Seine Stellung im Kreise der verwandten Sprachen''. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. Abhandlungen der Sitzungsberichte der Heidelbergische Akademie der Wissenschaften. * Lejeune, Michel (1974). ''Manuel de la langue vénète''. Heidelberg: C. Winter, 1974. Indogermanische Bibliothek. Reihe 1, Lehr- und Hanbücher. ISBN 3-533-02353-2. * ''Leksikon Antika''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1998. * Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. * Mallory, J. P., Adams D. Q. (1997). ''Encyclopedia of Indo-European Culture''. London, Chicago: Fitzroy Dearborn Publishers, 1997. ISBN 1-884964-98-2. * Pauli, Carl (1885): ''Die Inschriften nordetruskischen Alphabets''. Leipzig: Johann Ambrosius Barth. (Altitalische Forschungen 1). * Pauli, Carl (1891): ''Die Veneter und ihre Schriftdenkmäler''. Leipzig: Johann Ambrosius Barth. (Altitalische Forschungen 3). * Pellegrini, Giovanni Battista in Prosdocimi, Aldo Luigi (1967). ''La Lingua Venetica''. I- Le iscrizioni, II- Studi. Padova, 1967. * Pisani, Vittore (1964): ''Le lingue dell'Italia antica oltre il latino''. Torino: Rosenberg & Sellier, 1964. ISBN 88-7011-024-9. * Pokorny, Julius ([[1959]]). ''Indogermanisches Etymologisches Wörterbuch''. Bern, 1959. Str. 163-164, 223-226, 684-685, 708-709, 882-884. * Prosdocimi, Aldo Luigi (1978). ''Il veneto''. V: ''Popoli e civiltà dell'Italia antica'', 4. zvezek: ''Lingue e dialetti''. Roma, 1978. Str. 257-380. * Prosdocimi, Aldo (2002). ''Veneti, Eneti, Euganei, Ateste: i nomi'', in AA.VV., ''Este preromana: una città e i suoi santuari''. Treviso: Canova, pp.&nbsp;45–76. * Prosdocimi, Aldo (2002). ''Trasmissioni alfabetiche e insegnamento della scrittura, in AKEO. I tempi della scrittura. Veneti antichi: alfabeti e documenti, Catalogo della Mostra'' (Montebelluna, dicembre 2001-maggio 2002). Montebelluna, pp.&nbsp;25–38. * Sergent, Bernard (1995): ''Les Indo-Européens. Histoire, langues, mythes''. Bibliothèque historique. Paris: Payot, 1995. * [http://www.umass.edu/classics/wallace.htm Wallace, Rex] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081208005230/http://www.umass.edu/classics/wallace.htm |date=2008-12-08 }} (2004). ''Venetic''. V: Roger D. Woodard (ed.), [http://www.cambridge.org/uk/catalogue/catalogue.asp?isbn=0521562562 The Cambridge Encyclopedia of the World’s Ancient Languages], University of Cambridge, pp.&nbsp;840–856. ISBN 0-521-56256-2. {{refend}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://users.tpg.com.au/etr/etrusk/po/venetic.html Venetic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061231021019/http://users.tpg.com.au/etr/etrusk/po/venetic.html |date=2006-12-31 }} Voices of Stone site. * [http://members.tripod.com/adolfozavaroni/venet.htm Venetski napisi] Adolfo Zavaroni. * [http://indoeuro.bizland.com/tree/balk/venetic.html Indo-European database: The Venetic language] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050405220139/http://indoeuro.bizland.com/tree/balk/venetic.html |date=2005-04-05 }} Cyril Babaev. * [http://www.evolpub.com/LCA/VTLhome.html Víteliú: The Languages of Ancient Italy]. * [http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new-website/LL-WorkingDirs/forms/langs/LLDescription.cfm?code=xve Venetic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050315215259/http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new-website/LL-WorkingDirs/forms/langs/LLDescription.cfm?code=XVE |date=2005-03-15 }} The Linguist List. * [http://wwwa.britannica.com/eb/article-74687 Italic languages - Additional reading] Encyclopædia Britannica - v [[italijanščina|italijanščini]]: * [http://www.venetoimage.com/svc.htm Storia, vita, costumi, religiosità dei Veneti antichi] - v [[španščina|španščini]]: * [http://www.nrhispania.org/linguaeimperii/Balkanic/venetic_es.html#Top Linguae Imperii: Venético] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050106032420/http://www.nrhispania.org/linguaeimperii/Balkanic/venetic_es.html#Top |date=2005-01-06 }} * [http://www.proel.org/mundo/venetico.htm Lengua Venética] Promotora Española de Lingüística. {{škrbina o jeziku}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Indoevropski jeziki]] [[Kategorija:Izumrli jeziki]] [[Kategorija:Staroveški jeziki]] ennhvk4ufz2gxdkmvkgke3mok7yecmc 6678916 6678808 2026-05-21T19:44:00Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6678808|6678808]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-30521-96|~2026-30521-96]] ([[User talk:~2026-30521-96|pogovor]]) 6678916 wikitext text/x-wiki {{infopolje Jezik |name=Venetščina |region=severovzhodna [[Italija]] |era=domnevno od 5. do 1. stoletja pr. n. št. |ref=linglist |familycolor=Indo-European |fam2=(neklasificirano) |iso3=xve |glotto=vene1257 |glottorefname=Venetic |linglist=xve }} '''Venétščina''' ali '''venétski jêzik''' je [[izumrli jezik|izumrl]] [[indoevropski jeziki|indoevropski jezik]], ki so ga govorili [[Severnojadranski Veneti|Veneti]], železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje dežele [[Benečija|Veneto]]. Izpričan je v okoli 300 kratkih napisih iz obdobja med 6. in 1. stoletja pr. n. št. == Jezikoslovna uvrstitev == Venetščina je [[indoevropski jeziki|indoevropski jezik]] kentumske oblike. Najbliže je sorodna [[italski jeziki|italskim jezikom]], posebej [[latinščina|latinščini]]. Do okoli leta 1950 so jezikoslovci venetščino povezovali z [[Iliri#Jezik|ilirščino]], kasneje pa sta se pojavili dve vzporedni teoriji. Prva se opira na nesporne podobnosti med venetščino in latinščino ter zagovarja uvrstitev venetščine v [[italski jeziki|italsko]] skupino. Druga opozarja na razlike med venetščino in italskimi jeziki ter poudarja izoglose, ki jih venetščina deli z drugimi indoevropskimi vejami, posebej z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]], in zato šteje venetščino kot samostojen indoevropski jezik. Obe videnji imata zagovornike. Po hipotezi, ki jo podpirajo jezikoslovci Beeler, Porzig, [[Hans Krahe|Krahe]], Hamp, Lejeune in Georgiev, tvorijo venetščina ter [[latinščina|latino]]-[[faliskijščina|faliskijska]] jezika eno vejo italskih jezikov, ki jo zemljepisno loči druga, [[oskijščina|osko]]-[[umbrijščina|umbrijska]] veja. Jezikoslovci Polomé, Safarewicz, Hirunuma, Campanile pa venetščino štejejo za samostojen indoevropski jezik. Vendar se podobnosti venetščine z germanskimi jeziki pojavljajo samo v besedišču in naj bi nastale v obdobju, ko je bila praitalska govorna skupnost v stiku s pragermansko. Na podlagi onomastičnih virov jezikoslovci sklepajo, da je bil venetščini soroden tudi [[Liburni|liburnijski jezik]] na območju jadranske [[Hrvaška|Hrvaške]] (Mallory 1989: 91). Hrvaški jezikoslovec Radoslav Katičić ugotavlja, da antroponimi severovzhodnega ali po njegovem severnojadranskega dela rimske province [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], ki ustrezajo deželi [[Liburni|Liburnov]], pripadajo širšemu antroponomastičnemu območju, ki vključuje tudi deželo [[Severnojadranski Veneti|Venetov]], Istro in vzhodne Alpe. Sosednje območje, ki ga imenuje dalmatinsko-panonsko in ustreza deželam [[Dalmati|Dalmatov]] in [[Japodi|Japodov]] v času rimskega zavzetja ter sega vse do Panonije, prav tako izpričuje številne podobnosti s prvim. Ta odkritja predstavljajo nov pogled na [[italski jeziki|italske]] jezikovne značilnosti, ki so morda segale vse do Srednje Evrope. Podroben pregled o odnosu venetščine do drugih [[indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]] ponuja Lejeune (1974: 163-173). == Značilnosti == '''Glasoslovje''' V glasoslovju kaže venetščina izrazito sorodnost z [[italski jeziki|italskimi jeziki]], predvsem pri razvoju indoevropskih zapornikov. Aspirirani zaporniki ''*bh'', ''*dh'' in ''*gh'' so se v venetščini v vzglasnem položaju razvili v nezveneče /f/, /f/ in /h/, enako kot v latinščini in osko-umbrijskih jezikih. * venetsko ''vhraterei'' (venetski ''vh'' označuje glas /f/), [[latinščina|latinsko]] ''fratri'': 'bratu' (dajalnik ednine) < praindoevropsko ''*bhraterei'' * venet. ''vhagsto'', [[latinščina|lat.]] ''fēcit'', [[oskijščina|oskijsko]] ''fakiiad'', [[umbrijščina|umbrijsko]] ''façia'' < praindoevropsko {{Unicode|''*dhə<sub>1</sub>k-''}} 'narediti' V medvokalni poziciji sta se zapornika ''*bh'' in ''*dh'' razvila v zveneča zapornika /b/ in /d/, enako kot v latinščini, medtem ko so [[faliskijščina]] in osko-umbrijski jeziki obdržali nezveneči /f/. * venet. ''louderobos'' (daj. mn.), lat. ''līberī'' 'otroci'; oskijsko ''lúvfreís'' (rod. ed.) 'Liber' (italski bog rasti, ploditve in sajenja) < praindoevropsko ''*leudhero-'' Vzporeden z latinščino je tudi razvoj ustnično-mehkonebnih ''*g<sup>w</sup>-'' v ''w-'' in ''*k<sup>w</sup>-'' v ''kv-'' * ven. ''vivoi'', lat. ''vīvus'' < praindoevropsko ''*g<sup>w</sup>īwo-'' 'živ' '''Oblikoslovje''' Venetščina je domnevno imela šest ali sedem sklonov ter štiri glagolske spregatve (podobno kot latinščina). V sklanjatvi samostalnikov je izpričana tudi dvojina. V oblikah osebnih zaimkov kaže venetščina podobnosti z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]]: <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <tr> <th>venetsko</th> <th>gotsko</th> <th>([[latinščina|latinsko]])</th> </tr> <tr> <td>ego<br/> (''jaz'', imenovalnik)</td> <td>ik</td> <td>(ego)</td> </tr> <tr> <td>mego<br/> (''mene, me'', tožilnik)</td> <td>mik</td> <td>(me)</td> </tr> </table> <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <tr> <th>venetsko</th> <th>starovisokonemško</th> <th>([[latinščina|latinsko]])</th> </tr> <tr> <td>sselboisselboi<br/> (''sam sebi'')</td> <td>selb selbo</td> <td>(sibi ipsi)</td> </tr> </table> '''Besedišče''' Iz venetskih napisov je znanih okoli 60 venetskih besed in 300 antroponimov (osebnih imen). Nekatere besede so prevzete iz latinščine, npr. ''libertos'' < lat. ''lībertus'' 'osvobojenec'. <cite> {| style="margin:0 auto;" class="toccolours" colspan="2" cellpadding="3" |- |align=center colspan=13 style="background:#ccf"| '''Primerjalni prikaz venetskih besed ''' |- |- bgcolor="#cdcdcd" ! slovensko !! venetsko !! latinsko !! germansko !! *praindoevropsko |- |''to''||eik||hic|| - ||*k<sup>(e)</sup>i |- |''konj''||ekvon<sup>1</sup>||equus||([[stara angleščina|staroangleško]]) eoh ||*ek<sup>w</sup>os |- |''brat''||fraterei<sup>2</sup>||frāter||(nemško) Bruder ||*bhrāter |- |''darilo''||donon||dōnum|| - ||*dō- |- |''ubežati''||fougontai<sup>3</sup>||fugere|| - ||*bheug- |- |''zdravilka''||sainatei||sānātio ''(zdravljenje)''|| - ||*sāno-s ''(zdrav)'' |- |''devica''||louderobos<sup>4</sup>||līberi<sup>5</sup> ''(otroci)''||([[gotščina|gotsko]]) liudan ''(rasti)'' ||*leudh- ''(rasti; otroci)'' |- |''in (veznik)''||ke||-que||(gotsko) ni-h<sup>6</sup> ''(niti)''||*k<sup>w</sup>e |- |''tkati''||vebelei|| - ||(nemško) weben ||*webh- ''(tkati, plesti)'' |- |''sebi''||sselboi||sibī||(gotsko) silba ||*se-, *suēdh- |- |''je naredil''||fagsto||fēcit|| - ||*dhē- ''(postaviti, namestiti)'' |- |''živ''||vivoi||vīvus||(gotsko) qius ||*g<sup>w</sup>eī ''(živeti)'' |} </cite> <sup>1</sup> tožilnik ednine <br/> <sup>2</sup> dajalnik ednine <br/> <sup>3</sup> (domnevni pomen) <br/> <sup>4</sup> dajalnik, ablativ množine, latinsko ''-bus'', ide. ''*-bhyos'' <br/> <sup>5</sup> ''Līber'' bog rasti in stvarjenja, ''līberī'' otroci<br/> <sup>6</sup> latinsko ''neque'', ''nec'' == Pisava == [[slika:venetico.png|thumb|130px|Venetska pisava]] Venetska pisava spada skupaj z retijsko in [[lepontščina|lepontsko]] (imenovano tudi lugansko) pisavo v družino severnoetruščanskih abeced, iz katere se je verjetno razvila tudi germanska pisava [[rune]]. Venetska pisava izhaja neposredno iz etruščanske abecede. Je punktirana pisava, kar pomeni, da vsebuje ločila (pike), ki omejujejo črke po točno določenih pravilih glede na njihov položaj. Značilnost venetske pisave so tudi znaki za zveneče glasove [b], [d] in [g], ki jih etruščanski jezik ni poznal. Verjetno je venetska pisava nastala v svetiščih, kjer so jo tudi poučevali, saj so različice venetske pisave vezane prav na taka svetišča, ki so bila pisarski centri. Posamezne različice venetske pisave se razlikujejo v grafičnem izgledu nekaterih črk, njihov sistem pa je enak. Najpomembnejši vpliv je imela različica, sprejeta v svetišču Reitije (Reitia) v mestu [[Este]], ki je bilo kulturno središče [[Severnojadranski Veneti|Severnojadranskih Venetov]] (Istenič 1990: 76-77; Haarmann 2002: 206; Prosdocimi in Pellegrini 1967: 23-27). === Uporaba pik === Značilnost venetske pisave (ki se posamično pojavlja tudi v nekaterih etruščanskih tekstih) je uporaba pik med določenimi črkami. S pikami so označevali soglasnike, ki jim ni sledil samoglasnik (npr. ''zona.s.to'', kjer ''s'' sledi ''t''), oziroma samoglasnike, ki jim ni sledil soglasnik (npr. ''.o.p'' za glas ''o'' na začetku besede). Ta navada priča o dejstvu, da je etruščansko-venetska pismenost, ki preko [[grški alfabet|grškega]] posredovanja izvira iz [[Feničani|feničanske]] (tj. [[semitski jeziki|semitskega]] jezika), imela bolj zlogoven kot črkoven značaj. To pomeni, da so vsako črko razumeli kot zlog v smislu sestave soglasnik + samogalnik, zaradi česar so glasove s samostojno vrednostjo (en sam samoglasnik ali soglasnik) razumeli kot edinstvene in jih tako tudi zapisovali. Pri najstarejšem venetskem napisu iz okoli 550 pr. n. št. uporabe pik še ni zaslediti, kar nakazuje, da se ta grafična tehnika razvila šele kasneje (Haarmann 2002: 206). == Napisi == Najpomembnejši znanstveniki, ki so preučili in razložili venetske napise, so Carl Pauli, [[Hans Krahe]], Giovan Battista Pellegrini in Aldo Luigi Prosdocimi ter Michel Lejeune. V novejšem času se z venetskim jezikom in kulturo ukvarjata Loredana Calzavara Capuis ([http://www.istitutoveneto.it/iv/presentazione/soci/biografia_socio.php?id=252 bibliografija] {{Webarchive|url=https://archive.today/20050806081832/http://www.istitutoveneto.it/iv/presentazione/soci/biografia_socio.php?id=252 |date=2005-08-06 }}) in Anna Maria Chieco Bianchi. Najpomembnejša najdišča venetskih napisov so na območju pokrajine [[Veneto]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] (mesta [[Este]], Cadore, Padova in njihova okolica). Na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] so napisi v venetski pisavi znani z Vač, Ženjaka ([[Negovska čelada]]), iz Škocjana na Krasu in [[Idrija pri Bači|Idrije pri Bači]] (ES 14. zv. 2000: 183), na območju [[Avstrija|Avstrije]] pa se kot najdišče venetskih napisov pojavlja [[Zilja|Ziljska]] dolina (Würmlach, Gurina). Po vsebini so venetski napisi večinoma nagrobni spomeniki in votivni izreki. Najstarejši napisi so iz 6. stoletja pr. n. št. Z ustanovitvijo mesta [[Aquileia]] (današnji [[Oglej]]) leta 181 pr. n. št. se je začela romanizacija Venetov. Najmlajši venetski napisi (v [[latinica|latinici]]) so iz 1. stoletja pr. n. št. nato pa je venetski jezik zamenjala [[latinščina]]. === Zgledi venetskih napisov === Napis Es 45 na bronasti igli (najdišče: Este): * venetsko: mego donasto Śainatei Reitiiai Porai Egeotora Aimoi ke louderobos * [[latinščina|latinsko]]: me donavit sanatrici Reitiae bonae Egetora pro Aemo que liberis * [[slovenščina|slovensko]]: Egetora me je daroval(a) dobri zdravilki Reitiji za Aema in otroke (Prosdocimi in Pellegrini 1967: 149-150). Napis Ca 4 Valle na [[situla|situli]] (najdišče: Cadore): * venetsko: eik Goltanos doto Louderai kanei * latinsko: hic Goltanus dedit Liberae Cani * slovensko: to je Goltanus daroval devici Kani (Prosdocimi in Pellegrini 1967: 464-468). Napis Ca 66 na ročaju (najdišče: Cadore): * venetsko: Fovo Fouvonikos doto donom Trumusijatei * latinsko: Fuvo Fuvonicus dedit donum Trumusiati * slovensko: Fuvo Fuvonikus je dal darilo Trumusiati (Prosdocimi in Pellegrini 1967: 547-548). == Glej tudi == * [[italski jeziki]] * [[seznam izumrlih jezikov]] * [[seznam jezikov]] * [[Severnojadranski Veneti]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{refbegin|2}} * Babič, Matjaž (2004): ''Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika''. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004. * Beeler, Madison S. (1949): ''The Venetic Language''. University of California Publications in Linguistics 4. * Beeler, Madison S. (1969): ''La lingua venetica by G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi''. Book Review. V: Language, Vol. 45, No. 4 (Dec., 1969), pp.&nbsp;904–913. * Brugnatelli, Vermondo: ''Tifinagh e alfabeto etrusco-venetico. A proposito della concezione alfabetica della scrittura''. V: Circolazioni culturali nel Mediterraneo antico (a cura di P. Filigheddu, in Sassari 24.-27.4.1991).- Cagliari: Ed. Corda, 1994.- p.&nbsp;47-53. * Devoto, Giacomo (1974): ''Il linguaggio d'Italia'', Rizzoli, Milano, 1974, pp.&nbsp;56–58. * Conway, R. S. (1897, reprinted 1967): ''The Italic Dialects''. 2. vol. Cambridge: Cambridge University Press. * ''Enciklopedija Slovenije (ES)'' 14. zvezek: U-We -2000. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-<2000>. ISBN 86-11-14288-8 (komplet), ISBN 86-11-15365-0 (14. zvezek). Str. 182-183 (Geselski članek: ''Veneti''). * {{navedi knjigo |author=Haarmann, Harald |year=2002 |title=Lexikon der untergangenen Sprachen. |publisher=München: Beck |isbn=3-406-47596-5 |cobiss= |page=206}} * Hamp, Eric (1959): ''Venetic Isoglosses''. American Journal of Philology 80. pp.&nbsp;179–184. * Istenič, Janka (1990). ''Na kratko o venetskem jeziku, pisavi in etnosu''. V: ARHEO. Arheološka obvestila / Glasilo Slovenskega arheološkega društva, št. 10. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 1990. ISSN 0351-5958. Str. 76-78. Ilustr. * Istenič, Janka (1985). ''Zapisi v venetski pisavi na Koroškem in v Sloveniji''. V: Zgodovinski časopis. - ISSN 0350-5774. Letn. 39, št. 4 str. 313-334. Ilustr. * Krahe, Hans (1950): ''Das Venetische. Seine Stellung im Kreise der verwandten Sprachen''. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. Abhandlungen der Sitzungsberichte der Heidelbergische Akademie der Wissenschaften. * Lejeune, Michel (1974). ''Manuel de la langue vénète''. Heidelberg: C. Winter, 1974. Indogermanische Bibliothek. Reihe 1, Lehr- und Hanbücher. ISBN 3-533-02353-2. * ''Leksikon Antika''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1998. * Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. * Mallory, J. P., Adams D. Q. (1997). ''Encyclopedia of Indo-European Culture''. London, Chicago: Fitzroy Dearborn Publishers, 1997. ISBN 1-884964-98-2. * Pauli, Carl (1885): ''Die Inschriften nordetruskischen Alphabets''. Leipzig: Johann Ambrosius Barth. (Altitalische Forschungen 1). * Pauli, Carl (1891): ''Die Veneter und ihre Schriftdenkmäler''. Leipzig: Johann Ambrosius Barth. (Altitalische Forschungen 3). * Pellegrini, Giovanni Battista in Prosdocimi, Aldo Luigi (1967). ''La Lingua Venetica''. I- Le iscrizioni, II- Studi. Padova, 1967. * Pisani, Vittore (1964): ''Le lingue dell'Italia antica oltre il latino''. Torino: Rosenberg & Sellier, 1964. ISBN 88-7011-024-9. * Pokorny, Julius ([[1959]]). ''Indogermanisches Etymologisches Wörterbuch''. Bern, 1959. Str. 163-164, 223-226, 684-685, 708-709, 882-884. * Prosdocimi, Aldo Luigi (1978). ''Il veneto''. V: ''Popoli e civiltà dell'Italia antica'', 4. zvezek: ''Lingue e dialetti''. Roma, 1978. Str. 257-380. * Prosdocimi, Aldo (2002). ''Veneti, Eneti, Euganei, Ateste: i nomi'', in AA.VV., ''Este preromana: una città e i suoi santuari''. Treviso: Canova, pp.&nbsp;45–76. * Prosdocimi, Aldo (2002). ''Trasmissioni alfabetiche e insegnamento della scrittura, in AKEO. I tempi della scrittura. Veneti antichi: alfabeti e documenti, Catalogo della Mostra'' (Montebelluna, dicembre 2001-maggio 2002). Montebelluna, pp.&nbsp;25–38. * Sergent, Bernard (1995): ''Les Indo-Européens. Histoire, langues, mythes''. Bibliothèque historique. Paris: Payot, 1995. * [http://www.umass.edu/classics/wallace.htm Wallace, Rex] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081208005230/http://www.umass.edu/classics/wallace.htm |date=2008-12-08 }} (2004). ''Venetic''. V: Roger D. Woodard (ed.), [http://www.cambridge.org/uk/catalogue/catalogue.asp?isbn=0521562562 The Cambridge Encyclopedia of the World’s Ancient Languages], University of Cambridge, pp.&nbsp;840–856. ISBN 0-521-56256-2. {{refend}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://users.tpg.com.au/etr/etrusk/po/venetic.html Venetic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061231021019/http://users.tpg.com.au/etr/etrusk/po/venetic.html |date=2006-12-31 }} Voices of Stone site. * [http://members.tripod.com/adolfozavaroni/venet.htm Venetski napisi] Adolfo Zavaroni. * [http://indoeuro.bizland.com/tree/balk/venetic.html Indo-European database: The Venetic language] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050405220139/http://indoeuro.bizland.com/tree/balk/venetic.html |date=2005-04-05 }} Cyril Babaev. * [http://www.evolpub.com/LCA/VTLhome.html Víteliú: The Languages of Ancient Italy]. * [http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new-website/LL-WorkingDirs/forms/langs/LLDescription.cfm?code=xve Venetic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050315215259/http://cf.linguistlist.org/cfdocs/new-website/LL-WorkingDirs/forms/langs/LLDescription.cfm?code=XVE |date=2005-03-15 }} The Linguist List. * [http://wwwa.britannica.com/eb/article-74687 Italic languages - Additional reading] Encyclopædia Britannica - v [[italijanščina|italijanščini]]: * [http://www.venetoimage.com/svc.htm Storia, vita, costumi, religiosità dei Veneti antichi] - v [[španščina|španščini]]: * [http://www.nrhispania.org/linguaeimperii/Balkanic/venetic_es.html#Top Linguae Imperii: Venético] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050106032420/http://www.nrhispania.org/linguaeimperii/Balkanic/venetic_es.html#Top |date=2005-01-06 }} * [http://www.proel.org/mundo/venetico.htm Lengua Venética] Promotora Española de Lingüística. {{škrbina o jeziku}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Indoevropski jeziki]] [[Kategorija:Izumrli jeziki]] [[Kategorija:Staroveški jeziki]] b1a34r5xupsed2nyyjd2f2r67ybho0y Wikipedija:Glasovanja 4 41632 6678902 6156707 2026-05-21T19:17:18Z Yerpo 8417 /* Tekoča glasovanja 60px */ +1 6678902 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:GLAS}} __NOTOC__ Tu so zbrane razne [[Wikipedija:Anketa|ankete]], ki smo jih ali jih še nameravamo izvesti v [[Wikipedija|Wikipediji]]. Vabljeni ste, da pri tekočih anketah oddate svoj ''glas in komentar'', sodelujete pa lahko tudi pri njihovi pripravi. Glasovanje [[Wikipedija:Glasovanje ni nadomestilo za pogovor|ni nadomestilo za pogovor]] in [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni#Wikipedija ni demokracija|ne more biti zavezujoče]]. <br><br>{{za-proti}} == Pravica glasovanja == Po [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|dogovoru]] lahko glasuje vsak uporabnik, ki izpolnjuje naslednja pogoja: # Uporabnik je do začetka glasovanja prijavljen najmanj dva meseca. # V zadnjih dveh mesecih mora imeti najmanj 50 urejanj ali pa najmanj 1000 urejanj skupno. Namen omejitve je predvsem preprečiti ponarejanje konsenza z novačenjem novih uporabnikov ali ustvarjanjem alternativnih uporabniških imen ([[Wikipedija:Lutkarstvo|glej tudi smernico o lutkarstvu]]) ter zagotoviti, da odločajo uporabniki, ki v Wikipediji sodelujejo več kot samo bežno (in torej bolje razumejo njeno delovanje). == Tekoča glasovanja [[Slika:Traffic lights red (horizontal).png|60px]] == * [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|(Ne)sprejemljivost avtobiografij]] (21. maj 2026 – 21. junij 2026) == Končana glasovanja == * [[Wikipedija:Glasovanja/A09 za preverjevalca uporabnikov|A09 za preverjevalca uporabnikov]] (14. december 2023 – 14. januar 2023) * [[Wikipedija:Glasovanja/Pooblastilo Pinky sl - teme CEE Huba, ki se bodo obravnavale na CEEM 2023|Pooblastilo Pinky sl - teme CEE Huba, ki se bodo obravnavale na CEEM 2023]] (4. julij 2023) * [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/GeographieMan-vmesnik]] (9. – 18. oktober 2022) * [[Wikipedija:Glasovanja/Zm05gamer]] (10. september 2022 – 24. september 2022) * [[Wikipedija:Glasovanja/Škrbine in članki Klemena Kocijančiča|Izbris nanoškrbin o generalih]] * [[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2017|Izbor slike leta 2017]] (10. november – 31. december 2017) * [[Wikipedija:Glasovanja/MZaplotnik in Romanm za preverjevalca uporabnikov|MZaplotnik in Romanm za preverjevalca uporabnikov]] (25. marec – 25. april 2017) * [[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2016|Izbor slike leta 2016]] (21. november – 31. december 2016) * [[Wikipedija:Glasovanja/Izreden odvzem statusa izbranim člankom z nezadostnimi pogoji|Izreden odvzem statusa izbranim člankom z nezadostnimi pogoji]] (3. julij – 3. september 2016) * [[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2015|Izbor slike leta 2015]] (7. – 30. december 2015) * [[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2014|Izbor slike leta 2014]] (1. – 29. december 2014) * [[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2013|Izbor slike leta 2013]] (2. – 29. december 2013) * [[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil]] (9. – 30. junij 2013) * [[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2012/Izbor|Izbor slike leta 2012]] (22. – 31. december 2012) * [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj izpeljati s sredstvi od WM RS|Kateri projekt izpeljati s sredstvi od WM RS?]] (19. november – 8. december 2012) * [[Wikipedija:Glasovanja/Ali naj kitajske besede na wikipediji vedno prevzemamo brez mehkih šumevcev?|Kako naj se na slovenski wikipediji zapisujejo kitajske besede?]] (20. november – 7. december 2012) * [[Wikipedija:Glasovanja/Inštalacija Extension:FormatNum|A ste za to, da se na našo wikipedijo inštalira Extension:FormatNum?]] (12. – 20. september 2012) * [[Wikipedija:Glasovanja/Yerpo kot predstavnik slovenske Wikipedije|Ali naj Yerpo postane novi predstavnik slovenske Wikipedije?]] (19. marec – 9. april 2012) * [[Wikipedija:Glasovanja/Klemen Kocjancic - drugič|Kaj storiti s Klemnom Kocjancicem? – drugič]] (28. januar – 29. februar 2012) * [[Wikipedija:Glasovanja/Povezovanje datumov in letnic|Povezovanje datumov in letnic – drugič]] (7. – 21. oktober 2011) * [[Wikipedija:Glasovanja/Povezovanje datumov|Smernice za povezovanje datumov v člankih]] (4. – 13. september 2011) * [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|Pravica glasovanja]] (31. avgust – 9. september 2011) * [[Wikipedija:Glasovanje/Pravila pri izbiranju izbranih člankov|Pravila pri izbiranju izbranih člankov]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Izbrani seznam|Izbrani seznam]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Ime uporabniškega imenskega prostora|Ime uporabniškega imenskega prostora]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Slog poenotenja predlog|Slog poenotenja predlog]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Naslovi člankov Sveto pismo, Jezus Kristus in Devica Marija|O naslovih člankov Sveto pismo, Jezus Kristus in Devica Marija]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Voting for preventing anonymous users to create new articles|Ali onemogočiti anonimnim uporabnikov izdelavo novih člankov?]] (v angleščini, ker je bilo treba dobiti avtorizacijo z Board of Trustees) * [[Wikipedija:Glasovanja/Anketa o odpravi škrbin|Anketa o odpravi škrbin]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Predstavnik slovenske Wikipedije|Ali naj Roman postane predstavnik slovenske Wikipedije]] * [[Pogovor:Glavna_stran#Glava_glavne_strani|Glava glavne strani]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Glasovanje o imenu|O imenu enciklopedije]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Klemen Kocjancic|Kaj storiti s Klemnom Kocjancicem?]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Portal občestva|O zamenjavi portala občestva]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Glavna stran|O zamenjavi glavne strani]] * [[Wikipedija:Glasovanja/Sporne slike|O spornih slikah]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Glasovanje ni nadomestilo za pogovor]] * [[Wikipedija:Anketa]] [[Kategorija:Wikipedija|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Glasovanja v Wikipediji|*]] 1wtkzanqtgun3cz9cosuigp86tn7r56 Stanislav Škrabec 0 43303 6679044 6450589 2026-05-22T08:23:11Z Mojca J. 18892 manjša lektura 6679044 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Stanislav Škrabec}} {{Infopolje Oseba}} '''Stanislav Škrabec''' (pravo [[ime]] '''Anton Škrabec'''), [[Slovenci|slovenski]] [[frančiškani|frančiškanski]] [[pater]], [[jezikoslovec]], [[urednik]] verskega lista Cvetje z vertov sv. Frančiška in nabožni [[pisatelj]], * [[7. januar]] [[1844]], [[Hrovača]] pri [[Ribnica|Ribnici]], † [[6. oktober]] [[1918]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Škrabec velja za največjega slovenskega jezikoslovca [[19. stoletje|19. stoletja]]. Rodil se je kot prvorojenec [[kmet|kmečke]] družine, [[krst]]ili so ga za Antona. Njegov oče je bil kmet Anton Škrabec st., mati pa kmetica Marija (roj. Zobec). Ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici, kjer je bil trikrat vpisan v [[Zlata knjiga odličnjakov|Zlato knjigo odličnjakov]], leta 1852, 1853, 1854, vselej na prvem mestu. Potem je šel na [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je leta 1863 [[matura|maturiral]] in še istega leta stopil v frančiškanski red. Krstno ime Anton je zamenjal z imenom Stanislav. [[Mašniško posvečenje]] je prejel leta 1867. Dve leti je bil [[suplent]] na ugledni frančiškanski gimnaziji v [[Novo mesto|Novem mestu]], kjer je poučeval [[slovenščina|slovenščino]], [[grščina|grščino]] in [[nemščina|nemščino]], nato pa je od leta 1869 do 1872 v [[Gradec|Gradcu]] študiral klasično in [[slovanski jeziki|slovansko]] jezikoslovje ter leta 1876 opravil [[profesorski izpit]]. Že od leta 1873 je bil nastavljen na [[Kostanjevica pri Gorici|Kostanjevico pri Gorici]], kjer je poučeval na interni frančiškanski gimnaziji in tam ostal skoraj 43 let, vse do leta 1915, ko se je zaradi bližine [[soška fronta|soške fronte]] med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] moral umakniti v Ljubljano, kjer je 6. oktobra leta 1918 tudi umrl. Močno je vplival na razvoj [[slovenščina|slovenskega jezika]], tudi z jezikoslovnimi razpravami, ki jih je pisal na platnice [[revija|revije]] [[Cvetje z vrtov svetega Frančiška]], ki jo je urejal od ustanovitve 1880 pa skoraj do smrti. Šele nedavni simpoziji (od 1994 dalje) so končno ovrednotili njegovo precej zamolčano delo. Njegova pranečakinja, učiteljica in mučenka [[Ivanka Škrabec Novak]], je v postopku za beatifikacijo. == Delo == Škrabčevo osrednje delo zajema predvsem glasoslovje in pravopis slovenskega knjižnega jezika, čeprav se je ukvarjal tudi z oblikoslovjem, skladnjo in stilistiko. Njegove jezikoslovne raziskave in normiranje so potekali v želji, da bi se Slovenci v šoli in cerkvi naučili svojega knjižnega jezika, v katerem bi se med seboj sporazumevali ter pisali. Škrabčeva prva jezikoslovna razprava O glasu in naglasu slovenskega knjižnega jezika v izreki in pisavi je izšla leta 1870 v izvestju novomeške gimnazije in velja za začetek slovenskega [[glasoslovje|glasoslovja]]. V njej je odprl poglavitna jezikoslovna vprašanja, s katerimi se je ukvarjal v svojih kasnejših spisih. Razprava se deli na poglavji Naglasi naše slovenščine in Glasovi naše slovenščine. V prvem poglavju je pisal o potisnjenem in potegnjenem naglasu ter o problemu naglasnih znamenj, v drugem pa je opisal nekatere slovenske glasove. Že tedaj se je skliceval na kontrastivno slovnico indoevropskih jezikov ter aktualni slovenski govor. Osem let kasneje je pripravil nove jezikoslovne spise in jih neuspešno skušal objaviti pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]] in v Soči. Njegova jezikoslovna stališča so namreč nasprotovala tedaj uveljavljenim [[Fran Levstik|Levstikovim]] nazorom, po katerih je normiranje slovenščine izhajalo iz zapisov [[stara cerkvena slovanščina|stare cerkvene slovanščine]]. Enako ostro je Škrabec nastopil proti panslavističnim in ilirističnim idejam v jezikoslovju. Zaradi svojih nazorov je svoje razprave lahko objavljal šele od leta 1880, ko so frančiškani na Kostanjevici pričeli izdajati verski mesečni list [[Cvetje z vertov sv. Frančiška]]. Od leta 1884 do leta 1915, ko je list pričel izhajati v [[Kamnik|Kamniku]], kamor so se frančiškani zatekli pred [[soška fronta|soško fronto]], je bil Škrabec njegov urednik. Jezikoslovne razprave je objavljal na platnicah že od prvega letnika dalje. Svoja jezikoslovna dela je za knjižno izdajo pričel pripravljati šele proti koncu življenja v Ljubljani. Izdajo njegovih Jezikovnih spisov je posthumno dokončal Škrabčev učenec in naslednik [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]. Zagovarjal je fonemski zapis, izhajajoč iz slovenščine, ki jo v pogovoru uporabljajo izobraženci. Pisavo je obravnaval kot sekundarno ter izhajajočo iz govorjenega jezika. Ker pravorečna norma še ni bila določena, se je v največji meri ukvarjal z glasoslovno stranjo jezika. Zapis slovenskega jezika naj bi temeljil na osrednjeslovenskem in dolenjskem govoru v 16. stoletju, ki naj bi ustrezal aktualni izgovorjavi. Odklanjal je umetne tvorbe, ki so nastale kasneje brez zgodovinske in etimološke utemeljitve. Preganjal je tudi nefonetične zapise, ki so se v pisnem jeziku tedaj že ustalili, pri čemer ni bil uspešen. Bil je prvi, ki je sistematično zapisoval govor. Že v svojem prvem spisu je zapisal, da ima slovenščina premični naglas. Strogo je ločeval dolžino in kakovost samoglasnika ter se zavzemal za nova naglasna znamenja, ki jih je kasneje uvedel [[Maks Pleteršnik]]. Škrabec je opisal [[tonemski naglas]], ki do tedaj ni bil sprejet v knjižno slovenščino. Pomembno mesto v njegovem delu ima določitev polglasnika kot samostojnega fonema slovenskega glasoslovnega sistema. V pravorečju si je prizadeval za odpravo elkanja, ki naj bi bilo posledica branja po črki in nefonetičnega zapisa. Razvil je svoj samoglasniški sistem, ki je vseboval 9 samoglasniških fonemov. Škrabec je poljudno pisal predvsem o svetih bratih [[Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]] (1885–1887), v ''Cvetju z vrtov svetega Frančiška'' pa je objavljal tudi nabožne spise. [[Kritik|Kritično]] je pisal o umetnih jezikih, o [[esperanto|esperantu]] in drugih, pri tem je izoblikoval svoj umetni jezik imenovan '''evlalija''' (1908–1910). Za [[stenografija|stenografijo]] je predložil svoj lastni sestav (1907–1910). Del njegove zapuščine – knjižnice je shranjen v [[knjižnica|knjižnici]] [[frančiškani|frančiškanskega]] [[samostan]]a v [[Kamnik]]u. Njegov hobi je bilo ukvarjanje z vrtnim cvetjem. Na Slovensko je prinesel in populariziral [[gladiola|gladiole]]. == Poimenovanja in počastitve == Po njem je dobila ime Škrabčeva ulica v [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožni dolini]] in Škrabčeva pot v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] ter Škrabčev trg v Ribnici. Tudi samostanska knjižnica na [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevici]] nad [[Gorica|Gorico]] se danes imenuje po njem. Veliko knjižnega gradiva je vanjo prišlo v času, ko je v samostanu deloval Škrabec, za potrebe priprave Cvetja ali pa je bilo Škrabcu poslano v dar ali oceno. V [[Nova Gorica|Novi Gorici]] na koncu Erjavčeve ulice pod Kostanjevico stoji Škrabčev doprsni kip. == Bibliografija == * O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi. Novo mesto: Gymnasium, 1870. * Jezikoslovne razprave na platnicah frančiškanskega lista Cvetje z vertov sv. Frančiška: Mesečni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1880–1915. * Jezikoslovni spisi. Ljubljana: Leonova družba, 1916. * Jezikoslovna dela 1–4. Nova Gorica : Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1994–1998. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [https://centerslo.si/seminar-sjlk/zborniki-ssjlk/54-ssjlk/ Oče Stanislav Škrabec] * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi655946/ Slovenska biografija] * [http://www.samostan-kostanjevica.si/sl/%C5%A1krab%C4%8Deva-knji%C5%BEnica Škrabčeva knjižnica] * [http://www.samostan-kostanjevica.si/sl/%C5%A1krab%C4%8Deva-knji%C5%BEnica Bratje frančiškani] * [https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stanislav-skrabec-upornik-z-jezikom-za-jezik/460414 Upornik z jezikom za jezik (radijska oddaja)] * {{navedi knjigo|last1= Breznik|first1= Anton|title= Jezikoslovne razprave|publisher= Slovenska matica|location= Ljubljana|year= 1982|cobiss= 13815297}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Škrabčeva domačija]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stanislav Škrabec}} * Škrabčev odbor [http://www.samostan-kostanjevica.si/si-skrab-odb.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928044811/http://www.samostan-kostanjevica.si/si-skrab-odb.htm |date=2007-09-28 }} * Pater Stanislav Škrabec - oče slovenske fonetike (Dokumentarna oddaja RTV Slovenija) [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/pater-stanislav-skrabec-oce-slovenske-fonetike/] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Škrabec, Stanislav}} [[Kategorija:Stanislav Škrabec| ]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali univerzo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] 7086zvpf07tl9pc269z4oi8axjw6pnd Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone 0 47535 6678828 6095600 2026-05-21T15:08:32Z Yerpo 8417 /* 301–400 */ razločitev 6678828 wikitext text/x-wiki Leta [[2003]] je '''''[[Rolling Stone]]''''' izdal članke o '''petstotih najboljših [[glasbeni album|albumih]] vseh časov'''. == Seznam albumov == === 1–100 === * 1. ''[[Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band]]'' ([[The Beatles]]) * 2. ''[[Pet Sounds]]'' ([[The Beach Boys]]) * 3. ''[[Revolver (album)|Revolver]]'' ([[The Beatles]]) * 4. ''[[Highway 61 Revisited]]'' ([[Bob Dylan]]) * 5. ''[[Rubber Soul]]'' ([[The Beatles]]) * 6. ''[[What's Going On]]'' ([[Marvin Gaye]]) * 7. ''[[Exile on Main St.]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 8. ''[[London Calling]]'' ([[The Clash]]) * 9. ''[[Blonde on Blonde]]'' ([[Bob Dylan]]) * 10. ''[[The Beatles (album)|The Beatles]]'' ([[The Beatles]]) * 11. ''[[The Sun Sessions]]'' ([[Elvis Presley]]) * 12. ''[[Kind of Blue]]'' ([[Miles Davis]]) * 13. ''[[Velvet Underground and Nico]]'' ([[The Velvet Underground]]) * 14. ''[[Abbey Road (album)|Abbey Road]]'' ([[The Beatles]]) * 15. ''[[Are You Experienced (album)|Are You Experienced]]'' ([[The Jimi Hendrix Experience]]) * 16. ''[[Blood on the Tracks]]'' ([[Bob Dylan]]) * 17. ''[[Nevermind]]'' ([[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]]) * 18. ''[[Born to Run]]'' ([[Bruce Springsteen]]) * 19. ''[[Astral Weeks]]'' ([[Van Morrison]]) * 20. ''[[Thriller (album)|Thriller]]'' ([[Michael Jackson]]) * 21. ''[[The Great Twenty-Eight]]'' ([[Chuck Berry]]) * 22. ''[[John Lennon/Plastic Ono Band]]'' ([[John Lennon]]) * 23. ''[[Innervisions]]'' ([[Stevie Wonder]]) * 24. ''[[Live at the Apollo (James Brown)|Live at the Apollo]]'' ([[James Brown]]) * 25. ''[[Rumours]]'' ([[Fleetwood Mac]]) * 26. ''[[The Joshua Tree]]'' ([[U2]]) * 27. ''[[King of the Delta Blues Singers]]'' ([[Robert Johnson]]) * 28. ''[[Who's Next]]'' ([[The Who]]) * 29. ''[[Led Zeppelin (album)|Led Zeppelin]]'' ([[Led Zeppelin]]) * 30. ''[[Blue (album)|Blue]]'' ([[Joni Mitchell]]) * 31. ''[[Bringing It All Back Home]]'' ([[Bob Dylan]]) * 32. ''[[Let It Bleed]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 33. ''[[The Ramones (album)|The Ramones]]'' ([[The Ramones]]) * 34. ''[[Music From Big Pink]]'' ([[The Band]]) * 35. ''[[The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders From Mars]]'' ([[David Bowie]]) * 36. ''[[Tapestry (album)|Tapestry]]'' ([[Carole King]]) * 37. ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'' ([[Eagles]]) * 38. ''[[The Anthology, 1947 - 1972]]'' ([[Muddy Waters]]) * 39. ''[[Please Please Me]]'' ([[The Beatles]]) * 40. ''[[Forever Changes]]'' ([[Love (glasbena skupina)|Love]]) * 41. ''[[Never Mind the Bollocks, Here's the Sex Pistols]]'' ([[Sex Pistols]]) * 42. ''[[The Doors (album)|The Doors]]'' ([[The Doors]]) * 43. ''[[The Dark Side of the Moon]]'' ([[Pink Floyd]]) * 44. ''[[Horses (album)|Horses]]'' ([[Patti Smith]]) * 45. ''[[The Band (album)|The Band]]'' ([[The Band]]) * 46. ''[[Legend (album)|Legend]]'' ([[Bob Marley and the Wailers]]) * 47. ''[[A Love Supreme]]'' ([[John Coltrane]]) * 48. ''[[It Takes a Nation of Millions to Hold Us Back]]'' ([[Public Enemy]]) * 49. ''[[At Fillmore East]]'' ([[The Allman Brothers Band]]) * 50. ''[[Here's Little Richard]]'' ([[Little Richard]]) * 51. ''[[Bridge Over Troubled Water]]'' ([[Simon and Garfunkel]]) * 52. ''[[Greatest Hits (Al Green)|Greatest Hits]]'' ([[Al Green]]) * 53. ''[[The Birth of Soul: The Complete Atlantic Rhythm and Blues Recordings]]'' ([[Ray Charles]]) * 54. ''[[Electric Ladyland]]'' ([[The Jimi Hendrix Experience]]) * 55. ''[[Elvis Presley (album)|Elvis Presley]]'' ([[Elvis Presley]]) * 56. ''[[Songs in the Key of Life]]'' ([[Stevie Wonder]]) * 57. ''[[Beggars Banquet]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 58. ''[[Trout Mask Replica]]'' ([[Captain Beefheart and His Magic Band]]) * 59. ''[[Meet The Beatles!]]'' ([[The Beatles]]) * 60. ''[[Greatest Hits (Sly & the Family Stone)|Greatest Hits]]'' ([[Sly and the Family Stone]]) * 61. ''[[Appetite for Destruction]]'' ([[Guns N' Roses]]) * 62. ''[[Achtung Baby]]'' ([[U2]]) * 63. ''[[Sticky Fingers]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 64. ''[[Phil Spector, Back to Mono (1958 - 1969)]]'' ([[kompilacijski album|različni izvajalci]]) * 65. ''[[Moondance]]'' ([[Van Morrison]]) * 66. ''[[Led Zeppelin IV]]'' ([[Led Zeppelin]]) * 67. ''[[The Stranger (album)|The Stranger]]'' ([[Billy Joel]]) * 68. ''[[Off the Wall]]'' ([[Michael Jackson]]) * 69. ''[[Superfly (soundtrack)|Superfly]]'' ([[Curtis Mayfield]]) * 70. ''[[Physical Graffiti]]'' ([[Led Zeppelin]]) * 71. ''[[After the Gold Rush]]'' ([[Neil Young]]) * 72. ''[[Purple Rain (album)|Purple Rain]]'' ([[Prince (glasbenik)|Prince]]) * 73. ''[[Back in Black]]'' ([[AC/DC]]) * 74. ''[[Otis Blue]]'' ([[Otis Redding]]) * 75. ''[[Led Zeppelin II]]'' ([[Led Zeppelin]]) * 76. ''[[Imagine (album)|Imagine]]'' ([[John Lennon]]) * 77. ''[[The Clash (album)|The Clash]]'' ([[The Clash]]) * 78. ''[[Harvest (1972 album)|Harvest]]'' ([[Neil Young]]) * 79. ''[[Star Time]]'' ([[James Brown]]) * 80. ''[[Odessey and Oracle]]'' ([[The Zombies]]) * 81. ''[[Graceland (album)|Graceland]]'' ([[Paul Simon]]) * 82. ''[[Axis: Bold as Love]]'' ([[The Jimi Hendrix Experience]]) * 83. ''[[I Never Loved a Man the Way I Love You]]'' ([[Aretha Franklin]]) * 84. ''[[Lady Soul]]'' ([[Aretha Franklin]]) * 85. ''[[Born in the U.S.A.]]'' ([[Bruce Springsteen]]) * 86. ''[[Let It Be]]'' ([[The Beatles]]) * 87. ''[[The Wall]]'' ([[Pink Floyd]]) * 88. ''[[At Folsom Prison]]'' ([[Johnny Cash]]) * 89. ''[[Dusty in Memphis]]'' ([[Dusty Springfield]]) * 90. ''[[Talking Book]]'' ([[Stevie Wonder]]) * 91. ''[[Goodbye Yellow Brick Road]]'' ([[Elton John]]) * 92. ''[[20 Golden Greats]]'' ([[Buddy Holly]]) * 93. ''[[Sign 'o' the Times]]'' ([[Prince (glasbenik)|Prince]]) * 94. ''[[Bitches Brew]]'' ([[Miles Davis]]) * 95. ''[[Green River (album)|Green River]]'' ([[Creedence Clearwater Revival]]) * 96. ''[[Tommy]]'' ([[The Who]]) * 97. ''[[The Freewheelin' Bob Dylan]]'' ([[Bob Dylan]]) * 98. ''[[This Year's Model]]'' ([[Elvis Costello]]) * 99. ''[[There's a Riot Goin' On]]'' ([[Sly and the Family Stone]]) * 100. ''[[In the Wee Small Hours]]'' ([[Frank Sinatra]]) === 101–200 === * 101. ''[[Fresh Cream]]'' ([[Cream (glasbena skupina)|Cream]]) * 102. ''[[Giant Steps (album)|Giant Steps]]'' ([[John Coltrane]]) * 103. ''[[Sweet Baby James]]'' ([[James Taylor]]) * 104. ''[[Modern Sounds in Country and Western Music]]'' ([[Ray Charles]]) * 105. ''[[Rocket to Russia]]'' ([[Ramones]]) * 106. ''[[Portrait of a Legend 1951 - 1964]]'' ([[Sam Cooke]]) * 107. ''[[Hunky Dory]]'' ([[David Bowie]]) * 108. ''[[Aftermath]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 109. ''[[Loaded (album)|Loaded]]'' ([[The Velvet Underground]]) * 110. ''[[The Bends]]'' ([[Radiohead]]) * 111. ''[[Court and Spark]]'' ([[Joni Mitchell]]) * 112. ''[[Disraeli Gears]]'' ([[Cream (glasbena skupina)|Cream]]) * 113. ''[[The Who Sell Out]]'' ([[The Who]]) * 114. ''[[Out of Our Heads]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 115. ''[[Layla and Other Assorted Love Songs]]'' ([[Derek and the Dominos]]) * 116. ''[[At Last]]'' ([[Etta James]]) * 117. ''[[Sweetheart of the Rodeo]]'' ([[The Byrds]]) * 118. ''[[Stand!]]'' ([[Sly and the Family Stone]]) * 119. ''[[The Harder They Come Original Soundtrack]]'' ([[kompilacijski album|različni izvajalci]]) * 120. ''[[Raising Hell]]'' ([[Run-DMC]]) * 121. ''[[Moby Grape]]'' ([[Moby Grape]]) * 122. ''[[Pearl (album)|Pearl]]'' ([[Janis Joplin]]) * 123. ''[[Catch a Fire]]'' ([[Bob Marley and the Wailers]]) * 124. ''[[Younger Than Yesterday]]'' ([[The Byrds]]) * 125. ''[[Raw Power]]'' ([[The Stooges]]) * 126. ''[[Remain in Light]]'' ([[Talking Heads]]) * 127. ''[[If You Can Believe Your Eyes and Ears]]'' ([[The Mamas and the Papas]]) * 128. ''[[Marquee Moon]]'' ([[Television]]) * 129. ''[[40 Greatest Hits]]'' ([[Hank Williams]]) * 130. ''[[Paranoid (album)|Paranoid]]'' ([[Black Sabbath]]) * 131. ''[[Saturday Night Fever Original Soundtrack]]'' ([[kompilacijski album|različni izvajalci]]) * 132. ''[[The Wild, the Innocent and the E Street Shuffle]]'' ([[Bruce Springsteen]]) * 133. ''[[Ready to Die]]'' ([[The Notorious B.I.G.]]) * 134. ''[[Slanted and Enchanted]]'' ([[Pavement]]) * 135. ''[[Elton John's Greatest Hits|Greatest Hits]]'' ([[Elton John]]) * 136. ''[[Tim (glasbeni album)|Tim]]'' ([[The Replacements]]) * 137. ''[[The Chronic]]'' ([[Dr. Dre]]) * 138. ''[[Rejuvenation]]'' ([[The Meters]]) * 139. ''[[All That You Can't Leave Behind]]'' ([[U2]]) * 140. ''[[Parallel Lines]]'' ([[Blondie (glasbena skupina)|Blondie]]) * 141. ''[[Live at the Regal]]'' ([[B.B. King]]) * 142. ''[[Phil Spector, A Christmas Gift for You]]'' ([[kompilacijski album|različni izvajalci]]) * 143. ''[[Gris-Gris]]'' ([[Dr. John]]) * 144. ''[[Straight Outta Compton]]'' ([[N.W.A]]) * 145. ''[[Aja]]'' ([[Steely Dan]]) * 146. ''[[Surrealistic Pillow]]'' ([[Jefferson Airplane]]) * 147. ''[[Dreams to Remember: The Otis Redding Anthology]]'' ([[Otis Redding]]) * 148. ''[[Déja Vu (album)|Deja Vu]]'' ([[Crosby Stills Nash and Young]]) * 149. ''[[Houses of the Holy]]'' ([[Led Zeppelin]]) * 150. ''[[Santana (album, 1969)|Santana]]'' ([[Santana (glasbena skupina)|Santana]]) * 151. ''[[Darkness on the Edge of Town]]'' ([[Bruce Springsteen]]) * 152. ''[[The B-52's (album)|The B-52's]]'' ([[The B-52's]]) * 153. ''[[Moanin' in the Moonlight]]'' ([[Howlin' Wolf]]) * 154. ''[[The Low End Theory]]'' ([[A Tribe Called Quest]]) * 155. ''[[Pretenders (album)|Pretenders]]'' ([[The Pretenders]]) * 156. ''[[Paul's Boutique]]'' ([[Beastie Boys]]) * 157. ''[[Closer (album)|Closer]]'' ([[Joy Division (glasbena skupina)|Joy Division]]) * 158. ''[[Captain Fantastic and the Brown Dirt Cowboy]]'' ([[Elton John]]) * 159. ''[[Alive! (album)|Alive!]]'' ([[Kiss]]) * 160. ''[[Electric Warrior]]'' ([[T. Rex (glasbena skupina)|T. Rex]]) * 161. ''[[The Dock of the Bay]]'' ([[Otis Redding]]) * 162. ''[[OK Computer]]'' ([[Radiohead]]) * 163. ''[[1999 (album)|1999]]'' (([[Prince (glasbenik)|Prince]])) * 164. ''[[Heart Like a Wheel]]'' ([[Linda Ronstadt]]) * 165. ''[[Let's Get It On]]'' ([[Marvin Gaye]]) * 166. ''[[Imperial Bedroom]]'' ([[Elvis Costello]]) * 167. ''[[Master of Puppets]]'' ([[Metallica]]) * 168. ''[[My Aim Is True]]'' ([[Elvis Costello]]) * 169. ''[[Exodus (album)|Exodus]]'' ([[Bob Marley]]) * 170. ''[[Live at Leeds]]'' ([[The Who]]) * 171. ''[[The Notorious Byrd Brothers]]'' ([[The Byrds]]) * 172. ''[[Every Picture Tells a Story]]'' ([[Rod Stewart]]) * 173. ''[[Something/Anything?]]'' ([[Todd Rundgren]]) * 174. ''[[Desire (album)|Desire]]'' ([[Bob Dylan]]) * 175. ''[[Close to You]]'' ([[The Carpenters]]) * 176. ''[[Rocks (album)|Rocks]]'' ([[Aerosmith]]) * 177. ''[[One Nation Under a Groove]]'' ([[Parliament/Funkadelic]]) * 178. ''[[The Byrds' Greatest Hits|Greatest Hits]]'' ([[The Byrds]]) * 179. ''[[The Anthology 1961 - 1977]]'' ([[Curtis Mayfield]] and [[The Impressions (American band)|The Impressions]]) * 180. ''[[The Definitive Collection]]'' ([[ABBA]]) * 181. ''[[The Rolling Stones, Now!]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 182. ''[[Natty Dread]]'' ([[Bob Marley and the Wailers]]) * 183. ''[[Fleetwood Mac (1975 album)|Fleetwood Mac]]'' ([[Fleetwood Mac]]) * 184. ''[[Red Headed Stranger]]'' ([[Willie Nelson]]) * 185. ''[[The Stooges (album)|The Stooges]]'' ([[The Stooges]]) * 186. ''[[Fresh (album)|Fresh]]'' ([[Sly and the Family Stone]]) * 187. ''[[So (album)|So]]'' ([[Peter Gabriel]]) * 188. ''[[Buffalo Springfield Again]]'' ([[Buffalo Springfield]]) * 189. ''[[Happy Trails]]'' ([[Quicksilver Messenger Service]]) * 190. ''[[From Elvis in Memphis]]'' ([[Elvis Presley]]) * 191. ''[[Fun House]]'' ([[The Stooges]]) * 192. ''[[The Gilded Palace of Sin]]'' ([[The Flying Burrito Brothers]]) * 193. ''[[Dookie]]'' ([[Green Day]]) * 194. ''[[Transformer (album)|Transformer]]'' ([[Lou Reed]]) * 195. ''[[Blues Breakers with Eric Clapton]]'' ([[John Mayall]]ovi [[Bluesbreakers]] z [[Eric Clapton|Ericom Claptonom]]) * 196. ''[[Nuggets: Original Artyfacts from the First Psychedelic Era, 1965-1968]]'' ([[kompilacijski album|različni izvajalci]]) * 197. ''[[Murmur (album)|Murmur]]'' ([[R.E.M.]]) * 198. ''[[The Best of]]'' ([[Little Walter]]) * 199. ''[[Highway to Hell]]'' ([[AC/DC]]) * 200. ''[[The Downward Spiral]]'' ([[Nine Inch Nails]]) === 201–300 === * 201. ''[[Parsley, Sage, Rosemary and Thyme]]'' ([[Simon and Garfunkel]]) * 202. ''[[Bad (album)|Bad]]'' ([[Michael Jackson]]) * 203. ''[[Wheels of Fire]]'' ([[Cream (glasbena skupina)|Cream]]) * 204. ''[[Dirty Mind]]'' ([[Prince (glasbenik)|Prince]]) * 205. ''[[Abraxas (album)|Abraxas]]'' ([[Santana (glasbena skupina)|Santana]]) * 206. ''[[Tea for the Tillerman]]'' ([[Cat Stevens]]) * 207. ''[[Ten (Pearl Jam album)|Ten]]'' ([[Pearl Jam]]) * 208. ''[[Everybody Knows This Is Nowhere]]'' ([[Neil Young]] With [[Crazy Horse]]) * 209. ''[[Wish You Were Here (album)|Wish You Were Here]]'' ([[Pink Floyd]]) * 210. ''[[Crooked Rain, Crooked Rain]]'' ([[Pavement]]) * 211. ''[[Tattoo You]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 212. ''[[Proud Mary: The Best of Ike and Tina Turner]]'' ([[Ike and Tina Turner]]) * 213. ''[[New York Dolls (album)|New York Dolls]]'' ([[New York Dolls]]) * 214. ''[[Bo Diddley/Go Bo Diddley]]'' ([[Bo Diddley]]) * 215. ''[[Two Steps From the Blues]]'' ([[Bobby Bland]]) * 216. ''[[The Queen Is Dead]]'' ([[The Smiths]]) * 217. ''[[Licensed to Ill]]'' ([[Beastie Boys]]) * 218. ''[[Look-Ka Py Py]]'' ([[The Meters]]) * 219. ''[[Loveless]]'' ([[My Bloody Valentine]]) * 220. ''[[New Orleans Piano]]'' ([[Professor Longhair]]) * 221. ''[[War (album)|War]]'' ([[U2]]) * 222. ''[[The Neil Diamond Collection]]'' ([[Neil Diamond]]) * 223. ''[[Howlin' Wolf]]'' ([[Howlin' Wolf]]) * 224. ''[[Nebraska]]'' ([[Bruce Springsteen]]) * 225. ''[[The Complete Hank Williams]]'' ([[Hank Williams]]) * 226. ''[[Doolittle (album)|Doolittle]]'' ([[Pixies]]) * 227. ''[[Paid in Full]]'' ([[Eric B. and Rakim]]) * 228. ''[[Toys in the Attic]]'' ([[Aerosmith]]) * 229. ''[[Nick of Time (album)|Nick of Time]]'' ([[Bonnie Raitt]]) * 230. ''[[A Night at the Opera (album)|A Night at the Opera]]'' ([[Queen]]) * 231. ''[[The Kink Kronikles]]'' ([[The Kinks]]) * 232. ''[[Mr. Tambourine Man]]'' ([[The Byrds]]) * 233. ''[[Bookends]]'' ([[Simon and Garfunkel]]) * 234. ''[[The Ultimate Collection]]'' ([[Patsy Cline]]) * 235. ''[[Mr. Excitement!]]'' ([[Jackie Wilson]]) * 236. ''[[The Who Sings My Generation]]'' ([[The Who]]) * 237. ''[[Like a Prayer]]'' ([[Madonna]]) * 238. ''[[Can't Buy a Thrill]]'' ([[Steely Dan]]) * 239. ''[[Let It Be]]'' ([[The Replacements]]) * 240. ''[[Run-DMC]]'' ([[Run-DMC]]) * 241. ''[[Black Sabbath (Album)|Black Sabbath]]'' ([[Black Sabbath]]) * 242. ''[[The Jerry Lee Lewis Anthology: All Killer No Filler!]]'' ([[Jerry Lee Lewis]]) * 243. ''[[Freak Out!]]'' ([[The Mothers of Invention]]) * 244. ''[[Live Dead]]'' ([[Grateful Dead]]) * 245. ''[[Bryter Layter]]'' ([[Nick Drake]]) * 246. ''[[The Shape of Jazz to Come]]'' ([[Ornette Coleman]]) * 247. ''[[Automatic for the People]]'' ([[R.E.M.]]) * 248. ''[[Reasonable Doubt]]'' ([[Jay-Z]]) * 249. ''[[Low]]'' ([[David Bowie]]) * 250. ''[[The River]]'' ([[Bruce Springsteen]]) * 251. ''[[The Otis Redding Dictionary of Soul]]'' ([[Otis Redding]]) * 252. ''[[Metallica (album)|Metallica]]'' ([[Metallica]]) * 253. ''[[Trans-Europe Express (Album)|Trans-Europe Express]]'' ([[Kraftwerk]]) * 254. ''[[Whitney Houston]]'' ([[Whitney Houston]]) * 255. ''[[The Kinks Are the Village Green Preservation Society]]'' ([[The Kinks]]) * 256. ''[[The Velvet Rope]]'' ([[Janet Jackson]]) * 257. ''[[Stardust (album)|Stardust]]'' ([[Willie Nelson]]) * 258. ''[[American Beauty (album)|American Beauty]]'' ([[Grateful Dead]]) * 259. ''[[Crosby Stills and Nash]]'' ([[Crosby Stills and Nash]]) * 260. ''[[Buena Vista Social Club]]'' ([[Buena Vista Social Club]]) * 261. ''[[Tracy Chapman (album)|Tracy Chapman]]'' ([[Tracy Chapman]]) * 262. ''[[Workingman's Dead]]'' ([[Grateful Dead]]) * 263. ''[[The Genius of Ray Charles]]'' ([[Ray Charles]]) * 264. ''[[Child Is Father to the Man]]'' ([[Blood, Sweat and Tears]]) * 265. ''[[Cosmo's Factory]]'' ([[Creedence Clearwater Revival]]) * 266. ''[[Quadrophenia]]'' ([[The Who]]) * 267. ''[[There Goes Rhymin' Simon]]'' ([[Paul Simon]]) * 268. ''[[Psycho Candy]]'' ([[The Jesus and Mary Chain]]) * 269. ''[[Some Girls]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 270. ''[[The Beach Boys Today!]]'' ([[The Beach Boys]]) * 271. ''[[Going to a Go-Go]]'' ([[Smokey Robinson and the Miracles]]) * 272. ''[[Nightbirds]]'' ([[Labelle]]) * 273. ''[[The Slim Shady LP]]'' ([[Eminem]]) * 274. ''[[Mothership Connection]]'' ([[Parliament]]) * 275. ''[[Rhythm Nation 1814]]'' ([[Janet Jackson]]) * 276. ''[[Anthology of American Folk Music]]'' ([[Harry Smith]]) * 277. ''[[Aladdin Sane]]'' ([[David Bowie]]) * 278. ''[[The Immaculate Collection]]'' ([[Madonna (entertainer)|Madonna]]) * 279. ''[[My Life]]'' ([[Mary J. Blige]]) * 280. ''[[Folk Singer]]'' ([[Muddy Waters]]) * 281. ''[[Can't Get Enough]]'' ([[Barry White]]) * 282. ''[[The Cars]]'' ([[The Cars]]) * 283. ''[[Five Leaves Left]]'' ([[Nick Drake]]) * 284. ''[[Music of My Mind]]'' ([[Stevie Wonder]]) * 285. ''[[I'm Still in Love With You]]'' ([[Al Green]]) * 286. ''[[Los Angeles (album)|Los Angeles]]'' ([[X (US band)|X]]) * 287. ''[[Anthem of the Sun]]'' ([[Grateful Dead]]) * 288. ''[[Something Else by the Kinks]]'' ([[The Kinks]]) * 289. ''[[Call Me]]'' ([[Al Green]]) * 290. ''[[Talking Heads: 77]]'' ([[Talking Heads]]) * 291. ''[[The Basement Tapes]]'' ([[Bob Dylan]] and [[The Band]]) * 292. ''[[White Light / White Heat]]'' ([[The Velvet Underground]]) * 293. ''[[Simon and Garfunkel's Greatest Hits|Greatest Hits]]'' ([[Simon and Garfunkel]]) * 294. ''[[Kick Out the Jams]]'' ([[MC5]]) * 295. ''[[Meat Is Murder]]'' ([[The Smiths]]) * 296. ''[[We're Only In It For the Money]]'' ([[The Mothers of Invention]])([[Frank Zappa]]) * 297. ''[[Weezer (Blue Album)]]'' ([[Weezer]]) * 298. ''[[Master of Reality]]'' ([[Black Sabbath]]) * 299. ''[[Coat of Many Colors]]'' ([[Dolly Parton]]) * 300. ''[[Fear of a Black Planet]]'' ([[Public Enemy]]) === 301–400 === * 301. ''[[John Wesley Harding]]'' ([[Bob Dylan]]) * 302. ''[[The Marshall Mathers LP]]'' ([[Eminem]]) * 303. ''[[Grace (album)|Grace]]'' ([[Jeff Buckley]]) * 304. ''[[Car Wheels on a Gravel Road]]'' ([[Lucinda Williams]]) * 305. ''[[Odelay]]'' ([[Beck (glasbenik)|Beck]]) * 306. ''[[Songs for Swingin' Lovers]]'' ([[Frank Sinatra]]) * 307. ''[[Avalon (album)|Avalon]]'' ([[Roxy Music]]) * 308. ''[[The Sun Records Collection]]'' ([[kompilacijski album|različni izvajalci]]) * 309. ''[[Nothing's Shocking]]'' ([[Jane's Addiction]]) * 310. ''[[BloodSugarSexMagik]]'' ([[Red Hot Chili Peppers]]) * 311. ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ([[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]]) * 312. ''[[The Miseducation of Lauryn Hill]]'' ([[Lauryn Hill]]) * 313. ''[[Damn the Torpedoes (album)|Damn the Torpedoes]]'' ([[Tom Petty and the Heartbreakers]]) * 314. ''[[The Velvet Underground (album)|The Velvet Underground]]'' ([[The Velvet Underground]]) * 315. ''[[Surfer Rosa]]'' ([[Pixies]]) * 316. ''[[Rock Steady]]'' ([[No Doubt]]) * 317. ''[[The Eminem Show]]'' ([[Eminem]]) * 318. ''[[Back Stabbers]]'' ([[The O'Jays]]) * 319. ''[[Burnin']]'' ([[Bob Marley and the Wailers]]) * 320. ''[[Pink Moon]]'' ([[Nick Drake]]) * 321. ''[[Sail Away]]'' ([[Randy Newman]]) * 322. ''[[Ghost in the Machine]]'' ([[The Police]]) * 323. ''[[Station to Station]]'' ([[David Bowie]]) * 324. ''[[The Very Best of Linda Ronstadt]]'' ([[Linda Ronstadt]]) * 325. ''[[Slowhand]]'' ([[Eric Clapton]]) * 326. ''[[Disintegration]]'' ([[The Cure]]) * 327. ''[[Jagged Little Pill]]'' ([[Alanis Morissette]]) * 328. ''[[Exile in Guyville]]'' ([[Liz Phair]]) * 329. ''[[Daydream Nation]]'' ([[Sonic Youth]]) * 330. ''[[In the Jungle Groove]]'' ([[James Brown (musician)|James Brown]]) * 331. ''[[Tonight's the Night (album)|Tonight's the Night]]'' ([[Neil Young]]) * 332. ''[[Help!]]'' ([[The Beatles]]) * 333. ''[[Shoot Out the Lights]]'' ([[Richard and Linda Thompson]]) * 334. ''[[Wild Gift]]'' ([[X (US band)|X]]) * 335. ''[[Squeezing Out Sparks]]'' ([[Graham Parker]]) * 336. ''[[Superunknown]]'' ([[Soundgarden]]) * 337. ''[[Aqualung (album)|Aqualung]]'' ([[Jethro Tull (glasbena skupina)|Jethro Tull]]) * 338. ''[[Cheap Thrills]]'' ([[Big Brother and the Holding Company]]) * 339. ''[[The Heart of Saturday Night]]'' ([[Tom Waits]]) * 340. ''[[Damaged]]'' ([[Black Flag]]) * 341. ''[[Play]]'' ([[Moby]]) * 342. ''[[Violator (album)|Violator]]'' ([[Depeche Mode]]) * 343. ''[[Bat Out of Hell]]'' ([[Meat Loaf]]) * 344. ''[[Berlin (album)|Berlin]]'' ([[Lou Reed]]) * 345. ''[[Stop Making Sense]]'' ([[Talking Heads]]) * 346. ''[[3 Feet High and Rising]]'' ([[De La Soul]]) * 347. ''[[The Piper at the Gates of Dawn]]'' ([[Pink Floyd]]) * 348. ''[[At Newport 1960]]'' ([[Muddy Waters]]) * 349. ''[[Roger the Engineer (a.k.a. Over Under Sideways Down)]]'' ([[The Yardbirds]]) * 350. ''[[Rust Never Sleeps]]'' ([[Neil Young]] in [[Crazy Horse]]) * 351. ''[[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|Brothers in Arms]]'' ([[Dire Straits]]) * 352. ''[[52nd Street (album)|52nd Street]]'' ([[Billy Joel]]) * 353. ''[[Having a Rave Up With the Yardbirds]]'' ([[The Yardbirds]]) * 354. ''[[12 Songs]]'' ([[Randy Newman]]) * 355. ''[[Between the Buttons]]'' ([[The Rolling Stones]]) * 356. ''[[Sketches of Spain]]'' ([[Miles Davis]]) * 357. ''[[Honky Chateau]]'' ([[Elton John]]) * 358. ''[[Singles Going Steady]]'' ([[Buzzcocks]]) * 359. ''[[Stankonia]]'' ([[Outkast]]) * 360. ''[[Siamese Dream]]'' ([[The Smashing Pumpkins]]) * 361. ''[[Substance 1987]]'' ([[New Order]]) * 362. ''[[L.A. Woman]]'' ([[The Doors]]) * 363. ''[[Ray of Light]]'' ([[Madonna (entertainer)|Madonna]]) * 364. ''[[American Recordings]]'' ([[Johnny Cash]]) * 365. ''[[Louder Than Bombs]]'' ([[The Smiths]]) * 366. ''[[Mott (album)|Mott]]'' ([[Mott the Hoople]]) * 367. ''[[Is This It]]'' ([[The Strokes]]) * 368. ''[[Rage Against the Machine (album)|Rage Against the Machine]]'' ([[Rage Against the Machine]]) * 369. ''[[Reggatta de Blanc]]'' ([[The Police]]) * 370. ''[[Volunteers (album)|Volunteers]]'' ([[Jefferson Airplane]]) * 371. ''[[Siren (album, Roxy Music)|Siren]]'' ([[Roxy Music]]) * 372. ''[[Late for the Sky]]'' ([[Jackson Browne]]) * 373. ''[[Post (album)|Post]]'' ([[Björk]]) * 374. ''[[The Eagles]]'' ([[Eagles]]) * 375. ''[[The Ultimate Collection (1948 - 1990)]]'' ([[John Lee Hooker]]) * 376. ''[[(What's the Story) Morning Glory?]]'' ([[Oasis]]) * 377. ''[[CrazySexyCool]]'' ([[TLC]]) * 378. ''[[Funky Kingston]]'' ([[Toots and the Maytals]]) * 379. ''[[Greetings from Asbury Park]]'' ([[Bruce Springsteen]]) * 380. ''[[Sunflower]]'' ([[The Beach Boys]]) * 381. ''[[Modern Lovers]]'' ([[Modern Lovers]]) * 382. ''[[More Songs About Buildings and Food]]'' ([[Talking Heads]]) * 383. ''[[A Quick One (Happy Jack)]]'' ([[The Who]]) * 384. ''[[Pyromania]]'' ([[Def Leppard]]) * 385. ''[[Pretzel Logic]]'' ([[Steely Dan]]) * 386. ''[[Enter the Wu-Tang: 36 Chambers]]'' ([[Wu-Tang Clan]]) * 387. ''[[Country Life]]'' ([[Roxy Music]]) * 388. ''[[A Hard Day's Night (album)|A Hard Day's Night]]'' ([[The Beatles]]) * 389. ''[[The End of the Innocence]]'' ([[Don Henley]]) * 390. ''[[Elephant (album)|Elephant]]'' ([[The White Stripes]]) * 391. ''[[The Pretender (album)|The Pretender]]'' ([[Jackson Browne]]) * 392. ''[[Willy and the Poor Boys]]'' ([[Creedence Clearwater Revival]]) * 393. ''[[Good Old Boys]]'' ([[Randy Newman]]) * 394. ''[[For Your Pleasure]]'' ([[Roxy Music]]) * 395. ''[[Blue Lines]]'' ([[Massive Attack]]) * 396. ''[[Eliminator]]'' ([[ZZ Top]]) * 397. ''[[Rain Dogs]]'' ([[Tom Waits]]) * 398. ''[[Anthology (Temptations album)]]'' ([[The Temptations]]) * 399. ''[[Californication (album)|Californication]]'' ([[Red Hot Chili Peppers]]) * 400. ''[[Illmatic]]'' ([[Nas]]) === 401–500 === * 401. ''[[Pronounced Leh-Nerd Skin-Nerd|(Pronounced Leh-Nerd Skin-Nerd)]]'' ([[Lynyrd Skynyrd]]) * 402. ''[[Dr. John's Gumbo]]'' ([[Dr. John]]) * 403. ''[[Radio City (album)|Radio City]]'' ([[Big Star]]) * 404. ''[[Sandinista!]]'' ([[The Clash]]) * 405. ''[[Rid of Me]]'' ([[PJ Harvey]]) * 406. ''[[I Do Not Want What I Haven't Got]]'' ([[Sinéad O'Connor]]) * 407. ''[[Strange Days]]'' ([[The Doors]]) * 408. ''[[Time Out of Mind]]'' ([[Bob Dylan]]) * 409. ''[[461 Ocean Boulevard]]'' ([[Eric Clapton]]) * 410. ''[[Pink Flag]]'' ([[Wire (glasbena skupina)|Wire]]) * 411. ''[[Double Nickels on the Dime]]'' ([[The Minutemen (glasbena skupina)|Minutemen]]) * 412. ''[[Mezzanine (album)|Mezzanine]]'' ([[Massive Attack]]) * 413. ''[[Beauty and the Beat]]'' ([[The Go-Go's]]) * 414. ''[[Greatest Hits (James Brown)|Greatest Hits]]'' ([[James Brown]]) * 415. ''[[Van Halen]]'' ([[Van Halen]]) * 416. ''[[Mule Variations]]'' ([[Tom Waits]]) * 417. ''[[Boy (album)|Boy]]'' ([[U2]]) * 418. ''[[Band on the Run]]'' ([[Paul McCartney]] & [[Wings]]) * 419. ''[[Dummy (album)|Dummy]]'' ([[Portishead]]) * 420. ''[[With the Beatles]]'' ([[The Beatles]]) * 421. ''[[The »Chirping« Crickets]]'' ([[Buddy Holly and the Crickets]]) * 422. ''[[The Best of the Girl Groups]]'' ([[Volumes 1 and 2]]) * 423. ''[[Greatest Hits (The Mamas and the Papas)|Greatest Hits]]'' ([[The Mamas and the Papas]]) * 424. ''[[King of the Delta Blues Singers]]'' ([[Vol. 2]]) * 425. ''[[Changesone]]'' ([[David Bowie]]) * 426. ''[[The Battle of Los Angeles]]'' ([[Rage Against the Machine]]) * 427. ''[[Presenting the Fabulous Ronettes Featuring Veronica]]'' ([[The Ronettes]]) * 428. ''[[Kid A]]'' ([[Radiohead]]) * 429. ''[[Grievous Angel]]'' ([[Gram Parsons]]) * 430. ''[[At Budokan (Cheap Trick)|At Budokan]]'' ([[Cheap Trick]]) * 431. ''[[Anthology (Diana Ross album)|Anthology]]'' ([[Diana Ross and the Supremes]]) * 432. ''[[Sleepless]]'' ([[Peter Wolf]]) * 433. ''[[Another Green World]]'' ([[Brian Eno]]) * 434. ''[[Outlandos D'Amour]]'' ([[The Police]]) * 435. ''[[To Bring You My Love]]'' ([[PJ Harvey]]) * 436. ''[[Here Come The Warm Jets]]'' ([[Brian Eno]]) * 437. ''[[All Things Must Pass]]'' ([[George Harrison]]) * 438. ''[[Number 1 Record (album)|Number 1 Record]]'' ([[Big Star]]) * 439. ''[[In Utero]]'' ([[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]]) * 440. ''[[Sea Change]]'' ([[Beck]]) * 441. ''[[Tragic Kingdom]]'' ([[No Doubt]]) * 442. ''[[Boys Don't Cry]]'' ([[The Cure]]) * 443. ''[[Live at the Harlem Square Club, 1963]]'' ([[Sam Cooke]]) * 444. ''[[Criminal Minded]]'' ([[Boogie Down Productions]]) * 445. ''[[Rum Sodomy and the Lash]]'' ([[The Pogues]]) * 446. ''[[Suicide (album)|Suicide]]'' ([[Suicide (glasbena skupina)|Suicide]]) * 447. ''[[Are We Not Men We Are Devo!|Q: Are We Not Men? A: We Are Devo!]]'' ([[Devo]]) * 448. ''[[In Color]]'' ([[Cheap Trick]]) * 449. ''[[The World Is a Ghetto]]'' ([[War (glasbena skupina)|War]]) * 450. ''[[Fly Like an Eagle]]'' ([[Steve Miller Band]]) * 451. ''[[Back in the USA]]'' ([[MC5]]) * 452. ''[[Music (Madonna album)|Music]]'' ([[Madonna]]) * 453. ''[[Ritual de lo Habitual]]'' ([[Jane's Addiction]]) * 454. ''[[Getz/Gilberto]]'' ([[Stan Getz]] in [[Joao Gilberto]] feat. [[Antonio Carlos Jobim]]) * 455. ''[[Synchronicity (album)|Synchronicity]]'' ([[The Police]]) * 456. ''[[Third/Sister Lovers]]'' ([[Big Star]]) * 457. ''[[For Everyman]]'' ([[Jackson Browne]]) * 458. ''[[John Prine]]'' ([[John Prine]]) * 459. ''[[Strictly Business]]'' ([[EPMD]]) * 460. ''[[Love It to Death]]'' ([[Alice Cooper]]) * 461. ''[[How Will the Wolf Survive?]]'' ([[Los Lobos]]) * 462. ''[[Here, My Dear]]'' ([[Marvin Gaye]]) * 463. ''[[Tumbleweed Connection]]'' ([[Elton John]]) * 464. ''[[The Blueprint]]'' ([[Jay-Z]]) * 465. ''[[Golden Hits]]'' ([[The Drifters]]) * 466. ''[[Live Through This]]'' ([[Hole (glasbena skupina)|Hole]]) * 467. ''[[Love and Theft]]'' ([[Bob Dylan]]) * 468. ''[[Elton John (album)|Elton John]]'' ([[Elton John]]) * 469. ''[[Metal Box]]'' ([[Public Image Ltd.]]) * 470. ''[[Document (album)|Document]]'' ([[R.E.M.]]) * 471. ''[[Heaven Up Here]]'' ([[Echo and the Bunnymen]]) * 472. ''[[Hysteria (album)|Hysteria]]'' ([[Def Leppard]]) * 473. ''[[A Rush of Blood to the Head]]'' ([[Coldplay]]) * 474. ''[[Live in Europe]]'' ([[Otis Redding]]) * 475. ''[[Tunnel of Love]]'' ([[Bruce Springsteen]]) * 476. ''[[The Paul Butterfield Blues Band]]'' ([[The Paul Butterfield Blues Band]]) * 477. ''[[The Score (album)|The Score]]'' ([[Fugees]]) * 478. ''[[Radio (LL Cool J album)|Radio]]'' ([[LL Cool J]]) * 479. ''[[I Want to See the Bright Lights Tonight]]'' ([[Richard and Linda Thompson]]) * 480. ''[[Faith (George Michael album)|Faith]]'' ([[George Michael]]) * 481. ''[[The Smiths (album)|The Smiths]]'' ([[The Smiths]]) * 482. ''[[Armed Forces]]'' ([[Elvis Costello and the Attractions]]) * 483. ''[[Life After Death]]'' ([[The Notorious B.I.G.]]) * 484. ''[[Branded Man]]'' ([[Merle Haggard]]) * 485. ''[[All Time Greatest Hits]]'' ([[Loretta Lynn]]) * 486. ''[[Maggot Brain]]'' ([[Funkadelic]]) * 487. ''[[Mellon Collie and the Infinite Sadness]]'' ([[The Smashing Pumpkins]]) * 488. ''[[Voodoo (album)|Voodoo]]'' ([[D'Angelo]]) * 489. ''[[Guitar Town]]'' ([[Steve Earle]]) * 490. ''[[Entertainment!]]'' ([[Gang of Four (glasbena skupina)|Gang of Four]]) * 491. ''[[All the Young Dudes]]'' ([[Mott the Hoople]]) * 492. ''[[Vitalogy]]'' ([[Pearl Jam]]) * 493. ''[[That's the Way of the World]]'' ([[Earth, Wind and Fire]]) * 494. ''[[She's So Unusual]]'' ([[Cyndi Lauper]]) * 495. ''[[New Day Rising]]'' ([[Hüsker Dü]]) * 496. ''[[Destroyer]]'' ([[Kiss]]) * 497. ''[[Yo! Bum Rush the Show]]'' ([[Public Enemy]]) * 498. ''[[Tres Hombres]]'' ([[ZZ Top]]) * 499. ''[[Born Under a Bad Sign]]'' ([[Albert King]]) * 500. ''[[Touch (album)|Touch]]'' ([[Eurythmics]]) == Glej tudi == * [[seznam najuspešnejših glasbenikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.rollingstone.com/news/story/_/id/5938174?rnd=1107970443419&has-player=unknown Rolling Stone]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{en icon}} * [http://www.post-gazette.com/ae/20031130bestalbums1130fnp3.asp Post-Gazette article about albums overlooked] {{en icon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbeni seznami|500 najboljših albumov]] [[Kategorija:Albumi|500 najboljših albumov]] 3q6ns0g3s6par0udeh14k2h1j7z5wcp Hrast 0 48923 6678900 6638732 2026-05-21T19:08:47Z ~2026-30632-37 260319 Napaka 6678900 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Hrast | image = Quercus robur.jpg | image_width = 240px | image_caption = Listje in plodovi (želod) [[dob (hrast)|doba]] (''Quercus robur'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Fagales]] (bukovci) | familia = [[Fagaceae]] (bukovke) | genus = '''''Quercus''''' (hrast) | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = [[Vrste]] | subdivision = Glej [[Seznam vrst hrasta]]. }} Izraz '''hrast''' se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami [[drevo|dreves]] in [[grm]]ovja [[rod (biologija)|rodu]] ''Quercus'' ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem ''[[Cyclobalanopsis]]'' in ''[[Lithocarpus]]''. Rod izvira iz severne poloble in vključuje [[listavec|listnata]] in [[zimzelena vrsta|zimzelene]] vrste vse od severnih zemljepisnih širin do tropov [[Azija|Azije]] in [[Amerika|Amerike]]. Hrasti imajo spiralno urejeno [[List (rastlina)|listje]], ki je pri številnih vrstah pernato krpasto. Nekateri imajo liste nažagane ali pa z gladkim robom. [[Cvet]]ove, ki se razvijejo spomladi, imenujemo [[mačica|mačice]]. [[Plod]], ki ga imenujemo [[želod]], je [[orešek]] in zraste v čašasti strukturi, imenovani [[kapica]]. Vsak želod vsebuje eno seme (le redko dve ali tri) in zori od šest do osemnajst mesecev, odvisno od vrste. Hrast je starodaven simbol za moč. Hrastovino uporabljamo za izdelavo pohištva, laminata, za gradnjo itd.Živjo Lovrenc tukaj. == Razvrščanje == Rod se deli v več oddelkov: * odd. ''Quercus'' (sopomenki ''Lepidobalanus'' in ''Leucobalanus''), [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Quercus|vrste belega hrasta]] iz [[Evropa|Evrope]], Azije in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Peclji kratki; želod dozori v šest mesecih, je sladkega ali rahlo grenkega okusa, notranjost ovojnice ni odlakana. Listi so večinoma brez ščetin na konicah režnjev, te pa so navadno zaobljene. * odd. ''[[Panonski hrast|Mesobalanus]]'', [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Mesobalanus|''Quercus frainetto'' in njemu sorodne vrste]] iz Evrope in Azije. Peclji dolgi; želod dozori v šest mesecih, je grenkega okusa, notranjost ovojnice ni odlakana (zelo soroden odd. ''Quercus'' in včasih vključen vanj). * odd. ''[[Cer (drevo)|Cerris]]'', ([[Cer (drevo)|cer]]) [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Cerris|''Quercus cerris'' in njemu sorodne vrste]] iz Evrope in Azije. Peclji dolgi; želod dozori v 18 mesecih, je zelo grenek, notranjost ovojnice ni odlakana. Listi imajo navadno priostrene konice režnjev s ščetinami. * odd. ''Protobalanus'', [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Protobalanus|''Quercus chrysolepis'' in njemu sorodne vrste]] iz jugozagodnih [[Združene države Amerike|ZDA]] in severozahodne [[Mehika|Mehike]]. Peclji kratki; želod dozori v 18 mesecih, je zelo grenek, notranjost ovojnice je odlakana. Listi imajo navadno priostrene konice režnjev s ščetinami. * odd. ''Lobatae'' (sopomenka ''Erythrobalanus''), the [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Lobatae|Vrste rdečega hrasta]] iz [[Severna Amerika|Severne]], [[Srednja Amerika|Srednje]] in severnega dela [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Peclji so dolgi; želod dozori v 18 mesecih, je zelo grenek, notranjost ovojnice je odlakana. Listi imajo navadno priostrene konice režnjev s ščetinami. [[Slika:Quercus stellata.jpg|thumb|Hibrid belega hrasta, morda ''[[Post oak|Quercus stellata]]'' × ''[[Q. muhlenbergii]]'']] Pogosti so tudi [[hibrid]]i hrastov, navadno le med vrstami znotraj istega oddelka. Medoddelčni hibridi, razen med vrstami oddelkom ''Quercus'' in ''Mesobalanus'', niso poznani. V rod ''Quercus'' kot podrod večkrat uvrščajo tudi rod ''[[Cyclobalanopsis]]'', drugi pa ga obravnavajo samostojno. [[Slika:Oakbark.jpg|thumb|Hrastovo lubje]] {{wikislovar|hrast|Hrast}} {{normativna kontrola}} {{botanična škrbina}} [[Kategorija:Hrast| ]] [[Kategorija:Bukovke]] [[Kategorija:Drevesa]] oiih23fn2nmscbpq3mj2b1yqaefd0qp 6678904 6678900 2026-05-21T19:18:36Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30632-37|~2026-30632-37]] ([[User talk:~2026-30632-37|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 5402709 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Hrast | image = Quercus robur.jpg | image_width = 240px | image_caption = Listje in plodovi (želod) [[dob (hrast)|doba]] (''Quercus robur'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Fagales]] (bukovci) | familia = [[Fagaceae]] (bukovke) | genus = '''''Quercus''''' (hrast) | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = [[Vrste]] | subdivision = Glej [[Seznam vrst hrasta]]. }} Izraz '''hrast''' se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami [[drevo|dreves]] in [[grm]]ovja [[rod (biologija)|rodu]] ''Quercus'' ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem ''[[Cyclobalanopsis]]'' in ''[[Lithocarpus]]''. Rod izvira iz severne poloble in vključuje [[listavec|listnata]] in [[zimzelena vrsta|zimzelene]] vrste vse od severnih zemljepisnih širin do tropov [[Azija|Azije]] in [[Amerika|Amerike]]. Hrasti imajo spiralno urejeno [[List (rastlina)|listje]], ki je pri številnih vrstah pernato krpasto. Nekateri imajo liste nažagane ali pa z gladkim robom. [[Cvet]]ove, ki se razvijejo spomladi, imenujemo [[mačica|mačice]]. [[Plod]], ki ga imenujemo [[želod]], je [[orešek]] in zraste v čašasti strukturi, imenovani [[kapica]]. Vsak želod vsebuje eno seme (le redko dve ali tri) in zori od šest do osemnajst mesecev, odvisno od vrste. Hrast je starodaven simbol za moč. Hrastovino uporabljamo za izdelavo pohištva, laminata, za gradnjo itd. == Razvrščanje == Rod se deli v več oddelkov: * odd. ''Quercus'' (sopomenki ''Lepidobalanus'' in ''Leucobalanus''), [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Quercus|vrste belega hrasta]] iz [[Evropa|Evrope]], Azije in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Peclji kratki; želod dozori v šest mesecih, je sladkega ali rahlo grenkega okusa, notranjost ovojnice ni odlakana. Listi so večinoma brez ščetin na konicah režnjev, te pa so navadno zaobljene. * odd. ''[[Panonski hrast|Mesobalanus]]'', [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Mesobalanus|''Quercus frainetto'' in njemu sorodne vrste]] iz Evrope in Azije. Peclji dolgi; želod dozori v šest mesecih, je grenkega okusa, notranjost ovojnice ni odlakana (zelo soroden odd. ''Quercus'' in včasih vključen vanj). * odd. ''[[Cer (drevo)|Cerris]]'', ([[Cer (drevo)|cer]]) [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Cerris|''Quercus cerris'' in njemu sorodne vrste]] iz Evrope in Azije. Peclji dolgi; želod dozori v 18 mesecih, je zelo grenek, notranjost ovojnice ni odlakana. Listi imajo navadno priostrene konice režnjev s ščetinami. * odd. ''Protobalanus'', [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Protobalanus|''Quercus chrysolepis'' in njemu sorodne vrste]] iz jugozagodnih [[Združene države Amerike|ZDA]] in severozahodne [[Mehika|Mehike]]. Peclji kratki; želod dozori v 18 mesecih, je zelo grenek, notranjost ovojnice je odlakana. Listi imajo navadno priostrene konice režnjev s ščetinami. * odd. ''Lobatae'' (sopomenka ''Erythrobalanus''), the [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Lobatae|Vrste rdečega hrasta]] iz [[Severna Amerika|Severne]], [[Srednja Amerika|Srednje]] in severnega dela [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Peclji so dolgi; želod dozori v 18 mesecih, je zelo grenek, notranjost ovojnice je odlakana. Listi imajo navadno priostrene konice režnjev s ščetinami. [[Slika:Quercus stellata.jpg|thumb|Hibrid belega hrasta, morda ''[[Post oak|Quercus stellata]]'' × ''[[Q. muhlenbergii]]'']] Pogosti so tudi [[hibrid]]i hrastov, navadno le med vrstami znotraj istega oddelka. Medoddelčni hibridi, razen med vrstami oddelkom ''Quercus'' in ''Mesobalanus'', niso poznani. V rod ''Quercus'' kot podrod večkrat uvrščajo tudi rod ''[[Cyclobalanopsis]]'', drugi pa ga obravnavajo samostojno. [[Slika:Oakbark.jpg|thumb|Hrastovo lubje]] {{wikislovar|hrast|Hrast}} {{normativna kontrola}} {{botanična škrbina}} [[Kategorija:Hrast| ]] [[Kategorija:Bukovke]] [[Kategorija:Drevesa]] o484adznql9p7gyqw0bwewf2fuzgcpm Seznam italijanskih igralcev 0 49892 6679118 6615202 2026-05-22T11:26:50Z ~2026-28279-21 259659 /* N */ 6679118 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Diego Abatantuono]] (1955) *[[Stefano Accorsi]] (1971) *[[Jason Acuña]] (1973) *[[Janet Ågren]] (1949) (švedsko-it.) *[[Marisa Allasio]] (1934) *[[Ernesto Almirante]] (1877–1964) *[[Giacomo Almirante]] (1875–1944) *[[Luigi Almirante]] (1884–1963) *[[Chelo Alonso]] (1933-2019) *[[Roberto Alpi]] (1952) *[[Tullio Altamura]] (1924-2005) *[[Lia Amanda]] (1932) *[[Luisa Amatucci]] (1971) *[[Suso Cecchi d'Amico]] (1914-2010) *[[Giuseppe Anatrelli]] (1925-81) *[[Giulia Andò]] *[[Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Edi Angelillo]] (1961) *[[Ambra Angiolini]] (1977) *[[Laura Antonelli]] (1941–2015) *[[Omero Antonutti]] (1935–2019) *[[Zeudi Araya]] (1951) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Fiore Argento]] (1970) *[[Maurizio Arena]] (1933-1979) == B == * [[Dora Baldanello]] (1878-) * [[Emilio Baldanello]] (1902-52) * [[Vanda Baldanello]] * [[Giancarlo Badessi]] (1928-2011) *[[Gianguido Baldi]] (1966) *[[Paola Barbara]] (1912-1989) *[[Luisa Baratto]] *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Giancarlo Bastianoni]] (1940) *[[Rik Battaglia|Rik (Riccardo) Battaglia]] (1927-2015) *[[Giuseppe Battiston]] (1968) *[[María Baxa]] (1943-2019) (srb.-ital.) *[[Germano Bellavia]] (1970) *[[Agostina Belli]] (1949) *[[Monica Bellucci]] (1964) *[[Roberto Benigni]] (1952) *[[Fabrizio Bentivoglio]] (1957) *[[Alessandro Benvenuti]] (1950) *[[Francesca Bertini]] (1892-1985) (''Elena Seracini Vittielo'') *[[Marta Bifano]] *[[Claudio Bisio]] (1957) *[[Benedicta Boccoli]] (1966) *[[Anna Bonaiuto]] (1950) *[[Mike Bongiorno]] (1924–2009) *[[Federica Bonani]] *[[Serena Bonanno]] (1978) *[[Carmen Boni]] (1901-1963) *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *[[Maurizio Bonuglia]] (1943-2010) *[[Lyda Borelli]] (1884-1959) *[[Salvatore Borgese]] (1937) *[[Alessandro Borghi]] (1986) *[[Simona Borioni]] (1971) *[[Lucia Bosé]] (1931-2020, Španija) *[[Andrea Bosic]] (''Ignac Andrej Božič'') (1919-2012) *[[Liù Bosisio]] (1936) *[[Claudio Botosso]] (1958) *[[Barbara Bouchet]] (1944) *[[Raoul Bova]] (1971) *Elisa Kadigia Bove (1942) *[[Giovanna Bozzolo]] *[[Nicoletta Braschi]] (1960) *[[Rossano Brazzi]] (1916-1994) *[[Mario Brega]] (1923-1994) *[[Nancy Nicoletta Brilli]] (1964) *[[Guido Brignone]] (1886–1959) *[[Lilla Brignone]] (1913-1984) *[[Mercedes Brignone]] (1885–1967) *[[Nancy Brilli]] (1964) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Gisella Burinato]] (1946) *[[Margherita Buy]] (1967) *[[Lando Buzzanca]] (1935-2022) *[[Massimiliano Buzzanca]] (1963) == C == *[[Victoria Cabello]] (1975) *[[Ilario Calvo]] (1974) *[[Federico Campaiola]] (1995) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *[[Gianna Maria Canale]] (1927-2009) *[[Loredana Cannata]] (1975) *[[Salvatore Cantalupo]] (1959-2018) *[[Cristiana Capotondi]] (1980) *[[Pier Paolo Capponi]] (1938-2018) *[[Vittorio Caprioli]] (1921-1989) *[[Claudia Cardinale]] (1938-2025) *[[Tullio Carminati]] (1895-1971) *[[Raffaella Carrà]] (''Raffaella Maria Roberta Pelloni'') (1943–2021) *[[Ylenia Carrisi]] (1970-1994) *[[Memmo Carotenuto]] (1908-1980) *[[Chiara Caselli]] (1967) *[[Lou Castel]] (1943) (kolumbijsko-švedsko-it.) *[[Franco Castellani]] (1915-1983) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Nino Castelnuovo]] (1936) (Guy Foucher; it.-fr.) *[[Antonio Catania]] (1952) *[[Liliana Cavani]] (1933) *[[Andrea Cecchi]] (1916-1974) *[[Carlo Cecchi]] (1939) *[[Elisa Cegani]] (1911-1996) *[[Guido Celano]] (1904-1988) *[[Adriano Celentano]] (1938) *[[Giacomo Celentano]] *[[Rosita Celentano]] (1965) *[[Rosalinda Celentano]] (1968) *[[Adolfo Celi]] *[[Athina Cenci]] (1946) *[[Gino Cervi]] (1901-1974) *[[Michela Cescon]] (1971) *[[Renato Cestiè]] (1963) *[[Walter Chiari]] (1924-1991) *[[Giovanni Cianfriglia]] (1935) *[[Franco Citti]] (1935-2016) *[[Giorgio Colangeli]] (1949) *[[Sabrina Colle]] (1973) *[[Ombretta Colli]] (''Comelli'') *[[Marco Columbro]] *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Richard Conte]] (1910-1975) *[[Paolo Conticini]] (1969) *[[Bruno Corazzari]] *[[Giancarlo Judica Cordiglia]] *[[Valentina Cortese]] (1923-2019) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[Carmen Covito]] (1940) *[[Vincenzo Crea]] (1999) *[[Maddalena Crippa]] (1957) *[[Lorella Cuccarini]] (1965) *[[Maria Grazia Cucinotta]] (1968) *[[Maria Cumani Quasimodo]] (1908-1995) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Damiano Damiani]] *[[Nino Gaetano D'Angelo]] *[[Cesare Danova]] (1926–1992) (it.-ameriški) *[[Rosaria De Cicco]] (1958) *[[Eduardo De Filippo]] *[[Peppino De Filippo]] (1903-1980) *[[Luigi De Filippo]] (1930-2018) *[[Piera Degli Esposti]] (1939) *[[Giulia De Gresy]] *[[Pippo Delbono]] *[[Alberto Dell'Acqua]] (1944-) *[[Francesca Dellera]] *[[Lorella De Luca]] (1940-2014) *[[Giorgio De Lullo]] (1921-1981) (tudi gledališki režiser...) *[[Christian De Sica]] (1953) *[[Brando De Sica]] (1983) *[[Giuliana De Sio]] *[[Giada Desideri]] *[[Davide Devenuto]] (1972) *[[Nicola Di Bari]] *[[Ida Di Benedetto]] (1945) *Carolina Di Domenico *[[Dalila Di Lazzaro]] *[[Federica Di Martino]] (1973) *[[Stefano Dionisi]] (1966) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Mario Donatone]] (1933-2020) *[[Johnny Dorelli]] *[[Attilio Dottesio]] (1909-1989) *[[Eleonora Rossi Drago]] *[[Barbara D'Urso]] (Maria Carmela D'Urso) == E == *[[George Eastman]] (Luigi Montefiori) (1942) *[[Anita Ekberg]] (1931–2015) (Švedinja) *[[Antonella Elia]] (1963) *[[Salvatore Esposito]] (1986) == F == *[[Vincenzo Fabricino]] *[[Aldo Fabrizi]] (1905–1990) *[[Elena Fabrizi]] (1915–1993) *[[Franco Fabrizi]] (1916–1995) *[[Anna Falchi]] (''Anna Kristiina Palomaki'') *[[Pierfrancesco Favino]] (1969) *[[Edwige Fenech]] (''Sfenek'') (1948) (franc.-malteškega rodu) *[[Sabrina Ferilli]] (1964) *[[Plinio Fernando]] (1947) *[[Marco Ferreri]] ? *[[Anna Ferruzzo]] (1966) *[[Gabriele Ferzetti]] (1925-2015) *[[Elena Fiore]] *[[Agata Flori]] *[[Arnoldo Foà]] *[[Anna Foglietta]] (1979) *[[Attilio Fontana (igralec)|Attilio Fontana]] *[[Jimmy Fontana]] *[[Marcello Fonte]] *[[Iaia Forte]] (1962) *[[Carla Fracci]] (1936-2021) (balerina) *[[Franco Franchi]] *[[Pippo Franco]] *[[Massimo De Francovich]] (1936) == G == *[[Scilla Gabel]] (1938) *[[Edoardo Gabbriellini]] (1975) *[[Alessandro Gassman]] (1965) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *[[Sciltian Gastaldi]] (1974) *[[Lisa Gastoni]] (1935) *[[Giuliano Gemma]] (1938-2013) *[[Claudia Gerini]] (1971) *[[Elio Germano]] (1980) *[[Pietro Germi]] *[[Massimo Ghini]] (1954) *[[Emilio Ghione]] *[[Marco Giallini]] *[[Giorgia Gianetiempo]] (1996) *[[Maria Chiara Giannetta]] (1992) *[[Giancarlo Giannini]] (1942) *[[Pierluigi Gigante]] (1992) *[[Alberto Gimignani]] (1961) *[[Vivi Gioi]] (''Vivien Trumphy'') (1919-1975) *[[Carlo Giordana]] (1945-2020) *[[Pietro Giordano]] *[[Gabriella Giorgelli]] (1941) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Ennio Girolami]] (1935–2013) (Thomas Moore) *[[Massimo Girotti]] (1918-2003) *[[Aldo Giuffrè]] (1924-2010) *[[Carlo Giuffrè]] (1928-2018) *[[Francesco Giuffrè]] (1972) *[[Loretta Goggi]] (1950) *[[Valeria Golino]] (1965) *[[Carla Gravina]] (1941) *[[Roberta Greganti]] (1956) *[[Marco Grieco]] (1995) *[[Eva Grimaldi]] (1961) *[[Francesco Guccini]] ([[1940]]-2024) *[[Vittorio Guerrieri]] (1958) *[[Orso Maria Guerrini]] (1943) *[[Monica Guerritore]] (1958) *[[Wandisa Guida]] (1935) *Ferdinand Guillaume ([[Tontolini]] /[[Polidor]]) (francosko-italijanski) *[[Leda Gys]] (1892-1957) == H == *[[Alessandro Haber]] (1947) *[[Terence Hill]] (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) (*[[1939]]) == I == *[[Enzo Iacchetti]] *[[Gianfelice Imparato]] (1956) *[[Roberto Infascelli]] (1981) *[[Ciccio Francesco Ingrassia]] *[[Franco Interlenghi]] (1931-2015) *[[Simona Izzo]] (1953) == J == * [[Maria Jacobini]] == K == *[[Elisa Kadigia Bove]] (mož: ''Achille Occhetto'') *[[Anna Kanakis]] (1962) *[[Olga Karlatos]] (1947; r. ''Vlassopulos'' : grškega rodu) *[[Sabrina Knaflitz]] *[[Claudia Koll]] *[[Silva Koscina|Silva/Sylva Koscina]] (1934-1994) *[[Anita Kravos]] (''Antonella Cerminara'') == L == *[[Alexandra La Capria]] (1966) *[[Maurizio Lastrica]] (1979) *[[Gabriele Lavia]] (1942) *[[Lorenzo Lavia]] (1972) *[[Lucia Lavia]] (1992) *[[Ilenia Lazzarin]] (1982) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Miriam Leone]] (1985) *[[Virna Lisi]] (1936–2014) (''Virna Pieralisi'') *[[Elvy Lissiak]] (1929–1996) (''Elvira Lissiach/Lisjak'') *[[Gina Lollobrigida]] (1927–2023) *[[Loredana (igralka)|Loredana]] (1924–2016) *[[Sophia Loren]] (1934) (''Sofia Villani Scicolone'') *[[Ray Lovelock]] (1950-2017) *[[Enrico Lo Verso]] (1964) *[[Antonella Lualdi]] (1931–2023) *[[Folco Lulli]] (1912–1970) *[[Roldano Lupi]] (1909–1989) *[[Alberto Lupo]] (1924–1984) *[[Lelio Luttazzi]] (1923–2010) *[[Matilda Lutz]] (1991) (italijansko-ameriška) *[[Vladimir Luxuria]] (1965) ''(Wladimiro Guadagno'') == M == *[[Melania Maccaferri]] (1978) *[[Marco Macor]] *[[Paolo Magalotti]] *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Lamberto Maggiorani]] (1910-1983) *[[Licia Maglietta]] (1954) *[[Anna Magnani]] (1908–1973) *[[Irene Maiorino]] (1985) *[[Annamaria Malipiero]] (1972) *[[Carla Mancini]] (1950) *[[Nino Manfredi|Nino (Saturnino) Manfredi]] (1921–2004) *[[Roberta Manfredi]] (1956) *[[Silvana Mangano]] (1930–1989) *[[Ettore Manni]] (1927-1979) *[[Alessia Marcuzzi]] *[[Luciano Marin]] (1931-2019) *[[Valeria Marini]] *[[Sabrina Marinucci]] (1969) *[[Marcello Martana]] *[[Peter Martell]] (1938-2015) *[[Elsa Martinelli]] (1932/3/5–2017) *[[Lea Martino]] *[[Mara Maryl]] (1939) *[[Giulietta Masina]] (1921–1994) *[[Lea Massari]] (1933) *[[Marina Massironi]] (1963) *[[Valerio Mastandrea]] (1972) *[[Marcello Mastroianni]] (1924–1996) *[[Federica Mastroianni]] (1969) (nečakinja) *[[Giorgio Mastrota]] ( *[[Luisa Mattioli]] (1936–2021) *[[Anna Mazzamauro]] (1938) *[[Anna Melato]] (1952) *[[Mariangela Melato]] (1941–2013) *[[Alfredo Menichelli]] *[[Pina Menichelli|Dora Menichelli]] *[[Pina Menichelli]] (1893–1984) *[[Giusi Merli]] (1943) *[[Marisa Merlini]] (1923–2008) *[[Emilio Messina]] (1936-2007) *[[Marco Milano]] (1961) *[[Tomás Milián]] (1933-2017) (kubansko-ameriško-italijanski) *[[Sandra Milo]] (1933–2024) *[[Isa Miranda]] (1909–1982) *[[Domenico Modugno]] (1928–1994) *[[Sandra Mondaini]] *[[Carlo Monni]] (1943–2013) *[[Antonio Monselesan]] *[[Renzo Montagnani]] (1930-1997)? *[[Giuliano Montaldo]] *[[Lucio Montanaro]] (1951) *[[Enrico Montesano]] *[[Gianni Morandi]] *[[Nani Moretti]] *[[Claudia Mori]] (''Claudia Moroni'') (1944) *[[Gastone Moschin]] (1929-2017) *[[Tiberio Murgia]] (1929-2010) *[[Alessandra Mussolini]] *[[Tuccio Musumeci]] (1934) *[[Enrico Musy]] (1901-1966) *[[Gianni Musy]] (1931-2011) *[[Mascia Musy]] (1972) *[[Stella Musy]] (1970) *[[Ornella Muti]] (1955) == N == *[[Nieves Navarro]] (1938) (španskega rodu) *[[Amedeo Nazzari]] (1907–1979) *Negrin *[[Barbara Nelli]] *[[Francesca Neri]] (1964) *[[Rosalba Neri]] (1939) *[[Franco Nero]] (1942) *[[Maurizio Nichetti]] *[[Daria Nicolodi]] (1950-2020) *[[Danilo Nigrelli]] (1960) *[[Filippo Nigro]] (1970) *[[Annibale Ninchi]] (1887-1967) *[[Arnaldo Ninchi]] (1935-2013) *[[Ave Ninchi]] *[[Carlo Ninchi]] (1896-1974) *[[Assia Noris]] (1912-1998) (''Anastasia Noris von Gerzfeld'') *Ivana Novak (1948) *[[Novello Novelli]] (1930-2018) *[[Walter Nudo]] *[[Francesco Nuti]] == O == *[[Ilaria Occhini]] (1934–2019) *[[Matteo Oleotto]] *[[Maria Rosaria Omaggio]] (1957-2024) *[[Gian Marco Orati]] *[[Ambra Orfei]] *[[Moira Orfei]] *[[Natalino Otto]] (1912–1969) == P == *[[Benito Pacifico]] (1929-2002) *[[Lea Padovani]] (1920–1991) *[[Bartolomeo Pagano]] (1878–1947) *[[Lola Pagnani]] (1972) *[[Riccardo Palaldini]] (1925-1996) *[[Roberta Palladini]] (1955) *[[Silvana Pampanini]] (1925–2016) *[[Alessandra Pannaro]] (1939) *[[Francesco Pannofino]] (1958) *[[Paolo Paoloni]] (1929) *[[Alba Parietti]] (1961) *[[Francesco Patanè]] (1996) *[[Marisa Pavan]] *[[Angelo Pellegrino]] *[[Clemente Pernarella]] (1971) *[[Roberto Perpignani]] (1941) (montažer)? *[[Vera Pescarolo]] (1930) *[[Ciro Petrone]] (1987) *[[Tina Pica]] (1884–1968) *[[Samanta Piccinetti]] (1979) *[[Michel Piccoli]] (1925-2020) (francoski igralec ital. rodu) *[[Camillo Pilotto]] (1888–1968) *[[Annamaria Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Marina Pierro]] *[[Luciano Pigozzi]] (1927-2008) (ps. Alan Collins) *[[Imma Piro]] *[[Carlo Pisacane]] (1889-1974) *[[Luigi Pistilli]] (1929-1996) *[[Mario Pisu]] *[[Paola Pitagora]] *[[Nilla Pizzi]] *[[Riccardo Pizzuti]] (1934) *[[Michele Placido]] (1946) *[[Violante Placido]] *[[Rossana Podestà]] (1934–2013) *[[Elvio Porta]] (1945-2016) *[[Angela Portaluri]] (1937) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Moana Pozzi]] *[[Romina Power]] *[[Giancarlo Prete]] (1942-2001) *[[Andrea Prodan]] (1961) (škotsko-it.) *[[Gigi Proietti]] (1940) *[[Enzo Pulcrano]] (1943-1992) == R == *[[Alberto Rabagliati]] *[[Tommaso Ragno]] (1967) *[[Umberto Raho]] *[[Giovanna Ralli]] (1935) *[[Gianluca Ramazzotti]] (1970) *[[Salvo Randone]] (1906-1991) *[[Luisa Ranieri]] (1973) *[[Renato Rascel]] *[[Ivan Rassimov]] (1938–2003) *[[Rada Rassimov]] (1938) (srb.rodu iz Trsta) *[[Galatea Ranzi]] (1967) *[[Gigi Reder]] (1928-1998) *[[Giulio Ricciarelli]] (1965) (ital.-nemški) *[[Dino Risi]] (1916–2008) *[[Patrizio Rispo]] (1956) *[[Giuditta Rissone]] *[[Adelaide Ristori]] *[[Naike Rivelli]] *[[Stefania Rocca]] (1971) *[[Blas Roca-Rey]] (1961) (perujsko-italijanski) *[[Alba Rohrwacher]] (1979) *[[Vera Rol]] (1920-1973) *[[Isabella Rossellini]] (1952) *[[Eleonora Rossi Drago]] (1925–2007) *[[Massimo Rossi]] (1955) *[[Serena Rossi]] (1985) *[[Sergio Rubini]] (1959) *[[Claudio Ruffini]] (1940-1999) *[[Aurora Ruffino]] (1989) *[[Claudia Ruffo]] (1980) *[[Salvatore Ruocco]] (1982) *[[Carmen Russo]] (1959) *[[Francesco Russo]] (1993) *[[Roberto Russo]] (1947) *[[Rosaria Russo]] == S == *[[Simone Sacchettino]] *[[Pamela Saino]] (1987) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Sabrina Salerno]] (1968) *[[Giulia Salvatori]] (1962) *[[Renato Salvatori]] (1933-1988) *[[Gustavo Salvini]] (1859-1930) *[[Sandro Salvini]] (1890-1955) *[[Aitana Sánchez–Gijón]] (1968) *[[Amanda Sandrelli]] (1964) *[[Stefania Sandrelli]] (1946) *[[Maya Sansa]] (1975) *[[Gianni Santuccio]] (1911-1989) *[[Goliarda Sapienza]] (1924-1996) *[[Teresa Saponangelo]] (1973) *[[Massimo Sarchielli]] (1931-2010) *[[Samuela Sardo]] (1977) *[[Jacopo Sarno]] (1989) *[[Franca Scagnetti]] (1924–1999) *[[Delia Scala]] (1929–2004) *[[Riccardo Scamarcio]] (1979) *[[Jacques Sernas]] (1925-2015) (litvansko-franc.-it.) *[[Roseanna Sciaffino]] (1938-2009) *[[Gerry Scotti]] (1956) *[[Tino Scotti]] (1905–1984) *[[Cristina Sebastianelli]] *[[Paola Senatore]] (1949) *[[Massimo Serato]] (1916–1989) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Toni Servillo]] (1959) *[[Rocco Siffredi]] (1964) *[[Vira Silenti]] *[[Dimitri Skofic]] (1994) *[[Milko Skofic ml.]] (1957) *[[Umberto Smaila]] (1950) *[[Nina Soldano]] (1963) *[[Emilio Solfrizzi]] (1962) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Agnès Spaak]] (fr.-it.) (1944) *[[Catherine Spaak]] (fr.-it.) (1945–2022) *[[Ilaria Spada]] (1981) *[[Umberto Spadaro]] (1904-1964) *[[Bud Spencer]] /Carlo Pedersoli (1929–2016) *[[Diamy Spencer]] (1972) *[[Maria Grazia Spina]] (1936–2025) *[[Ilona Staller]] - [[Cicciolina]] *[[Paolo Stoppa]] (1906–1988) * == T == *[[Marialuisa Tadei]] (1964) *[[Moa Tahi]] *[[Gianrico Tedeschi]] (1920–2020) *[[Teo Teocoli]] (1945) *[[Fiorenza Tessari]] (1968) *[[Fabio Testi]] (1941) *[[Alberto Testone]] (1963) *[[Filippo Timi]] (1974) *[[Gabriele Tinti]] (1932-1991) *[[Gianmarco Tognazzi]] (1967) *[[Ricky Tognazzi]] (1955) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *[[Marilù Tolo]] (1944) *[[Michelangelo Tommaso]] (1980) *[[Agata Tomšič]] (slovensko-italijanska) *[[Tontolini]] ([[Polidor]]; pr.i.Ferdinand Guillaume: franc.-it.) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) *[[Thomas Trabacchi]] (1965) *[[Luis Trenker]] (1892–1990) *[[Jasmine Trinca]] (1981) *[[Massimo Troisi]] (1953–1994) *[[Laura Trotter]] (1950) *[[Liana Trouche]] (1938-81) *[[Luca Turco]] (1990) == U == *[[Claudio Undari]] (1935-2008) *[[Saro Urzi]] (1913-1979) == V == *[[Valeria Vaiano]] (1969) *[[Filippo Valese]] *[[Caterina Valente]] (1931-2024) *[[Mariella Valentini]] (1960) *[[Rudolph Valentino|Rodolfo Valentino]] (1895–1926) (ZDA) *[[Franca Valeri]] (1920–2020) *[[Alida Valli]] (r. ''Altenburger'') (1921–2006) *[[Romolo Valli]] (1925-1980) *[[Raf Vallone|Raf(faele) Vallone]] (1916-2002) *[[Bice Valori]] *[[Nicolas Vaporidis]] (1981) *[[Daniele Vargas]] (1922-1992) *[[Caterina Varzi]] (1961) *[[Lucia Vasini]] (1955) *[[Luca Venantini]] (1970) *[[Michele Venitucci]] (1974) *[[Carlo Verdone]] (1950) *[[Vera Vergani]] (1894-1989) *[[Giovanni Veronesi]] (1962) *[[Edoardo Vianello]] (1938) *[[Raimondo Vianello]] (1922-2010) *[[Piero Vida]] (1938–1987) *[[Paolo Vilaggio]] (1932-2017) *[[Pamela Villoresi]] (1957-) *[[Lola Visconti]] (1891-1924) *[[Simonetta Vitelli]] (1950) *[[Monica Vitti]] (''Maria Luisa Ceciarelli'') (1931-2022) *[[Gian Maria Volontè]] (1933–1994) == W == * [[Aleardo Ward]] (1915-1971) * [[Luca Ward]] (1960) * [[Monica Ward]] == X == * [[Tina Xeo]] (1902-1992) == Z == *[[Checco Zalone]] (''Luca Pasquale Medici'') *[[Nazzareno Zamperla]] *[[Gianni Zanasi]] *[[Carmelo Zappulla]] *[[Renato Zero]] *[[Luca Zingaretti]] (1961) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Igralci]] [[Kategorija:Italijanski igralci|*]] ju4e76ezkqrzcwr5k39a2ge2w48frh8 6679132 6679118 2026-05-22T11:38:15Z ~2026-28279-21 259659 /* C */ 6679132 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Diego Abatantuono]] (1955) *[[Stefano Accorsi]] (1971) *[[Jason Acuña]] (1973) *[[Janet Ågren]] (1949) (švedsko-it.) *[[Marisa Allasio]] (1934) *[[Ernesto Almirante]] (1877–1964) *[[Giacomo Almirante]] (1875–1944) *[[Luigi Almirante]] (1884–1963) *[[Chelo Alonso]] (1933-2019) *[[Roberto Alpi]] (1952) *[[Tullio Altamura]] (1924-2005) *[[Lia Amanda]] (1932) *[[Luisa Amatucci]] (1971) *[[Suso Cecchi d'Amico]] (1914-2010) *[[Giuseppe Anatrelli]] (1925-81) *[[Giulia Andò]] *[[Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Edi Angelillo]] (1961) *[[Ambra Angiolini]] (1977) *[[Laura Antonelli]] (1941–2015) *[[Omero Antonutti]] (1935–2019) *[[Zeudi Araya]] (1951) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Fiore Argento]] (1970) *[[Maurizio Arena]] (1933-1979) == B == * [[Dora Baldanello]] (1878-) * [[Emilio Baldanello]] (1902-52) * [[Vanda Baldanello]] * [[Giancarlo Badessi]] (1928-2011) *[[Gianguido Baldi]] (1966) *[[Paola Barbara]] (1912-1989) *[[Luisa Baratto]] *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Giancarlo Bastianoni]] (1940) *[[Rik Battaglia|Rik (Riccardo) Battaglia]] (1927-2015) *[[Giuseppe Battiston]] (1968) *[[María Baxa]] (1943-2019) (srb.-ital.) *[[Germano Bellavia]] (1970) *[[Agostina Belli]] (1949) *[[Monica Bellucci]] (1964) *[[Roberto Benigni]] (1952) *[[Fabrizio Bentivoglio]] (1957) *[[Alessandro Benvenuti]] (1950) *[[Francesca Bertini]] (1892-1985) (''Elena Seracini Vittielo'') *[[Marta Bifano]] *[[Claudio Bisio]] (1957) *[[Benedicta Boccoli]] (1966) *[[Anna Bonaiuto]] (1950) *[[Mike Bongiorno]] (1924–2009) *[[Federica Bonani]] *[[Serena Bonanno]] (1978) *[[Carmen Boni]] (1901-1963) *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *[[Maurizio Bonuglia]] (1943-2010) *[[Lyda Borelli]] (1884-1959) *[[Salvatore Borgese]] (1937) *[[Alessandro Borghi]] (1986) *[[Simona Borioni]] (1971) *[[Lucia Bosé]] (1931-2020, Španija) *[[Andrea Bosic]] (''Ignac Andrej Božič'') (1919-2012) *[[Liù Bosisio]] (1936) *[[Claudio Botosso]] (1958) *[[Barbara Bouchet]] (1944) *[[Raoul Bova]] (1971) *Elisa Kadigia Bove (1942) *[[Giovanna Bozzolo]] *[[Nicoletta Braschi]] (1960) *[[Rossano Brazzi]] (1916-1994) *[[Mario Brega]] (1923-1994) *[[Nancy Nicoletta Brilli]] (1964) *[[Guido Brignone]] (1886–1959) *[[Lilla Brignone]] (1913-1984) *[[Mercedes Brignone]] (1885–1967) *[[Nancy Brilli]] (1964) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Gisella Burinato]] (1946) *[[Margherita Buy]] (1967) *[[Lando Buzzanca]] (1935-2022) *[[Massimiliano Buzzanca]] (1963) == C == *[[Victoria Cabello]] (1975) *[[Ilario Calvo]] (1974) *[[Federico Campaiola]] (1995) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *[[Gianna Maria Canale]] (1927-2009) *[[Loredana Cannata]] (1975) *[[Salvatore Cantalupo]] (1959-2018) *[[Cristiana Capotondi]] (1980) *[[Pier Paolo Capponi]] (1938-2018) *[[Vittorio Caprioli]] (1921-1989) *[[Claudia Cardinale]] (1938-2025) *[[Tullio Carminati]] (1895-1971) *[[Raffaella Carrà]] (''Raffaella Maria Roberta Pelloni'') (1943–2021) *[[Ylenia Carrisi]] (1970-1994) *[[Memmo Carotenuto]] (1908-1980) *[[Chiara Caselli]] (1967) *[[Lou Castel]] (1943) (kolumbijsko-švedsko-it.) *[[Franco Castellani]] (1915-1983) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Nino Castelnuovo]] (1936) (Guy Foucher; it.-fr.) *[[Antonio Catania]] (1952) *[[Liliana Cavani]] (1933) *[[Andrea Cecchi]] (1916-1974) *[[Carlo Cecchi]] (1939) *[[Elisa Cegani]] (1911-1996) *[[Guido Celano]] (1904-1988) *[[Adriano Celentano]] (1938) *[[Giacomo Celentano]] *[[Rosita Celentano]] (1965) *[[Rosalinda Celentano]] (1968) *[[Adolfo Celi]] *[[Athina Cenci]] (1946) *[[Gino Cervi]] (1901-1974) *[[Michela Cescon]] (1971) *[[Renato Cestiè]] (1963) *[[Walter Chiari]] (1924-1991) *[[Giovanni Cianfriglia]] (1935) *[[Franco Citti]] (1935-2016) *[[Giorgio Colangeli]] (1949) *[[Sabrina Colle]] (1973) *[[Ombretta Colli]] (''Comelli'') *[[Marco Columbro]] *Joe Conforte *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Richard Conte]] (1910-1975) *[[Paolo Conticini]] (1969) *[[Bruno Corazzari]] *[[Giancarlo Judica Cordiglia]] *[[Valentina Cortese]] (1923-2019) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[Carmen Covito]] (1940) *[[Vincenzo Crea]] (1999) *[[Maddalena Crippa]] (1957) *[[Lorella Cuccarini]] (1965) *[[Maria Grazia Cucinotta]] (1968) *[[Maria Cumani Quasimodo]] (1908-1995) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Damiano Damiani]] *[[Nino Gaetano D'Angelo]] *[[Cesare Danova]] (1926–1992) (it.-ameriški) *[[Rosaria De Cicco]] (1958) *[[Eduardo De Filippo]] *[[Peppino De Filippo]] (1903-1980) *[[Luigi De Filippo]] (1930-2018) *[[Piera Degli Esposti]] (1939) *[[Giulia De Gresy]] *[[Pippo Delbono]] *[[Alberto Dell'Acqua]] (1944-) *[[Francesca Dellera]] *[[Lorella De Luca]] (1940-2014) *[[Giorgio De Lullo]] (1921-1981) (tudi gledališki režiser...) *[[Christian De Sica]] (1953) *[[Brando De Sica]] (1983) *[[Giuliana De Sio]] *[[Giada Desideri]] *[[Davide Devenuto]] (1972) *[[Nicola Di Bari]] *[[Ida Di Benedetto]] (1945) *Carolina Di Domenico *[[Dalila Di Lazzaro]] *[[Federica Di Martino]] (1973) *[[Stefano Dionisi]] (1966) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Mario Donatone]] (1933-2020) *[[Johnny Dorelli]] *[[Attilio Dottesio]] (1909-1989) *[[Eleonora Rossi Drago]] *[[Barbara D'Urso]] (Maria Carmela D'Urso) == E == *[[George Eastman]] (Luigi Montefiori) (1942) *[[Anita Ekberg]] (1931–2015) (Švedinja) *[[Antonella Elia]] (1963) *[[Salvatore Esposito]] (1986) == F == *[[Vincenzo Fabricino]] *[[Aldo Fabrizi]] (1905–1990) *[[Elena Fabrizi]] (1915–1993) *[[Franco Fabrizi]] (1916–1995) *[[Anna Falchi]] (''Anna Kristiina Palomaki'') *[[Pierfrancesco Favino]] (1969) *[[Edwige Fenech]] (''Sfenek'') (1948) (franc.-malteškega rodu) *[[Sabrina Ferilli]] (1964) *[[Plinio Fernando]] (1947) *[[Marco Ferreri]] ? *[[Anna Ferruzzo]] (1966) *[[Gabriele Ferzetti]] (1925-2015) *[[Elena Fiore]] *[[Agata Flori]] *[[Arnoldo Foà]] *[[Anna Foglietta]] (1979) *[[Attilio Fontana (igralec)|Attilio Fontana]] *[[Jimmy Fontana]] *[[Marcello Fonte]] *[[Iaia Forte]] (1962) *[[Carla Fracci]] (1936-2021) (balerina) *[[Franco Franchi]] *[[Pippo Franco]] *[[Massimo De Francovich]] (1936) == G == *[[Scilla Gabel]] (1938) *[[Edoardo Gabbriellini]] (1975) *[[Alessandro Gassman]] (1965) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *[[Sciltian Gastaldi]] (1974) *[[Lisa Gastoni]] (1935) *[[Giuliano Gemma]] (1938-2013) *[[Claudia Gerini]] (1971) *[[Elio Germano]] (1980) *[[Pietro Germi]] *[[Massimo Ghini]] (1954) *[[Emilio Ghione]] *[[Marco Giallini]] *[[Giorgia Gianetiempo]] (1996) *[[Maria Chiara Giannetta]] (1992) *[[Giancarlo Giannini]] (1942) *[[Pierluigi Gigante]] (1992) *[[Alberto Gimignani]] (1961) *[[Vivi Gioi]] (''Vivien Trumphy'') (1919-1975) *[[Carlo Giordana]] (1945-2020) *[[Pietro Giordano]] *[[Gabriella Giorgelli]] (1941) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Ennio Girolami]] (1935–2013) (Thomas Moore) *[[Massimo Girotti]] (1918-2003) *[[Aldo Giuffrè]] (1924-2010) *[[Carlo Giuffrè]] (1928-2018) *[[Francesco Giuffrè]] (1972) *[[Loretta Goggi]] (1950) *[[Valeria Golino]] (1965) *[[Carla Gravina]] (1941) *[[Roberta Greganti]] (1956) *[[Marco Grieco]] (1995) *[[Eva Grimaldi]] (1961) *[[Francesco Guccini]] ([[1940]]-2024) *[[Vittorio Guerrieri]] (1958) *[[Orso Maria Guerrini]] (1943) *[[Monica Guerritore]] (1958) *[[Wandisa Guida]] (1935) *Ferdinand Guillaume ([[Tontolini]] /[[Polidor]]) (francosko-italijanski) *[[Leda Gys]] (1892-1957) == H == *[[Alessandro Haber]] (1947) *[[Terence Hill]] (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) (*[[1939]]) == I == *[[Enzo Iacchetti]] *[[Gianfelice Imparato]] (1956) *[[Roberto Infascelli]] (1981) *[[Ciccio Francesco Ingrassia]] *[[Franco Interlenghi]] (1931-2015) *[[Simona Izzo]] (1953) == J == * [[Maria Jacobini]] == K == *[[Elisa Kadigia Bove]] (mož: ''Achille Occhetto'') *[[Anna Kanakis]] (1962) *[[Olga Karlatos]] (1947; r. ''Vlassopulos'' : grškega rodu) *[[Sabrina Knaflitz]] *[[Claudia Koll]] *[[Silva Koscina|Silva/Sylva Koscina]] (1934-1994) *[[Anita Kravos]] (''Antonella Cerminara'') == L == *[[Alexandra La Capria]] (1966) *[[Maurizio Lastrica]] (1979) *[[Gabriele Lavia]] (1942) *[[Lorenzo Lavia]] (1972) *[[Lucia Lavia]] (1992) *[[Ilenia Lazzarin]] (1982) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Miriam Leone]] (1985) *[[Virna Lisi]] (1936–2014) (''Virna Pieralisi'') *[[Elvy Lissiak]] (1929–1996) (''Elvira Lissiach/Lisjak'') *[[Gina Lollobrigida]] (1927–2023) *[[Loredana (igralka)|Loredana]] (1924–2016) *[[Sophia Loren]] (1934) (''Sofia Villani Scicolone'') *[[Ray Lovelock]] (1950-2017) *[[Enrico Lo Verso]] (1964) *[[Antonella Lualdi]] (1931–2023) *[[Folco Lulli]] (1912–1970) *[[Roldano Lupi]] (1909–1989) *[[Alberto Lupo]] (1924–1984) *[[Lelio Luttazzi]] (1923–2010) *[[Matilda Lutz]] (1991) (italijansko-ameriška) *[[Vladimir Luxuria]] (1965) ''(Wladimiro Guadagno'') == M == *[[Melania Maccaferri]] (1978) *[[Marco Macor]] *[[Paolo Magalotti]] *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Lamberto Maggiorani]] (1910-1983) *[[Licia Maglietta]] (1954) *[[Anna Magnani]] (1908–1973) *[[Irene Maiorino]] (1985) *[[Annamaria Malipiero]] (1972) *[[Carla Mancini]] (1950) *[[Nino Manfredi|Nino (Saturnino) Manfredi]] (1921–2004) *[[Roberta Manfredi]] (1956) *[[Silvana Mangano]] (1930–1989) *[[Ettore Manni]] (1927-1979) *[[Alessia Marcuzzi]] *[[Luciano Marin]] (1931-2019) *[[Valeria Marini]] *[[Sabrina Marinucci]] (1969) *[[Marcello Martana]] *[[Peter Martell]] (1938-2015) *[[Elsa Martinelli]] (1932/3/5–2017) *[[Lea Martino]] *[[Mara Maryl]] (1939) *[[Giulietta Masina]] (1921–1994) *[[Lea Massari]] (1933) *[[Marina Massironi]] (1963) *[[Valerio Mastandrea]] (1972) *[[Marcello Mastroianni]] (1924–1996) *[[Federica Mastroianni]] (1969) (nečakinja) *[[Giorgio Mastrota]] ( *[[Luisa Mattioli]] (1936–2021) *[[Anna Mazzamauro]] (1938) *[[Anna Melato]] (1952) *[[Mariangela Melato]] (1941–2013) *[[Alfredo Menichelli]] *[[Pina Menichelli|Dora Menichelli]] *[[Pina Menichelli]] (1893–1984) *[[Giusi Merli]] (1943) *[[Marisa Merlini]] (1923–2008) *[[Emilio Messina]] (1936-2007) *[[Marco Milano]] (1961) *[[Tomás Milián]] (1933-2017) (kubansko-ameriško-italijanski) *[[Sandra Milo]] (1933–2024) *[[Isa Miranda]] (1909–1982) *[[Domenico Modugno]] (1928–1994) *[[Sandra Mondaini]] *[[Carlo Monni]] (1943–2013) *[[Antonio Monselesan]] *[[Renzo Montagnani]] (1930-1997)? *[[Giuliano Montaldo]] *[[Lucio Montanaro]] (1951) *[[Enrico Montesano]] *[[Gianni Morandi]] *[[Nani Moretti]] *[[Claudia Mori]] (''Claudia Moroni'') (1944) *[[Gastone Moschin]] (1929-2017) *[[Tiberio Murgia]] (1929-2010) *[[Alessandra Mussolini]] *[[Tuccio Musumeci]] (1934) *[[Enrico Musy]] (1901-1966) *[[Gianni Musy]] (1931-2011) *[[Mascia Musy]] (1972) *[[Stella Musy]] (1970) *[[Ornella Muti]] (1955) == N == *[[Nieves Navarro]] (1938) (španskega rodu) *[[Amedeo Nazzari]] (1907–1979) *Negrin *[[Barbara Nelli]] *[[Francesca Neri]] (1964) *[[Rosalba Neri]] (1939) *[[Franco Nero]] (1942) *[[Maurizio Nichetti]] *[[Daria Nicolodi]] (1950-2020) *[[Danilo Nigrelli]] (1960) *[[Filippo Nigro]] (1970) *[[Annibale Ninchi]] (1887-1967) *[[Arnaldo Ninchi]] (1935-2013) *[[Ave Ninchi]] *[[Carlo Ninchi]] (1896-1974) *[[Assia Noris]] (1912-1998) (''Anastasia Noris von Gerzfeld'') *Ivana Novak (1948) *[[Novello Novelli]] (1930-2018) *[[Walter Nudo]] *[[Francesco Nuti]] == O == *[[Ilaria Occhini]] (1934–2019) *[[Matteo Oleotto]] *[[Maria Rosaria Omaggio]] (1957-2024) *[[Gian Marco Orati]] *[[Ambra Orfei]] *[[Moira Orfei]] *[[Natalino Otto]] (1912–1969) == P == *[[Benito Pacifico]] (1929-2002) *[[Lea Padovani]] (1920–1991) *[[Bartolomeo Pagano]] (1878–1947) *[[Lola Pagnani]] (1972) *[[Riccardo Palaldini]] (1925-1996) *[[Roberta Palladini]] (1955) *[[Silvana Pampanini]] (1925–2016) *[[Alessandra Pannaro]] (1939) *[[Francesco Pannofino]] (1958) *[[Paolo Paoloni]] (1929) *[[Alba Parietti]] (1961) *[[Francesco Patanè]] (1996) *[[Marisa Pavan]] *[[Angelo Pellegrino]] *[[Clemente Pernarella]] (1971) *[[Roberto Perpignani]] (1941) (montažer)? *[[Vera Pescarolo]] (1930) *[[Ciro Petrone]] (1987) *[[Tina Pica]] (1884–1968) *[[Samanta Piccinetti]] (1979) *[[Michel Piccoli]] (1925-2020) (francoski igralec ital. rodu) *[[Camillo Pilotto]] (1888–1968) *[[Annamaria Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Marina Pierro]] *[[Luciano Pigozzi]] (1927-2008) (ps. Alan Collins) *[[Imma Piro]] *[[Carlo Pisacane]] (1889-1974) *[[Luigi Pistilli]] (1929-1996) *[[Mario Pisu]] *[[Paola Pitagora]] *[[Nilla Pizzi]] *[[Riccardo Pizzuti]] (1934) *[[Michele Placido]] (1946) *[[Violante Placido]] *[[Rossana Podestà]] (1934–2013) *[[Elvio Porta]] (1945-2016) *[[Angela Portaluri]] (1937) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Moana Pozzi]] *[[Romina Power]] *[[Giancarlo Prete]] (1942-2001) *[[Andrea Prodan]] (1961) (škotsko-it.) *[[Gigi Proietti]] (1940) *[[Enzo Pulcrano]] (1943-1992) == R == *[[Alberto Rabagliati]] *[[Tommaso Ragno]] (1967) *[[Umberto Raho]] *[[Giovanna Ralli]] (1935) *[[Gianluca Ramazzotti]] (1970) *[[Salvo Randone]] (1906-1991) *[[Luisa Ranieri]] (1973) *[[Renato Rascel]] *[[Ivan Rassimov]] (1938–2003) *[[Rada Rassimov]] (1938) (srb.rodu iz Trsta) *[[Galatea Ranzi]] (1967) *[[Gigi Reder]] (1928-1998) *[[Giulio Ricciarelli]] (1965) (ital.-nemški) *[[Dino Risi]] (1916–2008) *[[Patrizio Rispo]] (1956) *[[Giuditta Rissone]] *[[Adelaide Ristori]] *[[Naike Rivelli]] *[[Stefania Rocca]] (1971) *[[Blas Roca-Rey]] (1961) (perujsko-italijanski) *[[Alba Rohrwacher]] (1979) *[[Vera Rol]] (1920-1973) *[[Isabella Rossellini]] (1952) *[[Eleonora Rossi Drago]] (1925–2007) *[[Massimo Rossi]] (1955) *[[Serena Rossi]] (1985) *[[Sergio Rubini]] (1959) *[[Claudio Ruffini]] (1940-1999) *[[Aurora Ruffino]] (1989) *[[Claudia Ruffo]] (1980) *[[Salvatore Ruocco]] (1982) *[[Carmen Russo]] (1959) *[[Francesco Russo]] (1993) *[[Roberto Russo]] (1947) *[[Rosaria Russo]] == S == *[[Simone Sacchettino]] *[[Pamela Saino]] (1987) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Sabrina Salerno]] (1968) *[[Giulia Salvatori]] (1962) *[[Renato Salvatori]] (1933-1988) *[[Gustavo Salvini]] (1859-1930) *[[Sandro Salvini]] (1890-1955) *[[Aitana Sánchez–Gijón]] (1968) *[[Amanda Sandrelli]] (1964) *[[Stefania Sandrelli]] (1946) *[[Maya Sansa]] (1975) *[[Gianni Santuccio]] (1911-1989) *[[Goliarda Sapienza]] (1924-1996) *[[Teresa Saponangelo]] (1973) *[[Massimo Sarchielli]] (1931-2010) *[[Samuela Sardo]] (1977) *[[Jacopo Sarno]] (1989) *[[Franca Scagnetti]] (1924–1999) *[[Delia Scala]] (1929–2004) *[[Riccardo Scamarcio]] (1979) *[[Jacques Sernas]] (1925-2015) (litvansko-franc.-it.) *[[Roseanna Sciaffino]] (1938-2009) *[[Gerry Scotti]] (1956) *[[Tino Scotti]] (1905–1984) *[[Cristina Sebastianelli]] *[[Paola Senatore]] (1949) *[[Massimo Serato]] (1916–1989) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Toni Servillo]] (1959) *[[Rocco Siffredi]] (1964) *[[Vira Silenti]] *[[Dimitri Skofic]] (1994) *[[Milko Skofic ml.]] (1957) *[[Umberto Smaila]] (1950) *[[Nina Soldano]] (1963) *[[Emilio Solfrizzi]] (1962) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Agnès Spaak]] (fr.-it.) (1944) *[[Catherine Spaak]] (fr.-it.) (1945–2022) *[[Ilaria Spada]] (1981) *[[Umberto Spadaro]] (1904-1964) *[[Bud Spencer]] /Carlo Pedersoli (1929–2016) *[[Diamy Spencer]] (1972) *[[Maria Grazia Spina]] (1936–2025) *[[Ilona Staller]] - [[Cicciolina]] *[[Paolo Stoppa]] (1906–1988) * == T == *[[Barbara Tabita]] (1975) *[[Marialuisa Tadei]] (1964) *[[Moa Tahi]] *[[Gianrico Tedeschi]] (1920–2020) *[[Teo Teocoli]] (1945) *[[Fiorenza Tessari]] (1968) *[[Fabio Testi]] (1941) *[[Alberto Testone]] (1963) *[[Filippo Timi]] (1974) *[[Gabriele Tinti]] (1932-1991) *[[Gianmarco Tognazzi]] (1967) *[[Ricky Tognazzi]] (1955) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *[[Marilù Tolo]] (1944) *[[Michelangelo Tommaso]] (1980) *[[Agata Tomšič]] (slovensko-italijanska) *[[Tontolini]] ([[Polidor]]; pr.i.Ferdinand Guillaume: franc.-it.) *[[Angelo Tosto]] *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) *[[Thomas Trabacchi]] (1965) *[[Luis Trenker]] (1892–1990) *[[Jasmine Trinca]] (1981) *[[Massimo Troisi]] (1953–1994) *[[Laura Trotter]] (1950) *[[Liana Trouche]] (1938-81) *[[Luca Turco]] (1990) == U == *[[Claudio Undari]] (1935-2008) *[[Saro Urzi]] (1913-1979) == V == *[[Valeria Vaiano]] (1969) *[[Filippo Valese]] *[[Caterina Valente]] (1931-2024) *[[Mariella Valentini]] (1960) *[[Rudolph Valentino|Rodolfo Valentino]] (1895–1926) (ZDA) *[[Franca Valeri]] (1920–2020) *[[Alida Valli]] (r. ''Altenburger'') (1921–2006) *[[Romolo Valli]] (1925-1980) *[[Raf Vallone|Raf(faele) Vallone]] (1916-2002) *[[Bice Valori]] *[[Nicolas Vaporidis]] (1981) *[[Daniele Vargas]] (1922-1992) *[[Caterina Varzi]] (1961) *[[Lucia Vasini]] (1955) *[[Luca Venantini]] (1970) *[[Michele Venitucci]] (1974) *[[Carlo Verdone]] (1950) *[[Vera Vergani]] (1894-1989) *[[Giovanni Veronesi]] (1962) *[[Edoardo Vianello]] (1938) *[[Raimondo Vianello]] (1922-2010) *[[Piero Vida]] (1938–1987) *[[Paolo Vilaggio]] (1932-2017) *[[Pamela Villoresi]] (1957-) *[[Lola Visconti]] (1891-1924) *[[Simonetta Vitelli]] (1950) *[[Monica Vitti]] (''Maria Luisa Ceciarelli'') (1931-2022) *[[Gian Maria Volontè]] (1933–1994) == W == * [[Aleardo Ward]] (1915-1971) * [[Luca Ward]] (1960) * [[Monica Ward]] == X == * [[Tina Xeo]] (1902-1992) == Z == *[[Checco Zalone]] (''Luca Pasquale Medici'') *[[Nazzareno Zamperla]] *[[Gianni Zanasi]] *[[Carmelo Zappulla]] *[[Renato Zero]] *[[Luca Zingaretti]] (1961) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Igralci]] [[Kategorija:Italijanski igralci|*]] 7pq0f61y5geve1erivwyib4c0kcxl27 6679144 6679132 2026-05-22T11:47:58Z ~2026-28279-21 259659 /* C */ 6679144 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Diego Abatantuono]] (1955) *[[Stefano Accorsi]] (1971) *[[Jason Acuña]] (1973) *[[Janet Ågren]] (1949) (švedsko-it.) *[[Marisa Allasio]] (1934) *[[Ernesto Almirante]] (1877–1964) *[[Giacomo Almirante]] (1875–1944) *[[Luigi Almirante]] (1884–1963) *[[Chelo Alonso]] (1933-2019) *[[Roberto Alpi]] (1952) *[[Tullio Altamura]] (1924-2005) *[[Lia Amanda]] (1932) *[[Luisa Amatucci]] (1971) *[[Suso Cecchi d'Amico]] (1914-2010) *[[Giuseppe Anatrelli]] (1925-81) *[[Giulia Andò]] *[[Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Edi Angelillo]] (1961) *[[Ambra Angiolini]] (1977) *[[Laura Antonelli]] (1941–2015) *[[Omero Antonutti]] (1935–2019) *[[Zeudi Araya]] (1951) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Fiore Argento]] (1970) *[[Maurizio Arena]] (1933-1979) == B == * [[Dora Baldanello]] (1878-) * [[Emilio Baldanello]] (1902-52) * [[Vanda Baldanello]] * [[Giancarlo Badessi]] (1928-2011) *[[Gianguido Baldi]] (1966) *[[Paola Barbara]] (1912-1989) *[[Luisa Baratto]] *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Giancarlo Bastianoni]] (1940) *[[Rik Battaglia|Rik (Riccardo) Battaglia]] (1927-2015) *[[Giuseppe Battiston]] (1968) *[[María Baxa]] (1943-2019) (srb.-ital.) *[[Germano Bellavia]] (1970) *[[Agostina Belli]] (1949) *[[Monica Bellucci]] (1964) *[[Roberto Benigni]] (1952) *[[Fabrizio Bentivoglio]] (1957) *[[Alessandro Benvenuti]] (1950) *[[Francesca Bertini]] (1892-1985) (''Elena Seracini Vittielo'') *[[Marta Bifano]] *[[Claudio Bisio]] (1957) *[[Benedicta Boccoli]] (1966) *[[Anna Bonaiuto]] (1950) *[[Mike Bongiorno]] (1924–2009) *[[Federica Bonani]] *[[Serena Bonanno]] (1978) *[[Carmen Boni]] (1901-1963) *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *[[Maurizio Bonuglia]] (1943-2010) *[[Lyda Borelli]] (1884-1959) *[[Salvatore Borgese]] (1937) *[[Alessandro Borghi]] (1986) *[[Simona Borioni]] (1971) *[[Lucia Bosé]] (1931-2020, Španija) *[[Andrea Bosic]] (''Ignac Andrej Božič'') (1919-2012) *[[Liù Bosisio]] (1936) *[[Claudio Botosso]] (1958) *[[Barbara Bouchet]] (1944) *[[Raoul Bova]] (1971) *Elisa Kadigia Bove (1942) *[[Giovanna Bozzolo]] *[[Nicoletta Braschi]] (1960) *[[Rossano Brazzi]] (1916-1994) *[[Mario Brega]] (1923-1994) *[[Nancy Nicoletta Brilli]] (1964) *[[Guido Brignone]] (1886–1959) *[[Lilla Brignone]] (1913-1984) *[[Mercedes Brignone]] (1885–1967) *[[Nancy Brilli]] (1964) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Gisella Burinato]] (1946) *[[Margherita Buy]] (1967) *[[Lando Buzzanca]] (1935-2022) *[[Massimiliano Buzzanca]] (1963) == C == *[[Victoria Cabello]] (1975) *[[Ilario Calvo]] (1974) *[[Federico Campaiola]] (1995) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *[[Gianna Maria Canale]] (1927-2009) *[[Loredana Cannata]] (1975) *[[Salvatore Cantalupo]] (1959-2018) *[[Cristiana Capotondi]] (1980) *[[Pier Paolo Capponi]] (1938-2018) *[[Vittorio Caprioli]] (1921-1989) *[[Claudia Cardinale]] (1938-2025) *[[Tullio Carminati]] (1895-1971) *[[Raffaella Carrà]] (''Raffaella Maria Roberta Pelloni'') (1943–2021) *[[Ylenia Carrisi]] (1970-1994) *[[Memmo Carotenuto]] (1908-1980) *[[Chiara Caselli]] (1967) *[[Lou Castel]] (1943) (kolumbijsko-švedsko-it.) *[[Franco Castellani]] (1915-1983) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Nino Castelnuovo]] (1936) (Guy Foucher; it.-fr.) *[[Antonio Catania]] (1952) *[[Liliana Cavani]] (1933) *[[Andrea Cecchi]] (1916-1974) *[[Carlo Cecchi]] (1939) *[[Elisa Cegani]] (1911-1996) *[[Guido Celano]] (1904-1988) *[[Adriano Celentano]] (1938) *[[Giacomo Celentano]] *[[Rosita Celentano]] (1965) *[[Rosalinda Celentano]] (1968) *[[Adolfo Celi]] *[[Athina Cenci]] (1946) *[[Gino Cervi]] (1901-1974) *[[Michela Cescon]] (1971) *[[Renato Cestiè]] (1963) *[[Walter Chiari]] (1924-1991) *[[Giovanni Cianfriglia]] (1935) *[[Franco Citti]] (1935-2016) *[[Giorgio Colangeli]] (1949) *[[Sabrina Colle]] (1973) *[[Ombretta Colli]] (''Comelli'') *[[Marco Columbro]] *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Richard Conte]] (1910-1975) *[[Paolo Conticini]] (1969) *[[Bruno Corazzari]] *[[Giancarlo Judica Cordiglia]] *[[Valentina Cortese]] (1923-2019) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[Carmen Covito]] (1940) *[[Vincenzo Crea]] (1999) *[[Maddalena Crippa]] (1957) *[[Lorella Cuccarini]] (1965) *[[Maria Grazia Cucinotta]] (1968) *[[Maria Cumani Quasimodo]] (1908-1995) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Damiano Damiani]] *[[Nino Gaetano D'Angelo]] *[[Cesare Danova]] (1926–1992) (it.-ameriški) *[[Rosaria De Cicco]] (1958) *[[Eduardo De Filippo]] *[[Peppino De Filippo]] (1903-1980) *[[Luigi De Filippo]] (1930-2018) *[[Piera Degli Esposti]] (1939) *[[Giulia De Gresy]] *[[Pippo Delbono]] *[[Alberto Dell'Acqua]] (1944-) *[[Francesca Dellera]] *[[Lorella De Luca]] (1940-2014) *[[Giorgio De Lullo]] (1921-1981) (tudi gledališki režiser...) *[[Christian De Sica]] (1953) *[[Brando De Sica]] (1983) *[[Giuliana De Sio]] *[[Giada Desideri]] *[[Davide Devenuto]] (1972) *[[Nicola Di Bari]] *[[Ida Di Benedetto]] (1945) *Carolina Di Domenico *[[Dalila Di Lazzaro]] *[[Federica Di Martino]] (1973) *[[Stefano Dionisi]] (1966) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Mario Donatone]] (1933-2020) *[[Johnny Dorelli]] *[[Attilio Dottesio]] (1909-1989) *[[Eleonora Rossi Drago]] *[[Barbara D'Urso]] (Maria Carmela D'Urso) == E == *[[George Eastman]] (Luigi Montefiori) (1942) *[[Anita Ekberg]] (1931–2015) (Švedinja) *[[Antonella Elia]] (1963) *[[Salvatore Esposito]] (1986) == F == *[[Vincenzo Fabricino]] *[[Aldo Fabrizi]] (1905–1990) *[[Elena Fabrizi]] (1915–1993) *[[Franco Fabrizi]] (1916–1995) *[[Anna Falchi]] (''Anna Kristiina Palomaki'') *[[Pierfrancesco Favino]] (1969) *[[Edwige Fenech]] (''Sfenek'') (1948) (franc.-malteškega rodu) *[[Sabrina Ferilli]] (1964) *[[Plinio Fernando]] (1947) *[[Marco Ferreri]] ? *[[Anna Ferruzzo]] (1966) *[[Gabriele Ferzetti]] (1925-2015) *[[Elena Fiore]] *[[Agata Flori]] *[[Arnoldo Foà]] *[[Anna Foglietta]] (1979) *[[Attilio Fontana (igralec)|Attilio Fontana]] *[[Jimmy Fontana]] *[[Marcello Fonte]] *[[Iaia Forte]] (1962) *[[Carla Fracci]] (1936-2021) (balerina) *[[Franco Franchi]] *[[Pippo Franco]] *[[Massimo De Francovich]] (1936) == G == *[[Scilla Gabel]] (1938) *[[Edoardo Gabbriellini]] (1975) *[[Alessandro Gassman]] (1965) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *[[Sciltian Gastaldi]] (1974) *[[Lisa Gastoni]] (1935) *[[Giuliano Gemma]] (1938-2013) *[[Claudia Gerini]] (1971) *[[Elio Germano]] (1980) *[[Pietro Germi]] *[[Massimo Ghini]] (1954) *[[Emilio Ghione]] *[[Marco Giallini]] *[[Giorgia Gianetiempo]] (1996) *[[Maria Chiara Giannetta]] (1992) *[[Giancarlo Giannini]] (1942) *[[Pierluigi Gigante]] (1992) *[[Alberto Gimignani]] (1961) *[[Vivi Gioi]] (''Vivien Trumphy'') (1919-1975) *[[Carlo Giordana]] (1945-2020) *[[Pietro Giordano]] *[[Gabriella Giorgelli]] (1941) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Ennio Girolami]] (1935–2013) (Thomas Moore) *[[Massimo Girotti]] (1918-2003) *[[Aldo Giuffrè]] (1924-2010) *[[Carlo Giuffrè]] (1928-2018) *[[Francesco Giuffrè]] (1972) *[[Loretta Goggi]] (1950) *[[Valeria Golino]] (1965) *[[Carla Gravina]] (1941) *[[Roberta Greganti]] (1956) *[[Marco Grieco]] (1995) *[[Eva Grimaldi]] (1961) *[[Francesco Guccini]] ([[1940]]-2024) *[[Vittorio Guerrieri]] (1958) *[[Orso Maria Guerrini]] (1943) *[[Monica Guerritore]] (1958) *[[Wandisa Guida]] (1935) *Ferdinand Guillaume ([[Tontolini]] /[[Polidor]]) (francosko-italijanski) *[[Leda Gys]] (1892-1957) == H == *[[Alessandro Haber]] (1947) *[[Terence Hill]] (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) (*[[1939]]) == I == *[[Enzo Iacchetti]] *[[Gianfelice Imparato]] (1956) *[[Roberto Infascelli]] (1981) *[[Ciccio Francesco Ingrassia]] *[[Franco Interlenghi]] (1931-2015) *[[Simona Izzo]] (1953) == J == * [[Maria Jacobini]] == K == *[[Elisa Kadigia Bove]] (mož: ''Achille Occhetto'') *[[Anna Kanakis]] (1962) *[[Olga Karlatos]] (1947; r. ''Vlassopulos'' : grškega rodu) *[[Sabrina Knaflitz]] *[[Claudia Koll]] *[[Silva Koscina|Silva/Sylva Koscina]] (1934-1994) *[[Anita Kravos]] (''Antonella Cerminara'') == L == *[[Alexandra La Capria]] (1966) *[[Maurizio Lastrica]] (1979) *[[Gabriele Lavia]] (1942) *[[Lorenzo Lavia]] (1972) *[[Lucia Lavia]] (1992) *[[Ilenia Lazzarin]] (1982) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Miriam Leone]] (1985) *[[Virna Lisi]] (1936–2014) (''Virna Pieralisi'') *[[Elvy Lissiak]] (1929–1996) (''Elvira Lissiach/Lisjak'') *[[Gina Lollobrigida]] (1927–2023) *[[Loredana (igralka)|Loredana]] (1924–2016) *[[Sophia Loren]] (1934) (''Sofia Villani Scicolone'') *[[Ray Lovelock]] (1950-2017) *[[Enrico Lo Verso]] (1964) *[[Antonella Lualdi]] (1931–2023) *[[Folco Lulli]] (1912–1970) *[[Roldano Lupi]] (1909–1989) *[[Alberto Lupo]] (1924–1984) *[[Lelio Luttazzi]] (1923–2010) *[[Matilda Lutz]] (1991) (italijansko-ameriška) *[[Vladimir Luxuria]] (1965) ''(Wladimiro Guadagno'') == M == *[[Melania Maccaferri]] (1978) *[[Marco Macor]] *[[Paolo Magalotti]] *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Lamberto Maggiorani]] (1910-1983) *[[Licia Maglietta]] (1954) *[[Anna Magnani]] (1908–1973) *[[Irene Maiorino]] (1985) *[[Annamaria Malipiero]] (1972) *[[Carla Mancini]] (1950) *[[Nino Manfredi|Nino (Saturnino) Manfredi]] (1921–2004) *[[Roberta Manfredi]] (1956) *[[Silvana Mangano]] (1930–1989) *[[Ettore Manni]] (1927-1979) *[[Alessia Marcuzzi]] *[[Luciano Marin]] (1931-2019) *[[Valeria Marini]] *[[Sabrina Marinucci]] (1969) *[[Marcello Martana]] *[[Peter Martell]] (1938-2015) *[[Elsa Martinelli]] (1932/3/5–2017) *[[Lea Martino]] *[[Mara Maryl]] (1939) *[[Giulietta Masina]] (1921–1994) *[[Lea Massari]] (1933) *[[Marina Massironi]] (1963) *[[Valerio Mastandrea]] (1972) *[[Marcello Mastroianni]] (1924–1996) *[[Federica Mastroianni]] (1969) (nečakinja) *[[Giorgio Mastrota]] ( *[[Luisa Mattioli]] (1936–2021) *[[Anna Mazzamauro]] (1938) *[[Anna Melato]] (1952) *[[Mariangela Melato]] (1941–2013) *[[Alfredo Menichelli]] *[[Pina Menichelli|Dora Menichelli]] *[[Pina Menichelli]] (1893–1984) *[[Giusi Merli]] (1943) *[[Marisa Merlini]] (1923–2008) *[[Emilio Messina]] (1936-2007) *[[Marco Milano]] (1961) *[[Tomás Milián]] (1933-2017) (kubansko-ameriško-italijanski) *[[Sandra Milo]] (1933–2024) *[[Isa Miranda]] (1909–1982) *[[Domenico Modugno]] (1928–1994) *[[Sandra Mondaini]] *[[Carlo Monni]] (1943–2013) *[[Antonio Monselesan]] *[[Renzo Montagnani]] (1930-1997)? *[[Giuliano Montaldo]] *[[Lucio Montanaro]] (1951) *[[Enrico Montesano]] *[[Gianni Morandi]] *[[Nani Moretti]] *[[Claudia Mori]] (''Claudia Moroni'') (1944) *[[Gastone Moschin]] (1929-2017) *[[Tiberio Murgia]] (1929-2010) *[[Alessandra Mussolini]] *[[Tuccio Musumeci]] (1934) *[[Enrico Musy]] (1901-1966) *[[Gianni Musy]] (1931-2011) *[[Mascia Musy]] (1972) *[[Stella Musy]] (1970) *[[Ornella Muti]] (1955) == N == *[[Nieves Navarro]] (1938) (španskega rodu) *[[Amedeo Nazzari]] (1907–1979) *Negrin *[[Barbara Nelli]] *[[Francesca Neri]] (1964) *[[Rosalba Neri]] (1939) *[[Franco Nero]] (1942) *[[Maurizio Nichetti]] *[[Daria Nicolodi]] (1950-2020) *[[Danilo Nigrelli]] (1960) *[[Filippo Nigro]] (1970) *[[Annibale Ninchi]] (1887-1967) *[[Arnaldo Ninchi]] (1935-2013) *[[Ave Ninchi]] *[[Carlo Ninchi]] (1896-1974) *[[Assia Noris]] (1912-1998) (''Anastasia Noris von Gerzfeld'') *Ivana Novak (1948) *[[Novello Novelli]] (1930-2018) *[[Walter Nudo]] *[[Francesco Nuti]] == O == *[[Ilaria Occhini]] (1934–2019) *[[Matteo Oleotto]] *[[Maria Rosaria Omaggio]] (1957-2024) *[[Gian Marco Orati]] *[[Ambra Orfei]] *[[Moira Orfei]] *[[Natalino Otto]] (1912–1969) == P == *[[Benito Pacifico]] (1929-2002) *[[Lea Padovani]] (1920–1991) *[[Bartolomeo Pagano]] (1878–1947) *[[Lola Pagnani]] (1972) *[[Riccardo Palaldini]] (1925-1996) *[[Roberta Palladini]] (1955) *[[Silvana Pampanini]] (1925–2016) *[[Alessandra Pannaro]] (1939) *[[Francesco Pannofino]] (1958) *[[Paolo Paoloni]] (1929) *[[Alba Parietti]] (1961) *[[Francesco Patanè]] (1996) *[[Marisa Pavan]] *[[Angelo Pellegrino]] *[[Clemente Pernarella]] (1971) *[[Roberto Perpignani]] (1941) (montažer)? *[[Vera Pescarolo]] (1930) *[[Ciro Petrone]] (1987) *[[Tina Pica]] (1884–1968) *[[Samanta Piccinetti]] (1979) *[[Michel Piccoli]] (1925-2020) (francoski igralec ital. rodu) *[[Camillo Pilotto]] (1888–1968) *[[Annamaria Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Marina Pierro]] *[[Luciano Pigozzi]] (1927-2008) (ps. Alan Collins) *[[Imma Piro]] *[[Carlo Pisacane]] (1889-1974) *[[Luigi Pistilli]] (1929-1996) *[[Mario Pisu]] *[[Paola Pitagora]] *[[Nilla Pizzi]] *[[Riccardo Pizzuti]] (1934) *[[Michele Placido]] (1946) *[[Violante Placido]] *[[Rossana Podestà]] (1934–2013) *[[Elvio Porta]] (1945-2016) *[[Angela Portaluri]] (1937) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Moana Pozzi]] *[[Romina Power]] *[[Giancarlo Prete]] (1942-2001) *[[Andrea Prodan]] (1961) (škotsko-it.) *[[Gigi Proietti]] (1940) *[[Enzo Pulcrano]] (1943-1992) == R == *[[Alberto Rabagliati]] *[[Tommaso Ragno]] (1967) *[[Umberto Raho]] *[[Giovanna Ralli]] (1935) *[[Gianluca Ramazzotti]] (1970) *[[Salvo Randone]] (1906-1991) *[[Luisa Ranieri]] (1973) *[[Renato Rascel]] *[[Ivan Rassimov]] (1938–2003) *[[Rada Rassimov]] (1938) (srb.rodu iz Trsta) *[[Galatea Ranzi]] (1967) *[[Gigi Reder]] (1928-1998) *[[Giulio Ricciarelli]] (1965) (ital.-nemški) *[[Dino Risi]] (1916–2008) *[[Patrizio Rispo]] (1956) *[[Giuditta Rissone]] *[[Adelaide Ristori]] *[[Naike Rivelli]] *[[Stefania Rocca]] (1971) *[[Blas Roca-Rey]] (1961) (perujsko-italijanski) *[[Alba Rohrwacher]] (1979) *[[Vera Rol]] (1920-1973) *[[Isabella Rossellini]] (1952) *[[Eleonora Rossi Drago]] (1925–2007) *[[Massimo Rossi]] (1955) *[[Serena Rossi]] (1985) *[[Sergio Rubini]] (1959) *[[Claudio Ruffini]] (1940-1999) *[[Aurora Ruffino]] (1989) *[[Claudia Ruffo]] (1980) *[[Salvatore Ruocco]] (1982) *[[Carmen Russo]] (1959) *[[Francesco Russo]] (1993) *[[Roberto Russo]] (1947) *[[Rosaria Russo]] == S == *[[Simone Sacchettino]] *[[Pamela Saino]] (1987) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Sabrina Salerno]] (1968) *[[Giulia Salvatori]] (1962) *[[Renato Salvatori]] (1933-1988) *[[Gustavo Salvini]] (1859-1930) *[[Sandro Salvini]] (1890-1955) *[[Aitana Sánchez–Gijón]] (1968) *[[Amanda Sandrelli]] (1964) *[[Stefania Sandrelli]] (1946) *[[Maya Sansa]] (1975) *[[Gianni Santuccio]] (1911-1989) *[[Goliarda Sapienza]] (1924-1996) *[[Teresa Saponangelo]] (1973) *[[Massimo Sarchielli]] (1931-2010) *[[Samuela Sardo]] (1977) *[[Jacopo Sarno]] (1989) *[[Franca Scagnetti]] (1924–1999) *[[Delia Scala]] (1929–2004) *[[Riccardo Scamarcio]] (1979) *[[Jacques Sernas]] (1925-2015) (litvansko-franc.-it.) *[[Roseanna Sciaffino]] (1938-2009) *[[Gerry Scotti]] (1956) *[[Tino Scotti]] (1905–1984) *[[Cristina Sebastianelli]] *[[Paola Senatore]] (1949) *[[Massimo Serato]] (1916–1989) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Toni Servillo]] (1959) *[[Rocco Siffredi]] (1964) *[[Vira Silenti]] *[[Dimitri Skofic]] (1994) *[[Milko Skofic ml.]] (1957) *[[Umberto Smaila]] (1950) *[[Nina Soldano]] (1963) *[[Emilio Solfrizzi]] (1962) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Agnès Spaak]] (fr.-it.) (1944) *[[Catherine Spaak]] (fr.-it.) (1945–2022) *[[Ilaria Spada]] (1981) *[[Umberto Spadaro]] (1904-1964) *[[Bud Spencer]] /Carlo Pedersoli (1929–2016) *[[Diamy Spencer]] (1972) *[[Maria Grazia Spina]] (1936–2025) *[[Ilona Staller]] - [[Cicciolina]] *[[Paolo Stoppa]] (1906–1988) * == T == *[[Barbara Tabita]] (1975) *[[Marialuisa Tadei]] (1964) *[[Moa Tahi]] *[[Gianrico Tedeschi]] (1920–2020) *[[Teo Teocoli]] (1945) *[[Fiorenza Tessari]] (1968) *[[Fabio Testi]] (1941) *[[Alberto Testone]] (1963) *[[Filippo Timi]] (1974) *[[Gabriele Tinti]] (1932-1991) *[[Gianmarco Tognazzi]] (1967) *[[Ricky Tognazzi]] (1955) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *[[Marilù Tolo]] (1944) *[[Michelangelo Tommaso]] (1980) *[[Agata Tomšič]] (slovensko-italijanska) *[[Tontolini]] ([[Polidor]]; pr.i.Ferdinand Guillaume: franc.-it.) *[[Angelo Tosto]] *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) *[[Thomas Trabacchi]] (1965) *[[Luis Trenker]] (1892–1990) *[[Jasmine Trinca]] (1981) *[[Massimo Troisi]] (1953–1994) *[[Laura Trotter]] (1950) *[[Liana Trouche]] (1938-81) *[[Luca Turco]] (1990) == U == *[[Claudio Undari]] (1935-2008) *[[Saro Urzi]] (1913-1979) == V == *[[Valeria Vaiano]] (1969) *[[Filippo Valese]] *[[Caterina Valente]] (1931-2024) *[[Mariella Valentini]] (1960) *[[Rudolph Valentino|Rodolfo Valentino]] (1895–1926) (ZDA) *[[Franca Valeri]] (1920–2020) *[[Alida Valli]] (r. ''Altenburger'') (1921–2006) *[[Romolo Valli]] (1925-1980) *[[Raf Vallone|Raf(faele) Vallone]] (1916-2002) *[[Bice Valori]] *[[Nicolas Vaporidis]] (1981) *[[Daniele Vargas]] (1922-1992) *[[Caterina Varzi]] (1961) *[[Lucia Vasini]] (1955) *[[Luca Venantini]] (1970) *[[Michele Venitucci]] (1974) *[[Carlo Verdone]] (1950) *[[Vera Vergani]] (1894-1989) *[[Giovanni Veronesi]] (1962) *[[Edoardo Vianello]] (1938) *[[Raimondo Vianello]] (1922-2010) *[[Piero Vida]] (1938–1987) *[[Paolo Vilaggio]] (1932-2017) *[[Pamela Villoresi]] (1957-) *[[Lola Visconti]] (1891-1924) *[[Simonetta Vitelli]] (1950) *[[Monica Vitti]] (''Maria Luisa Ceciarelli'') (1931-2022) *[[Gian Maria Volontè]] (1933–1994) == W == * [[Aleardo Ward]] (1915-1971) * [[Luca Ward]] (1960) * [[Monica Ward]] == X == * [[Tina Xeo]] (1902-1992) == Z == *[[Checco Zalone]] (''Luca Pasquale Medici'') *[[Nazzareno Zamperla]] *[[Gianni Zanasi]] *[[Carmelo Zappulla]] *[[Renato Zero]] *[[Luca Zingaretti]] (1961) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Igralci]] [[Kategorija:Italijanski igralci|*]] 5045r6q3r0xg5u1vzmu29enp6u14ng0 Seznam slovenskih radijskih postaj 0 53400 6679076 6664401 2026-05-22T10:34:25Z ~2026-30795-98 260345 /* Komercialne radijske postaje */ 6679076 wikitext text/x-wiki Sledeč seznam navaja radijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni glede na pokritost in vrste oddajanih vsebin. Seznam ne navaja radjiskih programov, oddajanih samo preko spleta ali kabelskih sistemov. == RTV Slovenija == === Nacionalni programi === {| class="wikitable" ! width="20%"|Ime ! width="20%"|Način sprejema ! width="10%"|DAB+ MUX ! width="10%"|DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%"|Format ! width="20%"|Spletna stran |- | [[Radio Prvi|Radio Slovenija - 1. program]] | FM, DAB+, DVB-S2 |R1 |104 3A | Informacije, novice, oldie, ljudska, narodnozabavna in narodna glasba, kultura | [http://prvi.rtvslo.si/] |- | [[Val 202]] | FM, DAB+, DVB-S2 |R1 |104 3A | Informacije, Adult Contemporary, rock, indie, alternativna in popularna glasba, športni prenosi v živo | [http://val202.rtvslo.si/] |- | [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] | FM, DAB+, DVB-S2 |R1 |104 3A | Kultura, resna klasična glasba, džez, verske vsebine, glasba svetov, koncerti, literarne oddaje | [http://ars.rtvslo.si/] |- | [[Radio Slovenia International]] | FM, DAB+, DVB-S2 |R1 |96 3A | Informacije v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, Adult Contemporary, rock, indie, alternativna in popularna glasba, oddaje za turiste in tujce v Sloveniji | [http://www.rtvslo.si/radio-si/] |} === Regionalni programi === {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Način sprejema ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Radio Koper]] | FM, srednji val, DAB+ |R2W |88 3A | Regionalni radio za Slovensko obalo in Primorsko, oldie, popularna, rock in narodnozabavna glasba | [http://www.rtvslo.si/radio-koper/] |- | [[Radio Maribor]] | FM, DAB+ |R2E |88 3A | Regionalni radio za Štajersko in Pomurje, oldie, popularna, rock in narodnozabavna glasba | [http://www.rtvslo.si/radio-maribor/] |} === Manjšinski programi === {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Način sprejema ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Pomurski madžarski radio]] | FM, srednji val, DAB+ |R2E |88 3A | Radijski program za madžarsko narodno manjšino v Prekmurju, oldie, popularna in narodnozabavna glasba | [http://www.rtvslo.si/mmr/] |- | [[Radio Capodistria]] | FM, srednji val, DAB+, DVB-S2 |R2W |33 3A | Radijski program za italijansko narodno manjšino na Obali, popularna, rock, indie in alternativna glasba | [http://www.rtvslo.si/radio-capodistria/] |} == Komercialne postaje z nacionalno pokritostjo == === Nacionalna pokritost preko omrežja FM in DAB+ === ==== Komercialne postaje ==== {| class="wikitable" ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Način sprejema ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Radio 1]] | FM, DAB+ |R1 |64 3A | Popularna glasba (Top 40 format) | [https://www.radio1.svet24.si/] |- | [[Radio Center]] | FM, DAB+ |R1 |80 3A | Popularna glasba (Top 40 format) | [http://www.radiocenter.si/] |} ==== Nepridobitni programi posebnega pomena ==== {| class="wikitable" ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Način sprejema ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Radio Ognjišče]] | FM, DAB+ |R1 |64 3A | Katoliški radijski program, verska, ljudska, narodnozabavna, narodna in oldie glasba | [http://radio.ognjisce.si/] |} === Nacionalna pokritost prek DAB+ (ne oddajajo na FM) === {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime programa ! width="20%" |DAB+ MUX ! width="20%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Radio Salomon]] | R1 |56 3A | Popularna glasba (Top 40 format), oldies, devetdeseta |[https://radiosalomon.svet24.si/] |- |[[Enter.radio|ENTER]] |R4 |56 3A |Elektronska glasba, EDM, hip hop, trap, dub, drum & base, electro, house, trance, IDM in breakbeat |[https://enter.radio/] |- |FRAJER |R4 |56 3A |Slovenska narodna, popularna in narodnozabavna glasba |[https://radiofrajer.si/] |- |Radio Veseljak Zlati zvoki |R4 |56 3A |Slovenska narodna, polularna in narodnozabavna glasba |/ |- |Radio Aktual Romantika |R4 |56 3A |Popularna in oldie glasba iz [[Hrvaška|Hrvaške]], ostalih držav bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in Slovenije, oldie glasba |/ |- |Retro Radio |R4 |56 3A |Program, ki ponuja širok nabor glasbe različnih glasbenih zvrsti. |/ |- |Klasik Radio |R4 |80 3A |Klasična glasba, filmska glasba |[https://www.klasikradio.si/] |- |Juboks radio |R4 |56 3A |Nostalgična glasba |[https://www.juboks.si/] |- |Center X |R4 |56 3A |Oldie glasba | |- |podcast24 |R4 |56 3A |Podcasti | |- |[[Radio 1 90-a]] |R2E in R2W |56 3A |Oldie glasba (popularna glasba iz devetdesetih) |/ |- |Radio 1 Slo Hiti |R2E in R2W |56 3A |Slovenska pop glasba |/ |} === Nacionalna pokritost preko omrežja DAB+ (lokalno oddajajo tudi na FM) === ==== Komercialne radijske postaje ==== {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Območje FM ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Radio 1 80-a]] | Osrednja Slovenija | R1 |56 3A | Oldie glasba (popularna glasba iz osemdesetih) |[https://radio80.si/] |- |Radio Aktual |Osrednja Slovenija, Štajerska, Savinjska |R1 |56 3A |Popularna in oldie glasba iz [[Hrvaška|Hrvaške]], ostalih držav bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in Slovenije |[https://www.radioaktual.svet24.si/] |- | [[Radio Veseljak]] | Osrednja Slovenija, Savinjska | R1 |56 3A | Slovenska narodna, popularna in narodnozabavna glasba |[https://www.veseljak.svet24.si/] |- | [[Radio City]] | Štajerska, Savinjska, osrednja Slovenija | R1 |72 3A | Popularna glasba |[http://www.radiocity.si] |- | [[Rock Radio]] | Osrednja Slovenija, Gorenjska, Savinjska, Notranjska, Posavje | R1 |88 3A | Rock, metalska, indie in alternativna glasba |[http://www.rockradio.si/] |- | [[Net FM]] | Štajerska | R1 |56 3A | Popularna glasba |[http://www.radionet.si/] |- | [[Radio Ekspres]] | Osrednja Slovenija | R1 |56 3A | Popularna in oldie glasba |[http://www.radioekspres.si/] |- | [[Radio Antena]] | Osrednja Slovenija in Gorenjska | R2E in R2W |56 3A | Popularna glasba (Top 40 format) |[https://radioantena.svet24.si/] |- | [[Radio 1 Rock]] | Osrednja Slovenija, Štajerska | R2E in R2W |72 3A | Rock, metalska, indie in alternativna glasba |[https://www.radiobob.svet24.si/] |- | [[Toti radio]] | Prekmurje, Štajerska | R4 |56 3A | Popularna, oldie glasba |[https://totiradio.si/] |- |[[Best FM|Best FM LJ]] |Osrednja Slovenija in Gorenjska |R4 |56 3A |Turbofolk glasba |[https://bestfm.si/] |- |[[Radio Capris]] |Slovenska Istra, Primorska, Notranjska |R4 |56 3A |Popularna glasba |[http://www.radiocapris.si/] |- |[[Radio Hit]] |Osrednja Slovenija, Slovenska Istra |R4 |56 3A |Oldie glasba |[http://www.radiohit.si/si] |} ==== Programi s statusom posebnega pomena ==== {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Območje FM ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- |[[Štajerski val]] |Štajerska |R4 |56 3A |Popularna, oldie in v omejenem obsegu narodnozabavna glasba |[http://www.stajerskival.si/sl/] |} ==== Študentski programi posebnega pomena ==== {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Območje FM ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Radio Študent]] | Osrednja Slovenija | R1 |24 3A | Študentski radio |[http://www.radiostudent.si/] |} == Lokalne in regionalne radijske postaje (DAB+ in FM) == === Lokalne in regionalne radijske postaje brez statusa === {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Območje FM ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- |[[Radio Fantasy]] |Savinjska |R2E |56 3A |Popularna glasba |[http://www.rfantasy.si/] |- |Toti Maxi |Prekmuirje, Prlekija |R2E |56 3A |Popularna, oldie glasba |[https://radiomaxi.si/458/toti-maxi] |- |Radio 1 Country |/ |R3 |88 3A |Country glasba |/ |- |Radio Terminal |/ |R3 |40 3A |Program, ki je namenjen skupinam z izrazitim interesom za sodobne urbane glasbene žanre in subkulture, skupinam z izrazitim interesom za kulturo in umetnost oziroma urbani in mladi populaciji. |[https://radioterminal.live/] |- |[[Radio Zeleni val|Zeleni val]] |Osrednja Slovenija, Dolenjska |/ |/ |Večinoma slovenska popularna in narodnozabavna glasba |[http://www.radio.zelenival.com/] |- |[[MojRadio]] |Savinjska |/ |/ |Popularna in oldie glasba |[https://mojradio.si/] |- |[[Best FM|Best CE]] |Savinjska, Posavje |/ |/ |Turbofolk glasba |[https://bestfm.si/] |- |[[Best FM|Best MB]] |Štajerska |/ |/ |Turbofolk glasba |[https://bestfm.si/] |- |Radio Aktual D |Dolenjska |/ |/ |Popularna in oldie glasba iz [[Hrvaška|Hrvaške]], ostalih držav bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in Slovenije |/ |- |Radio Aktual Obala |Slovenska Istra |/ |/ |Popularna in oldie glasba iz [[Hrvaška|Hrvaške]], ostalih držav bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in Slovenije |/ |- |Radio Veseljak Lisca |Zasavje |/ |/ |Slovenska narodna, popularna in narodnozabavna glasba |/ |- |Radio Veseljak Posavje |Dolenjska, Posavje |/ |/ |Slovenska narodna, popularna in narodnozabavna glasba |/ |- | [[Radio Romic]] | Prekmurje | / |/ | Lokalni radio namenjen romski narodni skupnosti, popularna, oldie in narodnozabavna glasba |[http://www.radioromic.com/] |- |Radio 1 80-a CE |Savinjska |/ |/ |Oldie glasba (popularna glasba iz osemdesetih) |[https://radio80.si/] |} === Regionalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="20%"|Ime ! width="20%"|Območje FM ! width="10%"|DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%"|Spletna stran |- | [[Radio Murski val|Murski val]] | Prekmurje |R2E |72 3A | Popularna, oldie, ljudska in narodnozabavna glasba | [http://www.murskival.si/] |- |Radio Aktual Kum |Zasavje, Posavje |R2E |56 3A |Popularna in oldie glasba iz [[Hrvaška|Hrvaške]], ostalih držav bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in Slovenije |[https://kum.svet24.si/] |- | [[Radio Ptuj]] | Štajerska |R2E |56 3A | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [https://www.radioptuj.svet24.si/] |- | [[Koroški radio]] | Koroška |R2E |56 3A | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.koroski-radio.si/] |- | [[Radio Celje]] | Savinjska |R2E |56 3A | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radiocelje.si/] |- | [[Radio Kranj - Gorenjski megasrček|Radio Kranj]] | Osrednja Slovenija, Gorenjska |R2W |56 3A | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba |[http://www.radio-kranj.si/] |- | [[Radio Slovenske gorice]] | Štajerska |/ |/ | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.rsg.si/] |} === Lokalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Obmošje FM ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Radio Rogla]] | Štajerska |R2E |80 3A | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radiorogla.si/] |- | [[Radio Krka]] | Dolenjska |R2E |56 3A | Popularna in oldie glasba | [https://www.radiokrka.svet24.si/] |- | [[Radio Sraka]] | Dolenjska |R2E |56 3A | Popularna, oldie, narodna in narodnozabavna glasba | [http://www.radiosraka.com/] |- | [[Radio Gorenc]] | Gorenjska |R2E |72 3A | Popularna, oldie, narodna in narodnozabavna glasba | [http://www.radiogorenc.si/] |- | [[Radio Sora]] | Osrednja Slovenija, Notranjska |R2W |56 3A | Narodna in narodnozabavna glasba | [http://www.radio-sora.si/] |- | [[Radio Triglav]] | Gorenjska |R2W |56 3A | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radiotriglav.si/] |- | [[Radio 94]] | Notranjska, Primorska |R2W |56 3A | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radio94.si/] |- | [[Radio Robin]] | Primorska, severna Primorska |R2W |64 3A | Popularna in oldie glasba | [http://www.robin.si/] |- |Radio Velenje |Savinjska, Koroška |R2E |56 3A |Slovenska narodna, popularna in narodnozabavna glasba |/ |- | [[Radio Prlek]] | Štajerska, Prekmurje |/ |/ | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radioprlek.net/] |- | [[Radio Univox]] | Dolenjska |/ |/ | Popularna in oldie glasba | [http://www.univox.si/] |} === Programi s statusom regionalnega in lokalnega programa posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="20%"|Ime ! width="20%"|Območje FM ! width="10%"|DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%"|Spletna stran |- | [[Primorski val]] (Alpski val in Radio Odmev) | Severna Primorska, Primorska, Notranjska |R2W |64 3A | Popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.primorskival.si/] |} === Študentski programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="20%" |Ime ! width="20%" |Območje FM ! width="10%" |DAB+ MUX ! width="10%" |DAB+ BitRate (kbps) & zaščita ! width="20%" |Format ! width="20%" |Spletna stran |- | [[Mariborski radio študent|Mariborski radio Študent]] (MARŠ) | Štajerska | / |/ | Študentski radio |[http://www.radiomars.si/] |} ==Radijske postaje, ki so prenehale z oddajanjem == {| class="wikitable" |- ! width="33%"|Program ! width="33%"|Datum prenehanja oddajanja ! width="33%"|Program, ki je slišen na bivših frekvencah |- | Poslovni val (Slovenski poslovni kanal) | 11. april 2007 | [[Radio 1]] |- | [[Radio Bakla]] | maj 2008 | [[Radio 1]], kasneje [[Rock Celje]] |- | [[Turistični radio Potepuh]] | ? | ? |- | [[Radio Plus]] | 2010<ref>https://www.mister-deejay.com/e107_plugins/forum/forum_viewtopic.php?15134</ref> | Radio Bit |- | [[Notranjski radio]] Logatec (NTR) | ? | Radio 94 |- | [[Radio Bit]] | 9. november 2011<ref>{{Navedi splet |url=https://www.alter.si/tema/radio-bit-106-8.1334268/page-2 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-07-02 |archive-date=2022-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221027064429/https://www.alter.si/tema/radio-bit-106-8.1334268/page-2 |url-status=dead }}</ref> | Radio Top |- | [[Radio Gama MM]] | 3. april 2006 | [[Radio Ekspres]] |- | [[Radio Fantasy]] | 1. januar 2012 | [[Radio Antena]] |- | [[Radio Geoss]] | 16. februar 2008 | [[Radio 1]] |- | [[Radio glas Ljubljane]] | 31. december 2007 | [[Radio Aktual]] |- | [[Radio Hrvatini]] | 31. december 2007 | Radio Tartini |- | [[Celjski val]] | ? | Radio 1 |- | Radio Klasik | 31. december 2007 | [[Radio 1]] |- | Radio Max | 18. april 2007 | [[Radio 1]] |- | [[Radio Morje]] | 18. april 2007 | [[Radio 1]] |- | [[Radio Portorož]] | 18. april 2007 | [[Radio 1]] |- | [[Radio Sevnica]] | 2007 | [[Radio Veseljak]] |- | [[Radio Brežice]] | 3. januar 2008 | [[Radio Aktual]], kasneje [[Radio Veseljak]] |- | [[Radio Šport]] | 11. april 2007 | [[Radio 1]] |- | Radio Val (Sežana) | 18. april 2007 | [[Radio 1]] |- | Radio Tempo | 1. maj 2010 | [[Radio Center]] |- | [[Radio Radlje]] | 15. februar 2010 | [[Radio 1]] |- | Radio Orion | 16. junij 2008 | [[Radio 1]] |- | Radio Energy | 1. oktober 2008 | [[Radio Center]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.telstar.si/viewtopic.php?f=26&t=6751&start=30 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-06-29 |archive-date=2022-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221027064340/https://www.telstar.si/viewtopic.php?f=26&t=6751&start=30 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221027064340/https://www.telstar.si/viewtopic.php?f=26&t=6751&start=30 |date=2022-10-27 }}</ref> |- | Radio Urban | 15. junij 2009 | [[Radio 1]] |- | Radio Odeon | 2. februar 2009 | [[Radio 1]] |- | Radio Dur | 4. maj 2011 | Radio Pacient |- | Radio Pacient | 1. december 2012 | [[Radio Center]], od 8. septembra 2014 [[Rock Radio]] |- | [[Radio Viva]] | 16. april 2012 | [[Radio 1]] |- | Radio Grom | 19. marec 2012 | [[Radio 1]] |- | [[Studio D]] | 11. januar 2012 | [[Radio Aktual]] |- | Radio Nova | 12. april 2012 | [[Radio Center]] |- | Radio Snoopy | 12. april 2012 | [[Radio Center]] |- | Radio Goldi | 12. april 2012 | [[Radio 1]] |- | Radio Ljubljana | oktober 2012 | Radio S |- | [[Radio Belvi]] | 1. januar 2012 | [[Radio Antena]] |- | Radio Tartini | 2011 | [[Radio Aktual]] |- | [[Radio Kum]] | 3. november 2014 | [[Radio Aktual]] |- | Radio Radio | 30. januar 2015 | [[Radio 1]] |- | Radio Alfa | 20. januar 2014 | [[Radio Center]] |- | Radio S | 23. november 2015 | [[Radio 2]] |- | Radio Antena Gorenjska | 1. februar 2016 | [[Radio 1]] |- | Radio Antena Maribor | 17. januar 2016 | Rock Maribor |- | Radio Europa 05 | 17. oktober 2016<ref>https://digitalniradio.si/radio-europa-05-se-bo-preimenoval-v-radio-bob/</ref> | Radio Bob |- | Radio Top | 17. januar 2016 | [[Rock Radio]] |- | Radio Antena Štajerska | 3. januar 2018 | [[Radio Fantasy]] |- | Radio Laser | 4. junij 2019<ref>{{Navedi splet|title=Radio Laser prenehal z oddajanjem|url=https://www.koroskenovice.si/novice/radio-laser-prenehal-z-oddajanjem/|website=Koroške Novice|date=2019-06-05|accessdate=2021-06-23|language=sl-SI}}</ref> | program ne oddaja več |- | Radio Brezje | april 2022 | Toti radio |- |[[Radio Salomon]] (prenehal oddajati na FM; program je možno poslušati preko DAB+) |11. november 2022 |[[Best FM]] |- |Odprti radio |25. november 2022 |[[Radio Salomon]] |- | [[Radio 2]] | 23. januar 2023 | Radio 1 80-a |- | [[Rock Celje]] | 1. junij 2023 | [[Best FM]] |- |Radio Pohorje |11. marec 2024 |Best FM |- |Radio Bob |11. november 2024 |Radio 1 Rock |} == Viri == * AKOS, 2022 * Spletne strani radijskih postaj * FMSCAN.org == Sklici == <references />{{-}}{{Slovenija}} [[Kategorija:Radio|*]] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|*]] 2nfcks2xq3rifptl30kzixautu4gxd1 Matej Hubad 0 59407 6678972 6418604 2026-05-22T00:46:11Z Marjan Tomki SI 190558 Vir za to bo v Šubljevem članku, ko ga razširim 6678972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matej Hubad''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[pianist]], [[orglar]], [[pevec]] in [[pedagog]], * [[28. avgust]] [[1866]], [[Povodje, Vodice|Povodje]] pri [[Skaručna|Skaručni]], † [[2. maj]] [[1937]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodil se je očetu Valentinu in materi Marjani (roj. Pušavc). Gimnazijo je obiskoval na [[Ptuj]]u in v Ljubljani, v [[Gradec|Gradcu]] je študiral pravo. Kasneje je na [[Dunaj|dunajskem]] [[konservatorij]]u študiral [[harmonija|harmonijo]] in [[kontrapunkt]] pri [[Anton Bruckner|Antonu Brucknerju]], sicer pa še [[orgle]], [[klavir]] in [[solopetje]]. V Ljubljani je bil od leta 1891 zaposlen kot umetniški vodja [[Glasbena matica v Ljubljani|Glasbene matice]], kasneje pa glasbene šole iste ustanove in iz nje posledično nastalega [[konservatorij]]a. (Konservatorij Glasbene matice je kasneje postal [[Akademija za glasbo v Ljubljani]]). Kot pedagog GM je vzgojil večino opernih pevcev, delujočih pred in po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] (npr. [[Julij Betetto]], [[Josip Križaj (pevec)|Josip Križaj]], [[Pavla Lovše]], [[Josip Rijavec]], [[Anton Šubelj]] ...). Njegov sin je bil slovenski dirigent [[Samo Hubad]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} *[[seznam slovenskih skladateljev]] *[[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)]] *[[seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi]] {{-}} {{Slovenski skladatelji}} {{Normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Hubad, Matej}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] q78ihanffhz14p6s105ad6knzfhtwrr Novak 0 71407 6679120 6674582 2026-05-22T11:28:05Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6679120 wikitext text/x-wiki {{zapomen|osebno ime|Novak (ime)}} '''Novak''' [novák] je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (10.936 oseb), kar velja tudi za osrednjeslovensko, savinjsko in spodnjeposavsko statistično regijo, med najpogostejšimi pa je na Dolenjskem, v Prekmurju in Podravju. Pri drugih narodih je ta priimek na prvem mestu še na [[Češka|Češkem]] (Novák z žensko obliko Nováková) in [[Poljska|Poljskem]] (Nowak). Na Hrvaškem je absolutno število oseb s priimkom Novak skoraj tolikšno kot v Sloveniji (okoli 10.000). Je najpogostejši priimek v [[Medžimurje|Medžimurju]], veliko jih je v Zagrebu ter v Dalmaciji (otok oz. mesto [[Hvar, Hvar|Hvar]]), pojavlja pa se tudi ponekod v Bosni in Hercegovini.<ref>{{Navedi splet|title=Prezime Novak @ Acta Croatica|url=https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|website=actacroatica.com|accessdate=2021-10-26|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026100718/https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|url-status=dead}}</ref> Priimek je sicer dokaj razširjen po srednji in vzhodni Evropi (od nemškega govornega področja do Ukrajine), od koder je s priseljenci prišel tudi v Ameriko in drugam po svetu. == Izvor ter razlaga pomena in rabe == Priimek, ki je slovanskega izvora, izhaja iz besede ''nov'' v pomenu ''novinec'' (novodošli v neko vas, skupnost). Novák je bil sicer nekdaj tudi moški, določen za vojaško službo. Novak je lahko tudi poklicno ime za človeka, ki s sekanjem in požiganjem ustvarja nove površine za obdelavo - [[novina|novino]].<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref>. Slovenski (knjižni) naglas je '''Novák''', v vseh drugih jezikih pa je na prvem zlogu: '''Nóvak;''' pri Srbih in Črnogorcih je to [[Novak (ime)|osebno ime]] (npr. [[Novak Đoković]]), iz katerega je mdr. izveden priimek [[Novaković]] (z varianto [[Novković]]). '''Sorodni priimki''' so še: [[Novinc]], [[Novina]], [[Novačan]], [[Novinc]], [[Novinec]], [[Novič]], [[Novinšek]], [[Novljan]]. V Sloveniji je med najpogostejšimi kombinacijami imena in priimka na drugem mestu [[Franc Novak]] (prvi je Jožef Horvat), na četrtem pa [[Janez Novak]], med ženskami pa je na prvem mestu [[Marija Novak]]. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ajda Novak]] (* 1993), kanuistka na divjih vodah * [[Albin Novak]] (1926–2018), pilot, graditelj letal in modelar * [[Albina Novak]] (1900–1971), urednica in izseljenska delavka v Ameriki * [[Aleksander Novak]] (''več znanih ljudi'') (1928–2003), elektrotehnik *[[Aleksander Saša Novak]] (1928–2015), slovenski narodni delavec v BIH * [[Alenka Novak]] (* 1977), kolesarka * [[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]] (* 1973), gledališki režiser, kulturni delavec in organizator * [[Aleš Novak (pravnik)|Aleš Novak]] (* 1974), pravnik, univ. prof. * [[Alja Novak Viryent]], industrijska oblikovalka in izdelovalka čevljev * [[Aljaž Novak]] (* 1990), hokejist * Alojz(ij) Novak (1881–1967), duhovnik, dekan, kanonik, prosvetni delavec, urednik * [[Alojz Novak]] (1919–1999), pedagog, dvojezični šolnik (Lendava) * [[Alojzij Novak]], ime več znanih ljudi * [[Andrej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Anja Novak - Anjuta]] (* 1991), igralka, pesnica, šansonjerka * [[Anka Novak]] (* 1932), etnologinja, muzealka * [[Ante Novak]] (1911–1991), partizan, politični delavec in statistik * [[Anton Nowak]] (tudi Anton Novak, 1865–1932), slovensko-avstrijski slikar in grafik *[[Anton Novak]] (* 1956), dr. prava, diplomat, generalni konzul RS v Celovcu * [[Anzej Novak]] (1888–1966), koroški ljudski pevec in glasbenik * [[Barbara Novak]] (* 1969), pravnica, univ. prof. * [[Beno Novak]] (* 1991), plesalec, koreograf * [[Bogdan Novak]] (*1944), novinar, urednik in pisatelj * [[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011), slovensko-ameriški zgodovinar * [[Bogomir Novak]] (* 1944), filozof, pedagoški antropolog, publicist * [[Bojan Novak]] (* 1958), elektrotehnik, prof. UM * Bojan Novak, galerist, založnik (= pesnik?) * [[Bojan Novak (balinar)|Bojan Novak]] (* 1971), balinar * [[Boris A. Novak]] (* 1953), pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, pisatelj, literarni teoretik * [[Boris Novak]] (* 1963), menedžer, generalni direktor Pošte Slovenije * [[Boštjan Novak (kipar)|Boštjan Novak]] (* 1966), kipar * [[Boštjan Novak (častnik)|Boštjan Novak]] (* 1972), častnik SV * [[Božidar Novak]] (* 1965), podjetnik, strokovnjak za komuniciranje, publicist * [[Branka Tancig Novak]] (1927–2013), arhitektka * [[Cvetka Novak]], pesnica * [[Čarli Novak]] (* 1949), popularni glasbenik * [[Daniel Novak]] (* 1982), igralec badmintona * [[David Novak]] (18. stoletje), prekmurski pesnik * [[Doljana Novak]] (* 1948), kineziologinja, gimnastičarka * [[Domen Novak]], ime več znanih ljudi * [[Drago Novak]], slikar * Drago Novak (1930–2008), zgodovinar, pedagoški svetovalec, šolnik * [[Dušan Novak]] (1931–1998), geolog, jamar * [[Dušan Novak (namizni tenisač)]] (1931–1997), namiznoteniški (športni) delavec * [[Džoni Novak]] (* 1969), nogometaš * [[Edvina Novak]] (* 1939), založnica, knjigotržka, publicistka o kulinariki... * [[Ernest Novak (vinar)|Ernest Novak]] (1960–2022), vinar (enolog) * [[Ernest Novak]] (* 1977), košarkar * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] (1892–1973), politik * [[Feri Novak]] (1906–1959), arhitekt in urbanist * [[Fran Novak]] (1877–1944), pravnik, politik * [[Franc Novak]], ime več znanih oseb * [[France Novak]] (* 1934), jezikoslovec slovenist * [[Franci Novak (športni delavec)|Franci Novak]] (1922–1995), športni delavec * [[Franci Novak]] (* 1969), grafični oblikovalec, pesnik in pisec kratkih zgodb * [[Franjo Novak]] (1896–1980), publicist, urednik, turistični delavec (Mb) * [[Fredi Novak]], trener športnega plesa * [[Fric (Mirko) Novak]] (1918–1943), partizanski komisar * [[Gabrijela Novak]] (* 1942), papirniška tehnologinja * [[Gorazd Novak]] (* 1978), gradbenik hidrotehnik * [[Gregor Novak (zdravnik)]], zdravnik internist * [[Gregor Novak (energetik)]] * [[Gvido Novak]], sindikalist (predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije) * [[Helena Novak]] (* 1934), pedagoginja, psihologinja * [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] (* 1952), literarna zgodovinarka * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954), pesnica, prevajalka * [[Iva L. Novak]] (* 1986), fotografinja, pisateljica * [[Ivan Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ivana Novak]], glasbenica (pianistka, pevka), cinefilka, filmska kritičarka, urednica filmskega programa TVS *[[Iztok Novak - Easy]] (* 1967), kantavtor, glasbenik, pevec, radijski voditelj * [[Jakob Novak]] (* 1998), nogometaš * [[Jan Novak (novinar)]] (* 1971), novinar * [[Jan Novak (nogometaš)]] (* 1997), nogometaš * [[Jani Novak]] (* 1967), metalurg, fotograf * [[Janez Novak]], ime več znanih ljudi * [[Janez Krstnik Novak]] (1756—1833), glasbenik in skladatelj * [[Janže Novak]] (1893—1934), pravnik, politični in kulturni delavec * [[Jaroslav Novak]] (* 1943), publicist, prevajalec, urednik, založnik * [[Jasna Novak]] (* 1932), kostumografinja * [[Jelka Ovaska Novak]] (* 1947), prevajalka, založnica, pisateljica * [[Jerca Rožnik Novak]], plesalka, koreografinja * [[Jerko Novak]] (* 1957), kitarist, skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jernej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Josip Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jože Novak]] (* 1957), kranjinski arhitekt, politik * [[Jožef Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jure Novak]] (* 1980), gledališki režiser, performer, pesnik, glasbenik * [[Jure Novak (nogometaš)]] * [[Karl Novak|Karel Novak]] (1905–1975), oficir, četniški poveljnik in obveščevalec * [[Klemen Novak]], igralec * [[Koloman Novak]] (* 1933), slovensko-srbski likovni umetnik in teoretik * [[Ksenija Novak]] (* 1987), šahistka * [[Lea Novak]] (* 2000), kanuistka na divjih vodah * [[Leon Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ljudmila Novak]] (* 1959), specialna pedagoginja, političarka * [[Lojze Novak]] (1927–1986), izseljenski pesnik, pisatelj in literarni kritik *[[Lovro Novak]] (1886–1968), ekonomist?, davčni strokovnjak * [[Ludvik Novak]], ime več znanih ljudi * [[Luka Novak]] (* 1963), slovenski založnik, pisatelj, prevajalec, TV voditelj * [[Maja Novak]] (* 1960), pisateljica in prevajalka * [[Majda Novak Šijanec]], prevajalka * [[Marija Novak - Tršar]] (* 1934), oblikovalka * [[Marjan Novak (Jovo)]] - Mihajlo (1915–1943), partizan *[[Marjana Novak]], političarka, menedžerka? * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951), pisateljica, novinarka, prevajalka * [[Marko Novak]] (* 1967), pravnik, univ. prof. * [[Martin Novak]] (* 1970), hokejist * [[Mateja Kožuh-Novak]] (* 1943), zdravnica ginekologinja in političarka * [[Matevž Novak]] (* 1976), klarinetist in dirigent * [[Matevž Novak, geolog|Matevž Novak]] (* 197?), geolog/paleontolog * [[Matjaž Novak]] (* 1979), ekonomist, univ. prof. (UP) * [[Medea Novak]] (* 1983), igralka * [[Metka Novak]], biologinja, raziskovalka tumorjev/raka * [[Mihaela Novak|Mihaela Novak (-Mahnič)]] (1930–2024), igralka * [[Mija Novak]] (* 1993), glasbenica, kantavtorica (kitaristka, pianistka, pevka) * [[Milan Novak]] (1921–2004), agronom, univ. prof. * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965), pesnik * [[Miro Novak (slikar)|Miro Novak]] (* 1953), slikar samouk * [[Miro Novak]] (* 1960), kitarist, skladatelj, pevec, glasbeni pedagog in kantavtor * [[Miroslav Novak]] (* 1961), arhivist dokumentolog * [[Miša Novak]] (* 1975), fotomodel, germanistka, plesna pedagoginja * [[Mitja Novak]] (* 1947), pravnik, univ. prof. * [[Mojca Novak]] (* 1953), sociologinja * [[Nace Novak]] (* 1971), novinar, potopisec * [[Nada Novak]] (* 1928), športna pilotka in učiteljica letenja * [[Nataša Novak Tušar]] (*{{c.}} 1960), kemičarka * [[Neža Novak]] (r. [[Černe]]) (1933–2005), kineziologinja, gimnastičarka * [[Nežika Novak|Nežika (Agnes) Novak]] (* 1961), slovenskokoroška kiparka, keramičarka * [[Niko Novak]], rock pevec, kantavtor, scenograf, oblikovalec, filmski igralec *[[Nina Novak Oiseau]], muzikologinja, pesnica, pisateljica, kantavtorica * [[Olga Novak Markovič]] (1938–2003), kulinaričarka/gastronomka * [[Pavle Novak]] (* 1960), duhovnik lazarist, provincial * [[Peter Novak]], ime več znanih ljudi * [[Petra Novak]] (* 1984), atletinja, metalka kopja *Primož Novak, zdravnik fiziater * [[Primož Novak]] (* 1973), kipar, konceptualni umetnik *[[Ranko Novak]] (* 1948), grafični oblikovalec, profesor ALUO (hrvaškega rodu) *[[Renata Novak Klemenčič]], umetnostna zgodovinarka * [[Robert Novak]] (* 1983), arhitekt, glasbenik, fotograf, oblikovalec *[[Robi Novak]] (* 1970), bas kitarist * [[Saša Novak]] Krmpotič (* 1957), kemičarka, raziskovalka materialov, komunikatorica/popularizatorka znanosti (IJS) * [[Sonja Novak Lukanovič]] (* 1954), uporabna jezikoslovka * [[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956), biolog, pesnik, pisatelj * [[Stane Novak (okulist)]] (1920–1995), zdravnik oftalmolog * [[Stanislav Novak]] (1926–1979), novinar, urednik in taborniški organizator * [[Špela Novak]], novinarka * [[Špela Novak - Pupa]], pevka *[[Tadej Novak]], subatomski fizik * [[Tereza Novak]], filantropistka * [[Tone Novak]] (* 1950), biolog, jamski ekolog * [[Urban Novak]], alpinist * [[Uroš Novak]], kemik (drug= geolog, jamar) * [[Valentina Smej Novak]] (* 1976), kolumnistka, prevajalka, TV voditeljica * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]], elektrotehnica, univ. prof. * [[Victor Novak]] (1923–2011), politolog in bibliotekar (v ZDA) * [[Viktor Novak]] (1883–1950), gozdarski strokovnjak in kartograf * [[Vida Novak]] (r. [[Treo]]) (1894–1984), kulturna mecenka, "narodna dama" * [[Vilko Novak]] (1909–2003), etnolog in slavist, univerzitetni profesor * [[Vilko Novak (novinar)|Vilko Novak]] - Čipči (1937–2010), novinar, urednik in prevajalec * [[Vincenc Novak]] (1807–1869), duhovnik * [[Vinko Novak]] (1842–1923), risar in slikar * [[Vlado Novak]], ime več znanih ljudi * [[Zdenka Novak]] (* 1934), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Zdravko Novak]] (1876–??) igralec, bibliograf, čitalniški igralec, zborovodja) * [[Zeko Novak]] - Gandi, uradnik in komik * [[Zmago Novak]], arhitekt, oblikovalec * [[Zoran Novak]], kemik, FKKT UM * [[Zorka Novak Pintarič]], kemijska tehnologinja, univ. prof. (UM) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953), pisatelj in publicist * [[Živa Novak Antolič]] (* 1948), porodničarka, prof. MF == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandr Novak|Aleksand(e)r Novak]] (* 1971), ruski ekonomist in politik * [[Andriy Novak (|Andrij Novak]] (* 1988), ukrajinski nogometaš * [[Arne Novak|Arne Novák]] (1880–1939), češki literarni zgodovinar, univ. profesor * [[Augustin Novak|Augustin Novák]] (1890–1970), avstro-ogrski vojaški pilot češkega? rodu * [[Bořivoj Novák]] (1906–1973), češki jezikoslovec rusist * [[Božidar (Božo) Novak]] (1925–2013), hrvaški novinar, publicist in akter "hrvaške pomladi" * [[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]], hrvaški zgodovinar (novinarstva in komunikolog =?) * [[Božo Novak]], polkovnik JLA v Sloveniji 1991, kasneje general in poveljnik protizračne obrambe Republike Srbske * [[Branko Novak]], hrvaški ekonomist * [[Damir Novak]] (* 1935), hrvaški športnik (skakalec v vodo, telovadec; rokomet, tenis) in baletni plesalec *[[Dennis Novak]] (* 1993), avstrijski tenisač * [[Dezső Novák]] (1939–2014), madžarski nogometaš * [[Dragutin Karlo Novak]] (1892–1978), prvi hrvaški pilot (letalec) * [[Eduard Novák]] (1946–2010), češki hokejist * [[Elliot Novak]], ? * [[Emil Novak]] (* 1931), bosenski kineziolog in športni delavec (atletika, smučarski skoki, kajakaštvo); profesor v Sarajevu * [[Eszter Novák]] (* 1964), madžarska režiserka in igralka * [[Ethan Novak]], ameriški glasbenik * [[Eva Barbara Novak]] (1898–1988), ameriška filmska igralka * [[Éva Novák-Gerard]] (1930–2005), madžarska plavalka * [[Evelin Novak]], hrvaško-nemška sopranistka * [[Filip Novák]] (* 1982), češki hokejist * [[Filip Novák]] (* 1990), češki nogometaš * [[Ferenc Novák]] (1931–2024), madžarski plesalec in koreograf * [[Ferenc Novák]] (* 1969), madžarski kanuist * [[Franc Novak (1915–1990)|Franc Novak]] (1915–1990), bosensko-hercegovski prvoborec in politik (slov. rodu)? * [[Franz Novak]] (1913–1983), avstrijski nacistični zločinec * [[Gabi Novak]] (1936–2025), hrvaška pevka zabavne glasbe * [[Grga Novak]] (1888–1978), hrvaški zgodovinar, arheolog in akademik (preds. [[JAZU]]) * [[Grigory Irmovich Novak|Grigorij Novak]] (1919–1980), sovjetski dvigovalec uteži (ukrajinskega rodu) * [[Guido Novak von Arienti]] (1859–1928), avstro-ogrski general (po očetu slov. rodu) * [[Helga M. Novak]] (1935–2013), nemško-islandska pisateljica * [[Ilona Novák]] (1925–2019), madžarska plavalka * [[Ivan Krstitelj Novak]], hrvaški entomolog * Ivan Novak (1884–1934), hrvaški narodni preporoditelj v [[Medžimurje|Medžimurju]] * Ivana Novak (*1948), italijanska filmska igralka * [[Ivo Novák]] (1918–2004), češki filmski režiser *[[Ivo Novák]] (* 1967), češki igralec * [[Jan Novák]] (1921–1984), češki skladatelj * [[Jan Novák]] (* 1953), češko-ameriški pisatelj, scenarist in dramatik * [[Jan Novák]] (* 1979), češki hokejist * [[Jan Novák]] (* 1985), slovaški nogometaš * [[Jane Novak]] (1896–1990), ameriška filmska igralka * [[Jasna Novak]] (1932–2008), hrvaška igralka (=? kostumografka)? *[[Jason Novak]], ameriški glasbenik * [[Jiří Novák (kipar)|Jiří Novák]] (1922–2010), češki kipar in restavrator * [[Jiří Novák]] (* 1950), češki hokejist * [[Jiří Novak]] (* 1975), češki teniški igralec * [[Joe Novak]] (* 1945), ameriški nogometaš in trener * Josef (Josip, Giuseppe de Paula) Novak (1767–1844), nadškof v Zadru (češ. rodu) * [[Josef Vincenc Novák]] (1842–1918), češki industrialec, pivovar in umetnostni zbiralec * [[Josef Novák]] (1849–1927), češki klasični filolog in umetnostni publicist * [[Josef Novák]] (1893–1934), češki (avstrijski) vojaški pilot * [[Josef Novák]] (1902–1987), češki grafik, karikaturist, fotograf in kurator * [[Josef Petr Novák]] (* 1936), češki fizikalni kemik * [[Josef Novák-Wajda]], češki filmski igralec in režiser * [[Joseph Donald Novak]] (* 1932), ameriški pedagog (grafične miselne sheme) * Josip Novak (1866–1961), hrvaški sokolski in športni delavec, telovadec (športna gimnastika) * Josip Novak (1902–1970), hrvaško-srbski (jugoslovanski) filmski snemalec in režiser * [[Jozef Novák]] (1930–2024), slovaški zgodovinar, genealog, heraldik, profesor * [[Jozsef Novák]] (1910–1986), madžarski muzealec ... *[[Katalin Novák]] (* 1977), madžarska političarka, predsednica Madžarske * [[Kim Novak]] (* 1933), ameriška filmska igralka * [[Kristian Novak]] (* 1979), hrvaški (međimurski) pisatelj, karateist in jezikoslovec (sociolingvist) * Láďa (Ladislav) Novák (1865–1944), češki slikar * Ladislav Novák (1872–1946), češki politik * Ladislav Novák (1931–2011), češki nogometaš *[[Mario Novak]], hrvaški bioarheolog (antropolog) *[[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik, pisatelj, publicist, dramatik; delavski aktivist in družbeni kritik *[[Marzenka Novak]] (1945–2011) (polj.-argent.) *[[Marina Novak]], lihtenštajnska tenisačica * [[Michael Novak]] (1933–2017), ameriški konservativni filozof in diplomat * [[Michael Novak]] (* 1988), hrvaško-lihtenštajnski hokejist * [[Michal Novák]] (* 1982), slovaški hokejist * Michal Novák (* 1996), češki smučarski tekač * [[Mike Novak]] (1915—1978), ameriški košarkar *[[Mirjam Novak]] (* 1981), nemška igralka * [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Mirko]] ([[Mirko (Alojz/ije) Novak|Alojz/ije]]) [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Novak]] (1910–2000), hrvaško-slovenski kapucin, provincial * [[Mirko Novák]] (1930–2020), češki elektronik * [[Mirko (Miroslav) Novák|Mirko]] ([[Mirko (Miroslav) Novák|Miroslav]]) [[Mirko (Miroslav) Novák|Novák]] (* 1965), slovaško-nemški bližnjevzhodni arheolog (orientalist) *[[Miroslav Novák]] (1907–2000), češki husitski partiarh * [[Novak Novak]] (1928–1995), srbski pisatelj, novinar in humorist * [[Petar Novak]] (1879–1968), hrvaški kmetijski strokovnjak, entomolog * [[Péter Novák]] (* 1970), madžarski igralec * [[Petr Novák]] (1945–1997), češki pevec in rock glasbenik * [[Radvít Novák]] (1952–2015), češki igralec, 1. mož Dagmar Havlove * [[Robert "Bob" Novak]] (1931–2009), ameriški novinar, publicist in pisec *[[Silvije Novak]], hrvaški arhitekt * [[Slobodan Novak]] (1924–2016), hrvaški pisatelj in akademik * [[Slobodan Prosperov Novak]] (* 1951), hrvaški literarni zgodovinar, komparativist in teatrolog, univ. profesor * [[Starina Novak]] (romun. [[Baba Novac]]) (~1530–1601), srbsko-romunski hajduk, protiturški bojevnik, narodni junak * [[Steven Michael Novak|Steve Novak]] (* 1983), ameriški košarkar * [[Štefan Novák]] (1879–1932), slovaški grškokatoliški škof * [[Tereza Nováková|Teréza Nováková]] (1853–1922), češka pisateljica * [[Veronica Novak]], francoska filmska igralka * [[:en:Viktor_Novak|Viktor Novak]] (1889–1977), hrvaško-srbski zgodovinar, muzikolog in akademik * Vilko Novak (1865–1918), hrvaški glasbeni pedgog, skladatelj in zborovodja * [[Vilmos Aba Novák]] (1894–1941), madžarski slikar, grafik, kipar * [[Vítězslav Novák|Vítězslav (Viktor) Novák]] (1870–1949), češki skladatelj * [[Vivienne Novak]], ameriška filmska igralka * [[Vjenčeslav Novak|Vjenceslav Novak]] (1859–1905), hrvaški pisatelj in muzikolog (po očetu češkega rodu) * [[Vladimir Novák]] (1869–1944), češki fizik * [[Vladimir Novak]] (1870–1943), hrvaški sokolski starešina in učitelj gimnastike * [[Vladimír Jan Amos Novák]] (1919–1997), češki naravoslovec, evolucijski biolog * [[Vladimír Novák]] (* 1947), češki slikar * [[Vratislava Nováková]] (*193/?), češka kanuistka * [[Zdeněk Novák]] (1891–1988), češki general, soorganizator odpora med nemško okupacijo *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela (1913–1994), partizanska zdravnica *Zdravko Novak (* 1966), hrvaški nogometaš * [[Zygmunt Jan Novák]] (1897–1972), poljski krajinski arhitekt === Nowak === * [[Amram Nowak]] (1927–2005), judovsko-ameriški cineast * [[Andrzej Nowak]] - več oseb (poljsko-ameriški psiholog, r. 1953; poljski zgodovinar in sovjetolog, r. 1960; poljski rock-kitarist, r. 1959; poljski hokejist 1956-2013) * [[Anna Maria Nowak-Ibisz]] (* 1966), poljska igralka * [[Anton Nowak]] (1865–1932), avstrijski slikar in grafik (po rodu iz Maribora) * [[Dorothea Nowak]] (1926–2011), nemška baptistična teologinja * [[Ernst Nowak (1851|Ernst Nowak]] (Novak) (1851–1919), avstrijski slikar (šlezijskega rodu) * [[Ernst Nowak]] (* 1944), avstrijski pisatelj, kakfkoslovec * [[Hans Nowak]] (1937–2012), avstrijski nogometaš * [[Jan Nowak]] (1880–1940), poljski geolog in paleontolog * [[Jan Nowak-Jeziorański]] (1914–2005), poljski emigrantski novinar, politik in publicist (varšavski vstajnik) * [[Jerzy Nowak]] (1923–2013), poljski igralec * [[Józef Nowak]] (1895–1978), gornjelužiškosrbski pesnik * [[Józef Nowak]] (1925–1984), poljski igralec * [[Julian Ignacy Nowak]] (1865–1946), poljski bakteriolog, znanstvenik in politik * [[Juliusz Nowak-Dłużewski]] (1893–1972), poljski literarni zgodovinar * [[Kazimierz Nowak]] (1897–1937), poljski popotnik, fotograf in reporter * [[Leopold Nowak (muzikolog)|Leopold Nowak]] (1904–1991), avstrijski muzikolog * [[Leopold Nowak (škof)|Leopold Nowak]] (1929–2026), nemški škof, prvi rezidencialni rimskokatoliški škof v [[Magdeburg|Magdeburgu]] * [[Leszek Nowak]] (1943–2009), poljski filozof * [[Lisa Marie Nowak|Lisa (Marie) Nowak]] (* 1963), ameriška astronavtka * [[Małgorzata Bożena Guzowska-Nowak]] (* 1959), poljska lahkoatletinja * [[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik in literat * [[Martin Nowak|Martin (Andreas) Nowak]] (* 1965), avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik (na univerzi Harvard). * [[Měrćin Nowak-Njechorński]] (1900–1990), gornjelužiškosrbski slikar in pisatelj * [[Mieczysław Nowak]] (1936–2006), poljski dvigovalec uteži * [[Oskar Nowak]] (1913– ?), avstrijski hokejist * [[Otto Robert Nowak]] (1874–1945), avstrijski slikar * Paul Nowak (* 1921), (vzhodno-) nemški nogometaš * Paul Nowak (1914–1983), ameriški košarkar *[[Matthias Akeo Nowak]] (* 1976), nemški jazz-glasbenik, kontabasist * [[Piotr Nowak]] (* 1964), poljski nogometaš in trener * [[Roman Nowak]] (1900–1980), poljski delavski politik * [[Siegfried Nowak]] (1930–2013), (vzhodno-)nemški kemik in akademik * [[Stanisław Nowak]] (1859–1936) poljski šolnik, organizator * [[Stanisław Nowak]] (1935–2021), poljski nadškof v Częstochowi * [[Stefan Nowak]] (1924–1989), poljski sociolog * [[Tadeusz Nowak]] (1930–1991), poljski pesnik in pisatelj * [[Véronique Nowak]] (* 1967), francoska nogometašica * [[Willi Nowak]] (1886–1977), češki slikar in grafik * [[Zenon Nowak]] (1905–1980), poljski sindikalist in prosovjetski politik * [[Zenon Hubert Nowak]] (1934–1999), poljski zgodovinar - medievist == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Novak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4hpmfkih38m23it3936kgbaf8upuqly Kategorija:Volitve v Sloveniji 14 72192 6679101 3980032 2026-05-22T11:04:30Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679101 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Volitve|volitvah]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. {{Kategorija v Zbirki|Elections in Slovenia}} [[Kategorija:Volitve po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji]] hcpuxc2ba0g59mfs8kkyfh3nyqovoqs Prekmursko narečje 0 72661 6678836 6578047 2026-05-21T15:46:35Z Yerpo 8417 /* Viri */ razločitev 6678836 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik | name = Prekmursko narečje | nativename = prekmurščina, prekmürščina, prekmörščina, panonska slovenščina | familycolor = Indo-European | image = Zdaje s Prekmurja.JPG | imagesize = 300px | imagecaption = Prekmurski tisk v<br>[[Pomurski muzej Murska Sobota|Pomurskem muzeju Murska Sobota]] | states = [[Slovenija]], [[Madžarska]] in emigranti v več državah | speakers = 110.000<ref>{{cite journal |last = Josipovič |first = Damir |year = 2012 |title = Prekmurje in prekmurščina |journal = Anali PAZU |volume = 2 |pages = 101 |url = http://www.anali-pazu.si/sites/default/files/Separat_Josipovic.pdf |cobiss = 12332621}} {{dlib|urn = URN:NBN:SI:DOC-28394VJ2|tip = kratko}}</ref> | ref = | fam2 = [[Baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]] | fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]] | fam4 = [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski ]] | fam5 = [[južnoslovanski jeziki|zahodni južnoslovanski]] | fam6 = [[slovenščina]] | isoexception = dialect | glotto = prek1239 | glottorefname = Prekmurski | linglist = slv-pre | map = Slovenian Dialects.svg | mapcaption = Zemljevid slovenskih narečij. Prekmursko je obarvano temno rumeno (zgoraj desno). }} {{Infopolje RKD | ime = Prekmurščina | rkd_tip = žkd <!--nesnovna dediščina Slovenije--> | lokacija = Med rekama Mura in Raba v Prekmurju in Porabju | površina = | vpisano = 9. julij 2019 | razglasitev_rkd_tip = 9. julij 2019 | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = [[Pomurski muzej Murska Sobota]] | refšt=2-00072 }} '''Prekmurščina''' je najbolj vzhodno [[Slovenska narečja|slovensko narečje]]. Govorijo jo v [[Prekmurje|Prekmurju]], [[Porabje|Porabju]] in v nekaterih vaseh ob [[Madžarska|madžarsko]]-[[Avstrija|avstrijski]] meji.{{sfn|Hajdinjak|2020|p=11–12}} Prekmurščina spada v [[Panonska narečna skupina|panonsko narečno skupino]]. Prekmurska književnost se je razvijala ločeno od ostale [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]], v njej je bilo izdanih več sto različnih knjig, veliko časopisov, koledarjev in rokopisov, zato velja za najbolj razvito slovensko narečno književnost. V 18. stoletju sta [[Števan Küzmič]] in [[Mikloš Küzmič]] začela razvijati [[prekmurski knjižni jezik]].{{sfn|Jesenšek|2013|p=62–71}} Posebna prekmurska slovenska književnost se je ohranila do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].{{sfn|Kuzmič|1999|p=61}} [[Božidar Borko]] je tako menil, da je prekmurščina druga slovenska knjižna norma, ki je ni mogoče prikazovati ozko v narečnih okvorih, zato je predlagal ohranitev tega jezika do neke mere.{{sfn|Jesenšek|2013|p=123}} Po drugi svetovni vojni v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni bilo dovoljeno tiskati knjig v prekmurščini, zato je v pogovorni prekmurščini zrasel vpliv slovenskega knjižnega jezika. Na Madžarskem je vlada sprva prepovedala jezike vseh manjšinskih narodnosti, ob koncu [[stalinizem|stalinistične]] diktature leta 1958 pa so dovolili uporabo slovenskega knjižnega jezika samo v Porabju. V 1990. letih se je spet začela razvijati prekmurska [[narečna književnost]], znani avtorji so: [[Feri Lainšček]], [[Milan Vincetič]], [[Vlado Kreslin]] in [[Branko Pintarič]]. Današnji znani raziskovalci prekmurščine so: [[Franc Kuzmič]], [[Franci Just]], [[Zinka Zorko]], [[Marc L. Greenberg]], [[Akoš Dončec]] in v Porabju [[Marija Kozar Mukič]]. Govorci prekmurščine že več stoletij priznavajo slovenstvo kot del svoje identitete. [[Števan Küzmič]] in drugi prekmurski pisatelji v 18. stoletju niso dvomili, da je prekmurščina sorodna slovenskemu jeziku, ki ga govorijo tudi na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], vendar so trdili, da je poseben jezik. Tudi v 20. stoletju so menili, da je bolje nadaljevati z uporabo prekmurščine in se slovenščine le učiti, ker so razlike velike. Danes strokovnjaki priznavajo, da prekmurščina s svojim izročilom presega preproste narečne okvire ter jo lahko imajo hkrati za jezik in narečje.<ref>{{cite journal |last=Mukič |first=Dušan |year=2020 |title=Zakaj ne bi bila oboje hkrati? |journal=Porabje. Tednik Slovencev na Madžarskem |volume=51–52 |pages=9 |url=https://kuscholarworks.ku.edu/server/api/core/bitstreams/050ba32e-52f3-487c-abc4-f9b7d337cd03/content |cobiss=23908608 |access-date=2024-09-12 |archive-date=2024-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240912120113/https://kuscholarworks.ku.edu/server/api/core/bitstreams/050ba32e-52f3-487c-abc4-f9b7d337cd03/content |url-status=dead }} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1C5G5B06|tip=kratko}}</ref> 2021 je bil po posvetovanju s strokovnjaki sestavljen amandma, ki ga je podprl tudi predstavnik [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Vložil so dve dopolnili k Resoluciji za večjo veljavo prekmurščine ter večje sofinanciranje projektov za ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurskega jezika, toda ni bilo zadostnega posluha.<ref>{{navedi novice| url=https://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/so-poslanci-zatajili-prekmurski-jezik-jezikovna-politika-ponovno-brez |title=So poslanci zatajili prekmurski jezik? Jezikovna politika ponovno brez omembe prekmurščine |work=Sobotainfo |date=6.5.2021 |accessdate=12.9.2024}}</ref> V drugem poskusu je državni zbor sprejel dopolnili [[Dejan Židan|Dejana Židana]] za večjo veljavo prekmurščine ter večje sofinanciranje projektov za ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurskega jezika.<ref>{{navedi novice| url=https://www.pomurec.com/vsebina/62685/Prekmurscina_dobiva_vecjo_veljavo |title=Prekmurščina dobiva večjo veljavo |work=Pomurec |date=6.6.2021 |accessdate=12.9.2024}}</ref> == Ime == V [[Srednji vek|sredjem veku]] so [[Madžari]] vse Slovane imenovali ''toti (tótok).'' Današnje Prekmurje in Porabje sta bila [[Slovenska okroglina]] ''(Tótság),'' slovanski jezik, ki so ga govorili v okroglini pa je bil ''totski jezik (tót nyelv).'' Leta 1587 so v [[Lendava|Lendavi]] (takrat Dolnja Lendava) natisnili latinski obrednik ''Agenda Vandalica,'' ki se je skliceval na [[Slovenci|Slovence]] ([[Prekmurci|Prekmurce]]). Znanstveno ime prekmurščine je bilo ''vandalski jezik, vandalščina (lingua vandalica).'' Tudi Jožef Košič je podpiral vandalsko razlago, v svojih delih je napisal, da je prekmurščina ''Vandalszki jezik, Vandalszka vüszta.'' Poimenovanje ''Vend, Vendek (vendski, vendiški, Vendi)'' se je izoblikovalo v 19. stoletju, istočasno z mnenjem, da Prekmurci niso Slovenci ([[Vendsko vprašanje]]). Na Ogrskem so uradno zanikali, da med Muro in Rabo živijo Slovenci. V prvih prekmurskih knjigah so slovenski pisatelji na [[Ogrska|Ogrskem]] uporabljali ime ''sztári szlovenszki jezik,'' ker jim je prekmurščina ''starejša bila'' kot kranjski in štajerski govori ali [[kajkavščina]]. O tem piše [[Božidar Raič]] v 19. stoletju: »Neka sveta groza obide človeka, ki je Prekmurce in njihov krasni jezik že poprej poznal, kedar se njegova noga prvič dotakne tal, koder so že od nekdaj naši slovenski dedje in pradedje orali mastno zemljo, kopali gorice, prepevali starinske pesmi, mirno pripovedovali okoli ognjišča povesti svojih blagih prednikov.« Obstajalo je tudi poimenovanje ''<nowiki/>'vogrszki szlovenszki jezik (ogrskoslovenski jezik).'' Ime ''Prekmurje'' je bilo uradno sprejeto v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini SHS]], vendar sprva ni preveč ugajalo Prekmurcem, ki so vztrajali pri imenu ''Slovenska krajina''.<ref>{{cite journal |last=Šiftar |first=Vanek |year=1989 |title=Prekmurje 1918-1920 (okupacija) |journal=Časopis za zgodovino in narodopisje |volume=1 |pages=35 |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/7001-8000/7036/1989_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf |cobiss=6936162}}</ref><ref>[[Matija Slavič]] je nasprotoval rabi imena ''Slovenska krajina,'' češ da velja še za dolenjo Kranjsko.</ref> Bili so poskusi udomačiti ime Prekmurje v prekmurščini ter so tvorili oblike ''Prekmürje, Prekmörje, prekmürski, prekmörski''<ref>{{cite journal |last= |first= |year=6.6.1920 |title=Sv. Trije Kralji v Slov. goricah |quote=Z celoga Prekmürja v zeme od penez kak drüge kase… Bratje ino sestre iz Prekmürja|journal=Novine |volume=23 |pages=2 |url= |cobiss=6936162}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZXUCS6GM|tip=kratko}}</ref><ref>{{cite journal |last= |first= |year=12.9.1920 |title=Slavnost v Bogojini |quote=šteri ščejo napraviti iz naših prekmürskih dečkov vesele, pa dobre krščanske može|journal=Novine |volume=37 |pages=1 |url= |cobiss=38800385}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Z34D24OO|tip=kratko}}</ref><ref>{{cite journal |last= |first= |year=28.1.1923 |title=Escse ednouk od nase sztranke |quote=morejo prisziljávati vszakoga prekmőrszkoga odebérávca natou|journal=Novine |volume=4 |pages=1 |url= |cobiss=4903731}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-14CUF9FY|tip=kratko}}</ref><ref>{{cite journal |last= |first= |year=6.6.1920 |title=Sv. Trije Kralji v Slov. goricah |quote=po sküpnom sodelovanji se dosegne blaženost Prekmörja|journal=Novine |volume=23 |pages=1 |url= |cobiss=6936162}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZXUCS6GM|tip=kratko}}</ref> glede na to, da se glavna prekmurska reka Mura v prekmurščini imenuje Müra ali Möra.{{sfn|Novak|Novak|2009|p=78}} Po drugi svetovni vojni, po zlomu knjižne prekmurščine je to ime izginilo v pogovoru. == Položaj prekmurščine == {{glavni|Vprašanje prekmurščine kot jezika}} V sodobnem strokovnem pisanju mnogo znanstvenikov dosledno uporablja izraz ''prekmurščina,'' kar pomeni, da je to nadnarečni jezikovni kod.<ref>{{cite book |last=Greenberg |first=Marc L. |editor-last=Pavel |editor-first=Avgust |title=Prekmurska slovenska slovnica |date=2013 |publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 100)|location=Maribor |isbn=978-961-6656-94-8 |chapter=Prekmurščina med slovanskimi jeziki|pages=405}}</ref>{{sfn|Hajdinjak|2020|p=11}}<ref name="POM">{{navedi novice| url=https://www.pomurec.com/vsebina/20652/Dr._Marko_Jesensek:_Prekmurscina_vec_kot_le_narecje |title=Dr. Marko Jesenšek: Prekmurščina več kot le narečje |work=Pomurec |date=5.12.2013 |accessdate=12.9.2024}}</ref> Po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije je prekmurska regionalna identiteta ostaja zelo močna.{{sfn|Hajdinjak|2020|p=11}} Kljub temu še danes negativno presojajo rabo prekmurščine in ji nekateri višji znanstveni krogi ne priznajo njenih vrednot iz preteklih stoletij. To vpliva tudi na govorce, saj tisti, ki imajo univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, manj uporabljajo prekmurščino, saj mislijo, da ta jezik nima ugleda v družbenem življenju.{{sfn|Hajdinjak|2020|p=47}}{{sfn|Vegič|2014|p=82}} Ob prvem ljudskem štetju po osamosvojitvi je bila v anketah omenjena tudi prekmurščina, ki jo je označilo za svoj jezik le malo ljudi.<ref>{{cite journal |last = Josipovič |first = Damir |year = 2012 |title = Prekmurje in prekmurščina |journal = Anali PAZU |volume = 2 |pages = 92 |url = http://www.anali-pazu.si/sites/default/files/Separat_Josipovic.pdf |cobiss = 12332621}} {{dlib|urn = URN:NBN:SI:DOC-28394VJ2|tip = kratko}}</ref> Pomembno je pripomniti, da je bila raba prekmurščine po drugi svetovni vojni prepovedana,<ref>{{cite journal |last=Dončec |first= Akoš Anton |year=2016 |title=Neverjetna usoda medžimurskega "jezika" |journal=Arhivi. Glasilo Arhivskega društva Slovenije |volume=1 |pages=75 |url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/41001-42000/41463/ARHIVI_2016-1.pdf |cobiss=1879669}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-JU2LIQ4D|tip=dolgo}}</ref> pravtako so včasih preganjali tiste, ki so jo uporabljali v javnem življenju. Leta 1956 je imel [[Vilko Novak]] slavnostni govor v prekmurščini, zaradi česar mu je sledila dveletna disciplinska preiskava.{{sfn|Novak|2004|p=132}} Razumljivo je, da zaradi slabih spominov iz preteklosti mnogo Prekmurcev previdno ravna z vprašanjem prekmurščine, čeprav jih je večina ponosna na svoj jezik.<ref>{{cite book |last=Tivadar |first=Hotimir |editor-last= |editor-first= |title=Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci |date=2017 |publisher= Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 120) |location=Maribor |isbn=978-961-286-008-0 |chapter=Prekmurščina med nekdanjo knjižnostjo in sedanjo narečnostjo|pages=147–164}}</ref> Pisatelj [[Evald Flisar]], ki ne piše v prekmurščini, je priznal, da je prekmurščina pravzaprav jezik in ne narečje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nagyvilag-folyoirat.hu/2007-10-ok.pdf |title=Nagy Világ → ''Szilágyi Imre: A Muravidék történelmi útja'' |accessdate=2015-01-03 |archive-date=2011-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110721111927/http://www.nagyvilag-folyoirat.hu/2007-10-ok.pdf |url-status=dead }}</ref> == Narečja prekmurščine == [[Slika:Agost Pavel (1941).jpg|thumb|[[Avgust Pavel]], največji književnik in znanstvenik [[Madžarski Slovenci|madžarskih]], ter [[Prekmurci|prekmurskih Slovencev]]. Veliko se je ukvarjal s prekmurskim jezikom in prekmursko književnostjo.]] Prekmurščina ima pet podnarečij: * [[dolinsko narečje|dolinsko (markovsko) narečje]] (južno od [[Rakičan]]<nowiki/>a do reke [[Mura|Mure]] in ob [[Ledava|Ledavi]]) * [[goričko narečje]] ([[Goričko]], severno od [[Cankova|Cankove]]) ** [[porabsko narečje]] ([[Slovensko Porabje]], goričko podnarečje, ki se je ločilo zaradi državne meje) * [[ravensko narečje]] (od Cankove proti vzhodu in južno od [[Murska Sobota|Murske Sobote]] do [[Rakičan]]a) ** [[soboško narečje]] ([[Murska Sobota]], ravensko podnarečje, ki se je ločilo zaradi urbanizacije) [[Šomodski Slovenci]], ki so danes že izumrli, so v [[Tarany|Taranyj]]u pri [[Nagyatád]]u govorili derivat dolinskega (markovskega) narečja.<ref>{{navedi knjigo |author=Marija Kozar-Mukič |year=1991 |title=„‚Zaj lepau pride ono, ka mergémo, pa nede nas več?‘: (Slovenci v Taranyu)“. |publisher=Zbornik Soboškega muzeja |isbn= |cobiss=24440322 |pages=110–116}}</ref> O drugih vasi, kjer je bilo nekoč veliko Slovencev po rodu iz današnjega Prekmurja, ni nobenega podatka. == Posebnosti == Prekmursko narečje se od slovenskega knjižnega jezika razlikuje v leksiki, morfologiji, sklanjatvi, soglasniški palatalizaciji ter intonaciji in v izgovoru. === Glasoslovje === Prekmurščina ima zapleten samoglasniški sistem, ki se je razvil v tesni povezanosti z naglasnim sistemom. Večina samoglasniških nasprotij se pojavlja v naglašenih zlogih, vendar prekmurski samoglasniki razlikujejo kolikost v naglašenih zlogih.<ref>Greenberg (2013): str. 405.</ref> Značilno je na primer, da namesto določenih dolžin iz dolgega ''a'' iz dolgega in kratkega [[polglasnik]]a nastane dolgi ''é'' (dén [dan]) ==== Samoglasniki ==== V prekmurščini zasledimo zlogotvorni ''r'' (prt, smrt, trs) kot v knjižni slovenščini. Zlogotvorni ''l'' se pojavi v takih besedah kot ''detelca, cincelca'', medtem ko se zlogotvorni ''n'' pojavi v besedah ''bzekanca, metünca''. Ti glasovi so nastali iz stalno dolgih ''r, l'' in ''n.''{{sfn|Pavel|2013|p=25}} Razvoj nenaglašenih samoglasnikov je v vseh prekmurskih narečjih dokaj enoten.{{sfn|Koletnik|2008|p=25}} Izvor dolgih naglašenih samoglasnikov:{{sfn|Zorko|2009|p=286–287}} * dolgi ''i'' ali ''ij'' je nastal iz stalno dolgega ''i'' * dolgi ''ü'' ali ''üj'' se je razvil iz stalno dolgega ''u'' (''grüška, grüjška'') * dolgi ''ö'' je nastal iz dolgega ''u'' pred ''r'' (''Möra'') * dolgi ''a'' se je razvil iz stalno dolgega ''a'' Izvor kratkih naglašenih samoglasnikov:{{sfn|Zorko|2009|p=286–287}} * kratki ''i'' je nastal iz staroakutiranega in po mlajšem naglasnem umiku naglašenega ''i'' * kratki ''ü'' je nastal iz staroakutiranega ''u'' v zadnjem in nezadnjem besednem zlogu (''tü, krüj, düj'') * kratki ''u'' je nastal iz staroakutiranega ''ɫ'' (''pun'')'','' redko je iz dolgega o pred ''j'' (''bujti'') in umično naglašenega ''o'' pred ''n'' (''sunce'') * kratki ''ö'' se sliši pred ''r'' (''vöra, šörc, tören'') * kratki ozki ''e'' je nastal iz staroakutiranega jata * kratki ozki ''o'' je nastal iz novoakutiranega ''o'' v nezadnjem (''vòla'') in zadnjem (''kròp'') besednem zlogu, iz staroakutiranega nosnega ''ǫ'' (''tòča'') in umično naglašenega ''o'' (''kòsa'') * kratki široki ''e'' (''ä'') je nastal iz novoakutiranega ''e'' v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu, iz umično naglašenega ''e,'' iz staroakutiranega nosnega ''ę'' (''mèša'') ter iz novoakutiranega ''ə'' v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu (''pès'')<ref>Opomba: brez polglasnika, ki manjka v prekmurščini.</ref> in umično naglašenega ''ə'' (''mègla'') * kratki zaokroženi ''a'' (''å'') je nastal iz staroakutiranega ''a'' (''cåjt, fålat'') * kratki ''r'' je nastal iz staroakutiranega ''r.'' Izvor nenaglašenih samoglasnikov:{{sfn|Lončar|2010|p=20}}{{sfn|Zver|2010|p=18}}{{sfn|Banfi|2012|p=15}}{{sfn|Benkovič|2012|p=29}}{{sfn|Pucko|2015|p=14}} * nenaglašen ''i'' je nastal iz prednaglasnega in ponaglasnega ''i'' (''grabiti'')'', u'' (imenovalnik ''človek,'' dajalnik ''človeki'') in ''ĕ'' (''bilica'') * nenaglašeni ''u'' je nastal iz nenaglašenega samoglasnika ''ɫ'' (gučin)'' * nenaglašeni ''o'' je nastal iz prednaglasnega in ponaglasnega ''o'' (''obrouč'')'','' iz nosnega ''ǫ'' (imenovalnik ''kloup,'' rodilnik ''klopi'') * nenaglašeni ''e'' (''ä'') je nastal iz prednaglasnega (imenovalnik ''tèle,'' rodilnik ''teleta'') in ponaglasnega ''e'' ter nosnega ''ę'' (''mesou'')'','' redko iz prednaglasnega ''ĕ'' (''drevou'')'','' slišimo ga tudi za nenaglašeni ''ə'' (''závec'')''.'' V goričkem in ravenskem narečju se v izglasju končni ''i'' sliši v nenapetem izgovoru kot dolgo nenaglašeni ''é.'' V dolinskem narečju se je ohranil v izglasju kratki ''i,'' ki je prisoten tudi v prekmurskem knjižnem jeziku. V vseh treh glavnih narečjih je splošno, da se trdilni začetek besede z ''ne-'' močno pomeša z nikalnico ''ni'' v naglašeni obliki, na primer ''neka, nika'' (''nekaj'', ''nikaj'').{{sfn|Pavel|2013|p=159}} ==== Soglasniki ==== Na Goričkem in Ravenskem se glas ''j'' v položaju pred zadnjimi samoglasniki (lahko tudi pred ''e'') izgovarja kot ''dž'' (đ) (dž↔dj){{sfn|Banfi|2012|p=16}} na primer: ''đoukati, đaboka, đo.'' V položaju pred sprednjimi samoglasniki (lahko tudi pred ''ü'') se izgovarja kot ''g'', na primer: ''ges'' (jaz), ''pigeš, getra, günec.''{{sfn|Banfi|2012|p=16}} Na Dolinskem se po prvotno govorjenem ''j'' razlikuje od goričkega in ravenskega govora, a temeljni samoglasniški in soglasniški razvoji v prekmurščini potekajo skupaj (razen nekaj odmaknjenih krajevnih govorov).{{sfn|Koletnik|2008|p=15}}{{sfn|Zorko|2009|p=285}} V prekmurščini je nekaj dolgih oziroma dvojnih soglasnikov, ki so na meji besed po izpadu, krnitvi ali zlivanju glasov ali pri močno poudarjenem naglasu: ''odtec, sej(d)te si!''{{sfn|Pavel|2013|p=55–63}} Končni zveneči zvočnik ''m'' v prekmurščini preide v ''n'': ''delan, pišen, dati njin/lidan/decan, tan, poton, pesen, vüzen''.{{sfn|Pavel|2013|p=47}} Isti sistem je v prleških, slovenskogoriških{{sfn|Koletnik|2001|p=97–99}}{{sfn|Zorko|1998|p=25–47}} ter v hrvaški [[Čakavščina|čakavščini]].<ref>{{navedi knjigo |author=Milan Moguš |year=1977 |title=Čakavsko narječje. Fonologija |publisher=Maribor : Školska knjiga |isbn= |cobiss= |pages=79-82}}</ref> Premena ''m>n'' je možna tudi sredi besede in pred soglasniki, vendar ni splošna v vsakih govorih, na primer: ''zinski, nenški, vüzenski.''{{sfn|Pavel|2013|p=47}} Soglasniški sklop ''mn'' v prekmurščini lahko prehaja v ''ml (gümlo).'' V starem jeziku je bilo še več takih premen, ki so ohranjene v govoru najstarejših ljudi ali pa v nekaterih goričkih in porabskih vaseh (''kamen, kamla, kamli'')''.''{{sfn|Pavel|2013|p=53}} Ohranjen je mehčani (palatalni) ''n'' (''korenje'')''.'' Včasih se glas ''nj'' razvije v ''n,'' zlasti na koncu besede ali sredi nje, na primer: ''ogen, škegen, kniga.'' V odvisnih sklonih se vrne ''nj'' na koncu besed: ''ogen, ognja, ognji; škegen, škegnja, škegnji.''{{sfn|Pavel|2013|p=49–53}}{{sfn|Pucko|2015|p=66}} V stari prekmurščina je bila tudi premena soglasnika v množini moškega spola v ednini, ki je tvorila končnico ''-cke, -cje'', na primer: ''grejšnicke, vucje'' (na Dolinskem ''grešnici, vuci'').{{sfn|Pavel|2013|p=43}} Danes je to ohranjeno samo v govoru najstarejših Prekmurcev in Porabskih Slovencev. Danes govorijo na primer: ''grejšniki, vuki.'' Ta soglasniška premena je ostala v nekaterih izjemah, na primer: ''nalejci'' (nalahko). Ob zvočnikih ''r, l'' in ''n'' se v izgovoru izgubi velelniško obrazilo ''i'' v dvojini in množini. Zato govorijo v prekmurščini na primer: ''zemte, pečte, idte''. Ob zvočniku ''m'' (''meti, meu, mejla, meli'') je zaradi morfološkega iznačevanja opazna izguba ''j'' ob zvočniku ''r'': ''gospodar, gospodara, gospodari.'' Na Ravenskem in Goričkem se končni ''-l'' v nenaglašenem položaju izgovarja kot ''-o'' zaradi krnjenja, zlasti pri spregatvi glagolov (''proso, küpo, delo, najšo, piso, đo, mogo, oudo, pravo, pozdravo, zmuvo'')'','' v naglašenem položaju se izgovarja kot ''-u'' (''biu, dau, šou, mantrau, meu, zeu'')''.''{{sfn|Pavel|2013|p=37}}{{sfn|Pucko|2015|p=68}} Na Dolinskem je več naglašenih oblik, zato se izgovarja večinoma ''-u'' (''delau, najšeu, mogeu, pisau, odau, büu, dau, šou, mantrau, möu, segrüu, zeu'') in manj ''-o'' (''proso, küpo, pravo, pozdravo, zmuvo'')''.''{{sfn|Benkovič|2012|p=31}} V nekaterih dolinskih govorih govorijo namesto nenaglašenega ''-o'' nenaglašeni ''-u'' (''slüžu, vdaru, doubilu'')''.'' V prekmurščini v splošnem prehaja za zvočniki ''c, č, ž, š, j, s'' samo glas ''o'' (''vroučo sunce, mojo srce, mojoga srca''). Pridevniška končnica srednjega spola v imenovalniku je celo drugačna, če je pridevnik neoseben (brez samostalnika), ker takrat v vsakem prekmurskem govoru govorijo na primer ''Trno vrouče je gnes. Fse san napravo.'' Izjeme so svojilni zaimki, ki imajo v ednini samo končnico ''-o'' v srednjem spolu: ''Tou je mojo/tvojo/svojo/našo/vašo.'' V nekaterih dolinskih govorih za omenjenimi zvočniki lahko pride glas ''e'' kot v knjižni slovenščini. V prekmurščini za soglasniki ''c, č, š, ž, s'' ne pride pripona ''j'' (''Boži''). V drugih primerih se pripona ''j'' prevrsti v drugo mesto: ''vrag, vrajži.'' Samoglasnik ''u'' večinoma izgine na začetku besed (''mrejti'') ali se pojavlja kaka proteza kot ''v'' ali ''f'' (vživati, fčitel, fčenec). Glas ''v'' se pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki izgovarja kot ''v:'' ''višnja'', ''glavna'', ''v goricaj''. Pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede se izgovarja kot'' f'' (''fčera, brütif'').''{{sfn|Lončar|2010|p=22}} Premen in izgub glasov je še več: * sklop ''kd'' ja prešel v ''št'', na primer ''što'' (kdo) * sklop ''tl'' prehaja v ''kl'' (''mekla'') * drugotni sklop ''dl'' prehaja v ''l'' (''gejla''/''jejla'') * sklop ''tm'' prehaja v ''km'' (''kmica'') * sklop ''dn'' prehaja v ''gn'' (''gnes'') * končni ''z'' po izgubi zvenečnosti preide v ''s'' (''skous'') * končni ''ž'' po izgubi zvenečnosti preide v ''š'' (''klantoš, Mikloš'') * pojavlja se priličenje ''s>š'' in ''z>ž'' (''ščasoma, ž njin, ž njega'') Večinoma je povsem ohranjen sklop ''šč'' (''ešče, ščeti'')'','' izjema je govor madžarskih Slovencev, kjer v števanovski okolici govorijo ''štj'' (''eštje, štjeti'')'',''{{sfn|Bedič|2014|p=25}} na Gornjem Seniku pa ''šk'' (''eške, šketi'')''.''{{sfn|Zakoč|2020|p=16}} Trdi končni ''l'' večinoma izpada in se razvija v ''u'' ali ''o'': ''krau, spau, mislo.''{{sfn|Banfi|2012|p=16–69}}{{sfn|Pucko|2015|p=10}} Palatalnega ''lj'' v prekmurščini ni, vendar se spreminja v ''u'' v naglašeni poziciji (''krau, pepeu, cigeu'') ali se razvija v trdi ''l'': ''lübiti, lübezen, metül, cepleni, trplenje, klüč''.{{sfn|Pavel|2013|p=49}} Glas ''h'' onemi na začetku besede (''iža'')''.'' V medsamoglasniškem ''h'' prehaja v ''j'' (''müja'')''.'' V izglasju ''h'' preide v ''j'' (''praj'')''.'' V sklopu ''hč'' preide v ''š'' (''nišče'')'','' v sklopu ''hv'' pa prehaja v ''f'' (''fala, zafalnost'')''.'' Izjeme so nekateri vaški govori ([[Gornja Bistrica|Gornja]], [[Dolnja Bistrica|Dolnja]] in [[Srednja Bistrica]]){{cn}}. Prav tako ostane glas ''h'' v nekaterih prevzetih besedah iz knjižne slovenščine, na primer: ''zahtejva.'' ==== Dvoglasniki ==== Prekmurščina je bogata z dvoglasniki, vendar je njihova raba različna v govorih. Dvoglasnik ''ej'' je sestavljen iz kratkega ozkega ''e'' in kratkega nepopolno izgovorjenega ''i,''{{sfn|Pavel|2013|p=29}} na primer: ''črejpnja, drejti, lejko, strejlati, vrejdnost''. Dvoglasnik ''ej'' je nastal iz stalno dolgega jata ''ĕ.''{{sfn|Pucko|2015|p=12}} Dvoglasnik ''ou'' je sestavljen iz ''o'' in kratkega nepopolno izgovorjenega ''u,''{{sfn|Pavel|2013|p=29}} na primer: ''Boug, črvou, gospoud, koula, nouga, obrnouti, posouda, rouka, stoupiti, tour.'' Dvoglasnik ''ou'' je nastal iz stalno dolgega ''o'' in stalno dolgega ''ǫ.''{{sfn|Pucko|2015|p=12}} V nekaterih govorih je značilni dvoglasnik ''au,'' ki ga govorijo namesto ''ou,'' zlasti v severnih krajih. Različni kratki in zlasti dolgi samoglasniki so razširjeni z ''j,'' z le-tem pa se tudi diftongizirajo, na primer: ''üj'' večinoma na Ravenskem (''küjpiti, küjriti, lüjbiti'')''.''{{sfn|Lončar|2010|p=18}} Tudi v števanovski okolici na Madžarskem je veliko dvoglasnikov ''öj,'' ki jih govorijo namesto ''ü'', na primer: ''döj, dröjzgati, tjöjpiti'', ki so v drugih govorih ''düj, drüzgati, küpiti''.{{sfn|Zorko|2009|p=287}} Redko govorijo dvoglasnik ''uj'' ali ''aj'', na primer: ''čujskati, mujvanca, mujvati; cajt, majster, najgerik, snajžen.''{{sfn|Zorko|2009|p=286}} === Oblikoslovje === V oblikoslovju je shranjeno vse bogastvo razvoja oblik in pisanost naglasnih tipov, zlasti končno naglašanje ustvarja podobo ritmično razgibanega jezika. Ohranjena je vsa fleksija, trije spoli, tri števila, trije časi. V porabskem narečju (predvsem v števanovskem govoru) in v severnogoričkem narečju ženske uporabljajo obliko moškega spola, ko govorijo o sebi v prvi osebi, pa tudi v pripovedi o ženski uporabljajo moško obliko, če se njeno ime končuje na soglasnik. ==== Sklanjatev in spregatev ==== ===== Samostalniki ===== V prekmurščini je pravtako v sklanjatvi šest sklonov ([[imenovalnik]], [[rodilnik]], [[dajalnik]], [[tožilnik]], [[mestnik]] in [[orodnik]]). Vsak spol ima svoje oblike v sklanjatvi, hkrati pa ima veliko sklonov enake oblike zlasti v množini, zato je sklanjatev v prekmurščini bolj enostavna. V sklanjatvi dvoglasniških besed lahko dvoglasnik izgine s spreminjanjem sklona ali števila, ali pa se prestavi na konec besede na primer: ''Boug, Boga, Bougi, z Bougon.'' V množini je dajalnik istega samostalnika bogoun. Lahko se spreminja tudi naglas, na primer v imenovalniku ''rosa'' [rósa], v rodilniku ''rose'' [rosé]. {| class="wikitable" width=45% ! colspan=5 | Moški spol{{sfn|Kühar|1913|p=22}}{{sfn|Zorko|2009|p=276}} |- ! width=19% | Sklon ! width=27% | Ednina ! width=27% | Dvojina ! width=27% | Množina |- | Imenovalnik | ø | -a | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>) |- | Rodilnik | -a | -a,<br>-of/ouf | -of/ouf |- | Dajalnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>-ej<small>(odvisno od nekaterih posebnih samostalnikov)</small> | -oma | -on,<br>-an<small>(odvisno od nekaterih posebnih samostalnikov)</small> |- | Tožilnik | -ø,<br>-a<small>(odvisno od živega ali neživega tipa)</small> | -a | -e |- | Mestnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -ama,<br>-aj<small>(odvisno od narečja)</small> | -aj,<br>-i<small>(odvisno od narečja)</small> |- | Orodnik | -on | -oma | -ami,<br>-i<small>(odvisno od narečja)</small> |} {| class="wikitable" width=45% ! colspan=5 | Druga moška sklanjatev{{sfn|Kühar|1913|p=20a}}{{sfn|Zorko|2009|p=277}} |- ! width=19% | Sklon ! width=27% | Ednina ! width=27% | Dvojina ! width=27% | Množina |- | Imenovalnik | -a | -a | -e,<br>-i<small>(odvisno od narečja)</small> |- | Rodilnik | -o,<br>-e<small>(odvisno od narečja)</small> | -of,<br>-a<small>(odvisno od narečja)</small> | -ø,<br>-of<small>(odvisno od narečja)</small> |- | Dajalnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>-ej<small>(odvisno od narečja)</small> | -oma | -on |- | Tožilnik | -o | -a,<br>-i<small>(odvisno od narečja)</small> | -e |- | Mestnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -oma,<br>-aj<small>(odvisno od narečja)</small> | -aj |- | Orodnik | -of | -oma | -ami,<br>-ai<small>(odvisno od narečja)</small> |} {| class="wikitable" width=45% ! colspan=5 | Ženski spol{{sfn|Kühar|1913|p=20}}{{sfn|Zorko|2009|p=277}} |- ! width=19% | Sklon ! width=27% | Ednina ! width=27% | Dvojina ! width=27% | Množina |- | Imenovalnik | -a,<br>-ø<small>(druga ženska skalanjatev)</small> | -i,<br>-ej<small>(odvisno od nekaterih samostalnikov)</small> | -e,<br>-i<small>(druga ženska sklanjatev)</small> |- | Rodilnik | -e, -ej<small>(odvisno od nekaterih samostalnikov)</small>,<br>-i<small>(druga ženska sklanjatev)</small> | -ø, -ej<small>(v nekaterih narečjih)</small>,<br>-i<small>(v drugi ženski sklanjatvi)</small> | -ø,<br>-i<small>(druga ženska sklanjatev)</small> |- | Dajalnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>-ej<small>(odvisno od nekaterih posebnih samostalnikov)</small> | -ama | -an |- | Tožilnik | -o/ou,<br>-ø<small>(druga ženska sklanjatev)</small> | -i,<br>-ej<small>(odvisno od posebnih samostalnikov)</small> | -e,<br>-ej<small>(odvisno od posebnih samostalnikov)</small>,<br>-i<small>(druga ženska sklanjatev)</small> |- | Mestnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -ama,<br>-aj<small>(odvisno od narečja)</small> | -aj,<br>-ama<small>(druga ženska sklanjatev)</small> |- | Orodnik | -of/ouf,<br>-jo<small>(druga ženska sklanjatev)</small> | -ama | -ami,<br>-ama<small>(druga ženska sklanjatev, a samo v nekaterih narečjih)</small> |} {| class="wikitable" width=45% ! colspan=5 | Srednji spol{{sfn|Kühar|1913|p=25}}{{sfn|Zorko|2009|p=278}} |- ! width=19% | Sklon ! width=27% | Ednina ! width=27% | Dvojina ! width=27% | Množina |- | Imenovalnik | -e,<br>-o | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -a |- | Rodilnik | -a | -ø,<br>-i(é<small>Goričko, Ravensko;<br>odvisno od narečij</small>) | -ø |- | Dajalnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>-ej<small>(odvisno od nekaterih posebnih samostalnikov)</small> | -oma | -an |- | Tožilnik | -o,<br>-e | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -a |- | Mestnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -oma,<br>-aj<small>(odvisno od narečja)</small> | -aj |- | Orodnik | -on | -oma | -ami,<br>-i<small>(Dolinsko)</small> |} V imenovalniku množine imajo nekateri samostalniki moškega spola končnico ''-gej'' (lidgej) (Goričko, Ravensko) ali ''-je'' (gospoudje). Na Dolinskem govorijo samo končnico ''-je'':{{sfn|Pucko|2015|p=41}} ''lidje, lüdje, gospoudje.'' Nekoč so bile množinske končnice ''-cke'', ''-cje'', ''-ci'', na primer ''betežnicke, betežnicje, betežnici'', ki so do danes povsem izginile. Namesto tega govorijo ''-i(é)'' ''(betežniki).'' Samostalniki srednjega spola, ki se končujejo na ''-e'', se podaljšajo z zlogom ''en'',{{sfn|Pavel|2013|p=111}} na primer: ''ime, imena, breme, bremena, pleme, plemena''. V stari prekmurščini je bilo veliko teh samostalnikov kot ''breme'', ''vrejme'', ''pleme'', maskulariziranih{{sfn|Pavel|2013|p=111}} in so tako postali ''vrejmen, bremen, plemen.'' Danes govorijo maskulanizirane samostalnike srednjega spola le starejši ljudje na Goričkem in Slovenci na Madžarskem. Nekateri drugi samostalniki srednjega spola s končnico ''-e'' se podaljšajo z zlogom ''-et'', na primer: ''tele, teleta, dejte, deteta, žrebe, žrebeta'' kot v knjižni slovenščini.{{sfn|Pavel|2013|p=113}} Toda v sklanjatvi besed ''tejlo'' (telo), ''vüjo'' (uho), ''drejvo'' (drevo) se ne podaljšajo kot v slovenskem knjižnem jeziku z zlogom ''-es'' (telo, telesa). V prekmurščini se sklanjajo kot drugi samostalniki srednjega spola: ''tejlo, tejla, vüjo, vüja, drejvo, drejva.'' V tem primeru je prekmurščina podobna hrvaščini. ===== Pridevniki ===== {| class="wikitable" width=45% ! colspan=4 | Moški spol{{sfn|Kühar|1913|p=32–33}}{{sfn|Zorko|2009|p=279}} |- ! width=19% | Sklon ! width=27% | Ednina ! width=27% | Dvojina ! width=27% | Množina |- | Imenovalnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>ø<small>(redko)</small> | -iva,<br>-eva | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>) |- | Rodilnik | -oga | -iva,<br>-eva,<br>-ivi(j),<br>-evi(j) | -i(j) |- | Dajalnik | -omi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -ima | -in,<br>-én<small>(odvisno od glasoslovnih značilnosti na Ravenskem in Goričkem)</small> |- | Tožilnik | -i(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>ø<small>(redko),</small><br>-oga<small>(v živem tipu)</small> | -iva,<br>-eva | -e |- | Mestnik | -on | -ima,<br>-ivaj,<br>evaj,<br>-i(j) | -i(j) |- | Orodnik | -in | -ima,<br>-ivima,<br>-evima | -imi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) |} {| class="wikitable" width=45% ! colspan=4 | Ženski spol{{sfn|Kühar|1913|p=32–33}}{{sfn|Zorko|2009|p=279}} |- ! width=19% | Sklon ! width=27% | Ednina ! width=27% | Dvojina ! width=27% | Množina |- | Imenovalnik | -a | -ivi(é),<br>-evi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -e |- | Rodilnik | -e | -ivi(j),<br>-evi(j),<br>-i(j), | -i(j) |- | Dajalnik | -oj | -ima | -in,<br>-én<small>(odvisno od glasoslovnih značilnosti na Ravenskem in Goričkem)</small> |- | Tožilnik | -o | -ivi(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>-evi(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>-i | -e |- | Mestnik | -oj | -ima,<br>-ivaj,<br>-evaj,<br>-i(j) | -i(j) |- | Orodnik | -of | -ima,<br>-ivima,<br>-evima | -imi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) |} {| class="wikitable" width=45% ! colspan=4 | Srednji spol{{sfn|Kühar|1913|p=32–33}}{{sfn|Zorko|2009|p=279}} |- ! width=19% | Sklon ! width=27% | Ednina ! width=27% | Dvojina ! width=27% | Množina |- | Imenovalnik | -o,<br>-e<small>(redko, predvsem na Dolinskem)</small> | -ivi(é),<br>-evi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -a |- | Rodilnik | -oga,<br>-ega<small>(redko, predvsem na Dolinskem)</small> | -ivi(j),<br>-evi(j),<br>-i(j) | -i(j) |- | Dajalnik | -omi(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>-evi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -ima | -in,<br>-én<small>(odvisno od glasoslovnih značilnosti na Ravenskem in Goričkem)</small> |- | Tožilnik | -o,<br>-e<small>(redko, predvsem na Dolinskem)</small> | -ivi(é<small>Goričko, Ravensko</small>),<br>-evi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | -a |- | Mestnik | -on | -ima,<br>-ivi(j),<br>-evi(j),<br>-i(j) | -i(j),<br>-aj<small>(na Goričkem)</small> |- | Orodnik | -in | -ima,<br>-ivima,<br>-evima | -ima,<br>-imi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) |} Pridevniki se pravtako stopnjujejo kot v knjižni slovenščini z obrazili ''-ši, -ejši, -ajši.''{{sfn|Pavel|2013|p=133}} V pogovoru (kot tudi v starem knjižnem jeziku ali v jeziku sodobnih pisateljev) je zelo pogosto opisno stopnjevanje z besedama ''bole, najbole'',{{sfn|Pavel|2013|p=135–137}} če pridevnik pomeni barvo, se končuje na ''-ski, -ški, -ki, -čki, -nji'' ali na ''-č, -l, -en, -t'', če je pridevnik snovni v prenesenem pomenu, če se končuje na ''-av, -ast, -en, -at'' in podobno. Pravtako je precej pogosto elativno stopnjevanje v pogovoru in pisavi.{{sfn|Pavel|2013|p=137}} ===== Zaimki ===== Osebni zaimki:{{sfn|Kühar|1913|p=47–49}} {| class="wikitable" ! ! colspan=3 | 1. oseba ! rowspan=8 | ! colspan=4 | 2. oseba ! rowspan=8 | ! colspan=4 | 3. oseba |- ! style="text-align:left;" | Sklon ! Ednina ! Dvojina ! Množina ! colspan=2 | Ednina ! Dvojina ! Množina ! colspan=2 | Ednina ! Dvojina ! Množina |- ! style="text-align:left;" | Ime. | ge(s)<small>(Goričko, Ravensko)</small><br>jes<small>(Dolinsko)</small> | müva | mi | ti | vi | vüva<small>(moški)</small><br>vüve<small>(ženska)</small> | vi | un | una | njüva/njiva<small>(moški)</small><br>oneva<small>(moški)</small><br>njüve/njive<small>(ženska)</small> | uni<small>(moški)</small><br>une<small>(ženska)</small> |- ! style="text-align:left;" | Rod. | mene/me | naja/naj | nas | tebe(j)/te | vas | vaj(a) | vas | njega/ga | nje(j)/je | njiva<small>(moški)</small><br>njivi<small>(ženska)</small> | nji(j)/jih(j) |- ! style="text-align:left;" | Daj. | meni/mi | nama | nan | tebi/ti | van | vama | van | njemi | njoj/njej/ji | njima | njin/jin |- ! style="text-align:left;" | Tož. | mene/me | naja/naj | nas | tebe(j)/te | vas | vaj(a) | vas | njega/ga | njou/jo | njiva<small>(moški)</small><br>njivi<small>(ženska)</small> | nji(j)/jih/je |- ! style="text-align:left;" | Mes. | v meni | v nama | v nas | v tebi | v vas | v vama | v vas | o njen | v njoj/njej | v njima | v nji(j) |- ! style="text-align:left;" | Oro. | z menof/z meuf | z nama | z nami | s tebof/s teuf | z vami | z vama | z vami | ž njin | ž njouf | ž njima | ž njimi |} Povratni osebni zaimek:{{sfn|Kühar|1913|p=49}} * sebe(j)/se (rodilnik, tožilnik) * sebi/si (dajalnik) * (v) sebi (mestnik) * s sebof/seuf (orodnik) * Vprašalni zaimek: ''što'', ''ka'', ''zakoj'' * Nedoločni zaimek: ''nekák'', ''nešče'', ''neka/nika'' * Nikalni zaimek: ''nišče'', ''nika'' * Oziralni zaimek: ''što'', ''ka'' * Celostni zaimek: ''sakši/saki'', ''fse'' {| class="wikitable" align=center ! colspan=3 | Sklanjatev{{sfn|Kühar|1913|p=52}} |- ! Sklon ! što ! ka |- | Imenovalnik | što | ka |- | Rodilnik | koga | česa/koj |- | Dajalnik | komi(é<small>Goričko, Ravensko</small>) | čemi |- | Tožilnik | koga | ka/kaj |- | Mestnik | kon | čen/kon |- | Orodnik | kon | čin/ken |} ===== Števniki ===== {{Razširi razdelek}} V prekmurščini se je ohranil stari način dvoštevilčnih števil. Na prvo mesto pride desetka, nato enoštevilčno število. Veznika ne uporabijo. na primer ''enainštirideset'' (41) je v prekmurščini ''štirideset eden''. Števila, začenši s ''stou'', ''gezero/jezer'' (tisoč), ''milijon'', ''milijarda'', tudi v prekmurščini zmeraj pridejo na prvo mesto. ===== Glagoli ===== Glagolska pripona na Goričkem in večidel na Ravenskem je ''-i-,'' glagolska končnica pa ''-ti'' (na primer ''dosegniti, süniti, zdigniti''). Na Dolinskem in v nekaterih ravenskih vaseh je glagolska pripona ''-o-'', glagolska končnica je pravtako ''-ti'' kot v drugih dveh glavnih prekmurskih govorih (na primer ''dosegnoti, sünoti, zdignoti''). Nekateri redki glagoli imajo pripono ''-ou-'' (na primer ''minouti, obrnouti, počinouti''), ki so prisotni v vseh treh glavnih govorih. Prekmurska spregatev glagolov ima nekaj posebnosti: pri nekaterih glagolih se osebno obrazilo ''-jo'' za 3. osebo združi v isti zlog z glasom pred njim v ''-o'', na primer: ''začajo – začo, bijejo – bijo, delajo – delao.'' {| class="wikitable" ! colspan=4 | Sedanjik |- | Ednina | lübin | lübiš | lübi |- | Dvojina | lübiva | lübita | lübita |- | Množina | lübimo | lübite | lübijo |- ! colspan=4 | Preteklik |- | Ednina | san/sen lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> | si lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> | je lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> |- | Dvojina | sva lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> | sta lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> | sta lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> |- | Množina | smo lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> | ste lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> | so lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> |- ! colspan=4 | Prihodnjik |- | Ednina | mo lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> | boš lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> | de lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> |- | Dvojina | va lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> | ta lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> | ta lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> |- | Množina | mo lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> | te lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> | do lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> |- ! colspan=4 | Pogojnik |- | Ednina | bi lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> | bi lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> | bi lübo<small>(m.)</small><br>lübila<small>(ž.)</small> |- | Dvojina | bi lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> | bi lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> | bi lübila<small>(m.)</small><br>lübili<small>(ž.)</small> |- | Množina | bi lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> | bi lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> | bi lübili<small>(m.)</small><br>lübile<small>(ž.)</small> |} Deležniška končnica v moškem spolu je ''-o'' ali ''-u,'' odvisno od glasu, ki je pred deležnikom. Če je to samoglasnik, takrat uporabijo ''-u'' na koncu ''(biu, skriu, znau, dau, šou/šau),'' če je soglasnik, pa uporabijo ''-o'' (''mogo, delo, odo, lübo, gučo'').{{sfn|Lončar|2010|p=26}}{{sfn|Banfi|2012|p=19}}{{sfn|Pucko|2015|p=30}} V drugem spolu in številu je deležnik ''-l'', ki mu je dodana končnica, ki označuje spol in tudi njegovo število (''bili, bila, bilou''; ''znali, znala, znalo''; ''šli, šla, šlo'')''.'' Na Dolinskem je pogostejša deležniška končnica ''u'' (''büu, mogeu, delau'')'','' ker se lahko druži v tem govoru vedno s samoglasniki. Čeprav je nekaj izjem kot ''lübiti'' ali ''oditi'' (''lübo, odo''; v drugih manjših govorih ''lübu, odu'')''.'' V tretji osebi ednine se lahko rabi pomožni glagol ''bou'' samo v tistih kontekstih, v katerih ni glagola, na primer: ''Tüu naj bou v dvorani'' (Tiho naj bo v dvorani). === Besedišče === Prekmursko besedišče je izvrstno bogato, ker se je zmeraj razširilo z ljudskimi tvorbami, prevzetimi besedami iz tujih ali sorodnih jezikov in novotvorjenkami književnikov.<ref>{{cite journal |last=Ulčnik |first=Natalija |year=2007 |title=Bogastvo panonskega besedja |journal=Slavistična revija |volume=4 |pages=678–679 |url=https://srl.si/ojs/srl/issue/view/2007-4 |cobiss=36144994}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-AJ69FEMY|tip=kratko}}</ref> V živem govoru so ohranili veliko besed, tudi sodobni avtorji uporabljajo besede iz stare knjižne prekmurščine, ki so ustrezne za sodobno rabo.<ref>{{navedi novice| url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/da-bi-bila-prekmurscina-se-razumljivejsa-718340 |title=Da bi bila prekmurščina še razumljivejša |work=Vestnik |date=23.4.2018 |accessdate=12.9.2024}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/mali-princ-tudi-v-prekmurscininbsp-719146 |title=Mali princ tudi v prekmurščini |work=Vestnik |date=16.6.2018 |accessdate=12.9.2024}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/jezikoslovec-akos-doncec-ze-devet-let-zbira-gradivo-za-vseprekmurski-slovar-1298915 |title=Jezikoslovec Akoš Dončec že devet let zbira gradivo za vseprekmurski slovar |work=Vestnik |date=11.8.2024 |accessdate=12.9.2024}}</ref> V besedišču je veliko arhaizmov, na primer beseda ''ves'' (''vas''): spis, ki opisuje spreobrnjenje Karantancev<ref>[http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Conversio Bagoariorum et Carantanorum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050323203238/http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm |date=2005-03-23 }}, [[890]]</ref>, omenja naselje ''Lindol ves.'' Beseda ''mlaka'' pomeni lužo ali kal, ki je manjša stoječa voda. Nekoč so bile mlake pri starih kmečkih hišah, v katere so zbirali vodo iz dežja ali snega, da bi napajali živino, polivali vrte in prali obleke. Mlaka izvira iz praslovanske ''*mőlka''.{{sfn|Koletnik|2008|p=198}} Beseda ''lejs'' v prekmurščini velikokrat pomeni gozd, ki je morda iz praslovanske ''*lĕ̂sь.'' Izvirni izraz lahko pomeni zapuščeno zemljišče, na katerem je pognalo grmičevje, torej se je začelo pogozditi.{{sfn|Koletnik|2008|p=194}} Krščanski praznik [[binkošti]] so v prekmurščini ''risali,'' saj izvirajo iz starocerkvene slovanske ''rusalije'' (praznik rož).{{sfn|Novak|Novak|2009|p=127}} Pri nekih besedah se pojavi etimološka mutacija. To pomeni, da se prekmurščina razlikuje tudi v nekaterih podobnih besedah, ki imajo različen pomen. To so tako imenovani ''[[Lažni prijatelji (jezikoslovje)|lažni prijatelji]],'' na primer ''günec, jünec'' slovensko ''vol''. Knjižni slovenski ''junec'' pomeni goveji mladič moškega spola oziroma mlad bik. Prekmurski ''grah'', ''graj'' pomeni [[fižol]], knjižni slovenski [[grah]] v prekmurščini je ''grajšček.'' Beseda ''glejv'', ''lejv'' je v knjižni slovenščini ''svinjak'', ''hlev'' pa je v prekmurščini ''štala'' (iz nemško ''Stall''). Prekmurski ''stüdenec'' pomeni v knjižni slovenščini ''vodnjak,'' medtem ko je ''studenec'' v prekmurščini ''vretina.'' Nekateri kraji v Prekmurju in Porabju imajo svoje značilne besede, kadar se druge besede razlikujejo le po naglasu. Na Goričkem fantu rečejo ''pojeb'', ''pojbič'', na Dolinskem pa ''dečko''. Za pokopališče imajo naslednje besede v raznih govorih: ''cintor'' (Zgornje Goričko, Porabje, Dolinsko), ''brütif'', ''brütof'', ''britof'' (Goričko, Ravensko), ''grobišče'' (Severovzhodno Goričko). Ljudski jezik je tvoril izraze za predmete ali pojme s prevzetjem tehnologije ali gospodarskih načinov. Največ ljudskih tvorb je v kmetijskem besedišču: ''čemerika'', ''črtalo'', ''graba'', ''grajour'', ''grmalija'', ''ilojca'', ''krčefka'', ''letina'', ''lüpati'', ''mlejčnjek'', ''nagrca'', ''orač'', ''osovina'', ''ostrica'', ''ograd'', ''pepelnik'', ''pernjača'', ''rasoje'', ''ritonja'', ''sejanca'', ''torica'', ''vinjek'', ''vodejr'', ''zemlenjak'' in tako naprej. Te besede so ogrožene zaradi izginjanja poljedelstva v Prekmurju. === Madžarizmi === Madžarščina je veliko vplivala na prekmurščino, saj so ogrski Slovenci pripadali madžarskemu državnemu in cerkvenoupravnemu sistemu do konca prve svetovne vojne in so imeli neposredne stike z madžarsko kulturo.<ref>{{cite journal |last=Dudás |first=Előd |year=2015 |title=Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega knjižnega jezika in njihove besedotvorne značilnosti |journal=Jezikoslovni zapiski |volume=2 |pages=86 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/jz/issue/view/621 |cobiss=39448365}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T831EQZ6|tip=kratko}}</ref> Razvoj prekmurskega glasu ''ö'', ki je nastal po labializaciji glasu ''e'', je tako verjetno vpliv madžarskega jezika.<ref>{{cite journal |last=Dudás |first=Előd |year=2015 |title=Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega knjižnega jezika in njihove besedotvorne značilnosti |journal=Jezikoslovni zapiski |volume=2 |pages=87 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/jz/issue/view/621 |cobiss=39448365}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T831EQZ6|tip=kratko}}</ref> Veliko madžarskih izposojenk se je tudi v knjižni prekmurščini udomačilo in madžarske izposojenke so še danes pomemben in značilen del prekmurskega besedja.<ref>{{cite journal |last=Dudás |first=Előd |year=2015 |title=Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega knjižnega jezika in njihove besedotvorne značilnosti |journal=Jezikoslovni zapiski |volume=2 |pages=94 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/jz/issue/view/621 |cobiss=39448365}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T831EQZ6|tip=kratko}}</ref> {|class="wikitable" !Prekmurščina !Madžarščina !Slovenščina |- |beteg, betežen ||betegség, beteg ||bolezen, bolan |- |čonta, čunta ||csont ||kost |- |engriš ||egres ||kosmulja |- |gezero,<small>Goričko, Ravensko</small> jezero<small>Dolinsko</small> ||ezer ||tisoč |- |pajdaš ||pajtás ||kamerad |- |laboška ||lábas, lábos ||kozica |- |ugorka ||uborka ||kumara |- |koudiš ||koldus ||berač |- |valon ||való ||veljaven |- |varaš ||város ||mesto |} === Germanizmi === Čeprav se germanizmi nahajajo v vsakem slovenskem narečju, se prekmurščina razlikuje od drugih slovenskih narečij po številnih posebnosti, na katere so vplivali tudi zgodovinski, geografski, verski in politični dejavniki.{{sfn|Trajber|2010|p=8}} Tudi knjižna prekmurščina je prevzela dokaj nemških izrazov. Še danes je najbolj močan vpliv nemščine na Goričkem in v Porabju.{{sfn|Trajber|2010|p=91–92}} Iz nemščine je izposojeno še nekaj predlogov: ''cuj k'', ''coj'', ''kcoj'', ''ober.'' {|class="wikitable" !Prekmurščina !Nemščina !Slovenščina |- |brütif, brütof ||Friedhof ||pokopališče |- |cajgar ||Zeiger ||kazalec |- |cigeu ||Ziegel ||opeka |- |cimprati||zimmparon<small>(bavarsko)</small> ||graditi |- |cug ||Zug ||vlak |- |cvek ||zwëc<small>(srednjevisoko nemško)</small> ||žebelj |- |dönok, denok ||dennoch<small>(srednjevisoko nemško)</small> ||vendar |- |fabrika ||Fabrik ||tovarna |- |fašenek ||Fasching ||pust |- |farba ||Farbe ||barva |- |farar ||Pfarrer ||duhovnik (protestantski) |- |fejronga ||Vorhang ||zavesa |- |förtoj ||Fürtuch<small>(bavarsko)</small> ||ženski predpasnik |- |glaž ||Glas ||steklo |- |gratati ||geraten ||postati, nastati |- |gvant ||Gewand ||obleka |- |lampe ||Lippen ||usta |- |pejgla ||Bügeleisen ||likalnik |- |plac ||Plaz ||trg |- |rafankeraš, rafankerar ||Rauchfangkehrer ||dimnikar |- |šalica ||Schale<small>(bavarsko)</small> ||skodelica |- |šker ||geschirre<small>(srednjevisoko nemško)</small> ||orodje |- |špilati ||spielen ||igrati |- |šrajf ||Schrafe<small>(bavarsko)</small>||vijak |- |šraklin ||Schürhakel ||žarač, grebača |- |žajfa ||Seife ||milo |} === Ostale tujke === Zasledimo tudi latinske tujke, ki jih je posredovala madžarščina, nemščina ali hrvaščina. To so na primer: ''bauta''/''bunta'' (trgovina, latinsko ''voluta''), ''cintor'' (pokopališče, latinsko ''coementerium''), ''kanta'' (ročka, latinsko ''canna''), ''kupica'' (kozarec, latinsko ''cuppa''), ''marela'' (dežnik, italijansko ''ombrella''), ''numera'' (število, številka, latinsko ''numerus''), ''oštarija'' (gostilna, italijansko ''osteria'') ''štacun'' (prodajalna, [[beneščina|beneško]] ''stazona''), ''somar'' (osel, beneško ''somaro''), ''upkaš'' ([[smrdokavra]], latinsko ''upupa''). [[Slika:Keresztfelirat vendul.JPG|thumb|right|250px|Stari prekmurski napis na križu ([[1884]]) v [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršincih]] iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]]: ''„Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre…”''<small>Jn 11-25</small>]] == Zgodovina == {{glavni|Prekmurski knjižni jezik}} [[Slika:Abeczedarium Szlowenszko.JPG|thumb|Prvi prekmurski abecednik (neznani avtor, 1725)]] === Dvojni razvoj: osrednja in vzhodna slovenščina === V slovenskem jezikoslovstvu ter jezikoslovni in literarni zgodovini je bilo do 21. stoletja premalo upoštevano dejstvo{{sfn|Jesenšek|2015|p=7|…je v zgodovini slovenskega jezika še veliko nerešenih vprašanj, zato je, kot je rekel Škrabec, znova in znova potrebno ostriti slovensko jezikoslovno misel in okdrivati jezik, ki ga imamo, ki ga moramo razvijati, ki ga moramo poznati bolj kot vse druge jezike, ki nas povezuje in ki nam zastavlja vprašanja in prinaša rešitve.}} dvojničnega razvoja slovenskega jezika, ki je posledica alpskega (osrednjega) in panonskega jezikovnega in kulturnega razvoja ter zgodovinskih in geografskih razmer.{{sfn|Jesenšek|2013|p=14}} Osrednjeslovenski knjižni jezik se je normativno razvijal na časovni premici od [[brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]] do nastopa [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]] ter prizadevanja različnih izobraženih krogov in zastopnikov ([[Marko Pohlin]], [[Jernej Kopitar]], [[Matija Čop]]).{{sfn|Jesenšek|2013|p=15}} Jezikoslovec [[Avgust Pavel]] piše o položaju prekmurščine tako, da prekmurski jezik {{Navedek|''/.../ spada v skupino južnoslovanskih jezikov. Pravzaprav je le osamosvojeno, večje narečje slovenskega jezika, od katerega se razlikuje predvsem v naglasu, tonu, mehčanju soglasnikov in očitnem pomanjkanju sodobnega besednega zaklada, ker jezik ni doživel resnejše obnove.''{{sfn|Pavel|2013|p=21}}|<small>Prekmurska slovenska slovnica (1942)</small>}} Tudi vzhodna slovenščina ima dve različici: prekmurski knjižni jezik, ki se je normativno razvijal od 16. do 20. stoletja{{sfn|Jesenšek|2013|p=20}} in vzhodnoštajerski knjižni jezik, ki je prenehal v [[19. stoletje|19. stoletju]].{{sfn|Jesenšek|2015|p=16}} Ogrski Slovenci med Muro in Rabo so bili bolj ločeni od osrednjeslovenskega jezikovnega prostora, medtem ko so štajerski Slovenci imeli razmeroma več stikov z današnjo Osrednjo Slovenijo. === Rokopisna tradicija === Ogrski Slovenci so v 16. stoletju po načelu ''Cuius regio, eius religio'' (''Čigar dežela, tega vera'') prevzeli protestantsko vero od svojih madžarskih veleposestnikov.<ref>Viri za zgodovino Prekmurja 1: str. 132-133</ref> Protestantska vera je omogočila Slovencem pouk in pridigo v maternem jeziku, čeprav v tem času prekmurščina še ni bila knjižna, zato so pomanjkljivost poskusili nadomeščati z rabo kajkavskih knjig.{{sfn|Jesenšek|2013|p=55–56}} V današnjem Prekmurju so nastale tri pomembnejše rokopisne pesmarice: prva Martjanska pesmarica, druga Martjanska pesmarica in Markišavska pesmarica. Prvo Martjansko pesmarico so od časa do časa dopolnjevali različni avtorji. Prve pesmi so nastale približno v prvi polovici 16. stoletja.{{sfn|Novak|1997|p=20–21}} Poleg verskih pesmi vsebuje tudi nekaj posvetnih ljubezenskih pesmi.{{sfn|Novak|1997|p=13}} Pesmarica kaže močno sorodnost z drugimi kajkavskimi pesmaricami.{{sfn|Novak|1997|p=34}} Te povezanosti močno vplivajo na jezik zgodnjih prekmurskih pesmaric, kljub temu pa so ogrski Slovenci ohranili svojo narodno in jezikovno samozavest. Naslanjali so se sicer na razvito kajkavsko književnost, zlasti takrat, ko je bilo to nujno pri nadomestitvi manjkajočih strokovnih terminologij v prekmurskem knjižnem jeziku. Rokopisno izročilo še ni bilo prekinjeno po kodifikaciji knjižne prekmurščine v tiskanih knjigah, saj so imele rokopisne pesmarice še vedno pomembno vlogo v prekmurski književnosti. Prekmurske tiskane knjige niso bile dosegljive vsem ljudem, zaradi tega so si v svoje zvezke prepisovali ljudske verske pesmi, ki so jih slišali ali videli v drugih rokopisih ali pa v tiskih. Več pomembnih knjig je ostalo v rokopisu (na primer slovnice ali znanstvena dela v prekmurščini), ki pričajo o izraziti moči prekmurskega jezika. === Kodifikacija prekmurskega jezika === Prva tiskana knjiga v prekmurščini je izšla leta 1715 pod naslovom ''[[Mali katechismus]].'' Avtor je evangeličanski duhovnik in pisatelj [[Franc Temlin]]. Gre za prevod [[Martin Luter|Lutrovega]] ''Malega katekizma'' iz madžarščine. V tej knjigi je avtor poskušal oblikovati nadnarečni knjižni jezik, ki bi bil lahko razumljiv na širšem govornem prostoru prekmurščine.{{sfn|Jesenšek|2018|p=14}} [[Štefan Küzmič]] je kodificiral prekmurski knjižni jezik s prevodom [[Nova zaveza|Nove zaveze]] [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki ga je objavil leta 1771 pod naslovom ''[[Nouvi Zákon]].''{{sfn|Jesenšek|2018|p=15}} V njegovem predgovoru je znasnoval pomen prekmurskega jezika. Njegovim načelom so sledili tudi v 20. stoletju ne samo protestanti, ampak tudi prekmurski katoliki.{{sfn|Just|2000|p=72–75}} {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto" |- ! Izvirno besedilo !! Prevod v knjižno slovenščino |- | <poem> §. 14. Sto de tak kráto naſim med Mürom i Rábom prebívajoucſim ſzlovenom tè ſz. Bo'ze knige na ſzvoj jezik, po ſterom ſzamom li vu ſzvoji Prorokov i Apoſtolov píſzmaj gucsécsega Bogà razmijo, obracsati? geto je i nyim zapovidáva Goſzpodin Boug ſteti; da je moudre vcſiníjo na zvelicſanye po vöri vu Jezuſi Kriſztuſi; tou pa ni ſzTruberovòga, ni Dalmatinovoga, ni Frenczelovoga, niti znikakſega drügoga obracsanya (verſio) csakati nemorejo. Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik od vſzej drügi doſzta tühoga i ſzebi laſztivnoga mà. Kakti i vu naprej zracsúnani ſze veliki rázlocsek nahája. Zâto je potrejbno bilou tákſemi csloveki naprej ſztoupiti: kíbi vetom delao Bougi na díko, a' ſzvojemi národi pa na zvelicsanye. Liki je i Goſzpodin Boug na tou nadigno Stevan Küzmicsa Surdánſzkoga Farara: kí je zGrcskoga pouleg premoucſi i pomáganya Dühà ſzvétoga zvelikom gyedrnoſztjom na ete, kákſega ſtés i csüjes, jezik czejlo Nouvi Zákon obrnyeni i ſztroskom vnougi vörni düsícz vö zoſtámpani i tebi rávno tak za toga zroka, za ſteroga volo ti je 'ze pred temtoga od nyega ſzprávleni ''Vöre Krſztsánſzke Krátki Návuk'' i vHalli 1754. ſtámpani, vrokè dáni. </poem> | <poem> §. 14. Kdo bo torej kratil našim med Muro in Rabo prebivajočim Slovencem te svete božje knjige prevajati na svoj jezik, v katerem edinem razumejo Boga, ko jim govori po prerokih in apostolskih pismih? Gospod Bog tudi njim zapoveduje, naj jih berejo, da jih zmodrijo za zveličanje po veri v Jezusa Kristusa. Tega pa ne morejo čakati iz Trubarjevega, Dalmatinovega, niti iz Francelovega ali kakšnega drugega prevoda (versio). Ta jezik naših ogrskih Slovencev ima namreč za razliko do vseh drugih dosti njim tujega in svojega lastnega. Kajti v že prej omenjenih se najde velika razlika. Zato je bilo potrebno nastopiti takemu človeku, ki bi s tem delom pripravil Bogu slavo, svojemu narodu pa zveličanje. Tako je gospod Bog za to spodbudil Števana Küzmiča, šurdskega duhovnika, ki je prevedel iz grščine s pomočjo in pomaganjem Svetega Duha ter veliko pridnostjo celo Novo zavezo na ta jezik, katerega bereš in poslušaš. S pomočjo mnogih vernih duš je tiskana in tebi v roke dana iz ravno tega vzroka, iz katerega ti je že pred tem od njega pripravljeni Vöre Krſztsánſzke Krátki Návuk, tiskan leta 1754. </poem> |} [[Mikloš Küzmič]] je nadaljeval z normiranjem prekmurskega slovenskega knjižnega jezika. Mikloš je bil katoliški dekan, vendar je popolnoma sprejel Štefanov jezik, ki ga je tudi dopolnil in izboljšal.<ref>{{cite journal |last=Smej |first=Jožef |year=1997 |title=Se je Mikloš Küzmič v svojem prevodu Evangyeliomov res naslanjal na Štefana Küzmiča? |journal=Slavistična revija |volume=3–4 |pages=534 |url=https://srl.si/ojs/srl/issue/view/1997-3-4 |cobiss=6936162}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-FGSKEFQW|tip=kratko}}</ref> Njegov učbenik ''[[ABC kni'zicza]]'' je bila več kot pol stoletja v obvezni rabi v šolah.{{sfn|Jesenšek|2013|p=208–209}}{{sfn|Novak|1976|p=58}} Pravtako je bil zel poljuden njegov molitvenik ''[[Molitvena kniga|Kniga molitvena]],'' ki je bila 27-krat ponatisnjena.{{sfn|Novak|1976|p=57–58}} Pesnik [[Mihael Barla]] je v dvajsetih letih 19. stoletja izoblikoval nov črkopis, v kateri uporabi črke ''ô'' in ''ê'' za označevanje dvoglasnikov ''ou'' in ''ej.''{{sfn|Novak|1976|p=69}} Puconski učitelj [[Štefan Lülik]] je v svojem učbeniku ''[[Nôvi abeczedár]]'' prevzel Barlov črkopis, čeprav je bila ta pisava v rabi samo v knjigah evangeličanskih avtorjev.{{sfn|Novak|1976|p=72}} Lülik je napisal obsežnejši učbenik v tej pisavi, v katerem je tudi napisal verjetno prvo slovnico prekmurskega jezika, vendar je ostala ta knjiga le v rokopisu.<ref>{{cite book |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |title=Monografija Števana Küzmiča. Ob tristoletnici rojstva |date=2024 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |isbn=978-961-268-104-3 |chapter=Prekmurska rokopisna pesmarica iz 17. stoletja|pages=209}}</ref> === Uveljavitev prekmurščine na vseh funkcionalnih področjih === Prekmurski knjižni jezik je postal kultiviran jezikovni sistem s kodificiranimi ravnmi ter potrebnimi slogovnimi sredstvi in pomenskimi sklopi.{{sfn|Jesenšek|2010|p=43}} [[Slika:Zelenjave (Prirodopis 1878).JPG|desno|thumb|265px|Odlomek iz Augustičevega ''Prirodopisa'']] [[Jožef Košič]] je prestavil prekmurščino iz verskih okvirov v širše znanstvene in družbene okvire, ko je napisal [[bonton]] ''[[Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov]]'' in zgodovinsko knjigo ''[[Zgodbe vogerszkoga králesztva]].''{{sfn|Novak|1976|p=76}} Največja prelomnica je bil prvi prekmurski časopis ''[[Prijátel]],'' ki ga je izdajal [[Imre Augustič]] od leta 1875 do 1879. Augustičev časopis je služil kot izhodišče za kasnejšo prekmursko periodiko.{{sfn|Ulčnik|2009|p=75–76}} Veliko je prispeval k razvoju prekmurskega znanstvenega jezika Augustičev ''[[Prirodopis s kepami]]'' (1878), ki ga je avtor napisal v [[Gajica|gajici]].{{sfn|Ulčnik|2009|p=30–31}} Leta 1899 je začel izhajati ''[[Dober pajdás kalendárium]].'' Ta in Augustičev ''Prijátel'' sta se v glavnem ukvarjala s posvetnimi temami (politika, javno življenje, leposlovje, znanstvenost, gospodarstvo in tako naprej).<ref>{{navedi novice| url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dober-pajdas-kalendarium-1922-1943/ |title=Dober Pajdás kalendárium (1922-1943) |work=Kamra |date=5.12.2014 |accessdate=12.9.2024}}</ref>{{sfn|Horvat|2020|p=30–35}} Leta 1904 je bil prvič objavljen ''[[Kalendar Szrca Jezusovoga]],'' ki tematsko ni bil omejen samo na vero, ampak je prinašal ogromno člankov na primer o svetovni politiki, zdravstvu, industriji, poljedelstvu, zgodovini in tako naprej.{{sfn|Just|2003|p=39}} ''[[Novine]]'' [[Jožef Klekl (starejši)|Jožefa Klekla (starejšega)]] so bile najpomembnejši časopis prekmurske publicistike in so izhajale med letoma 1913 in 1941.{{sfn|Just|2003|p=53}} Pomembni periodiki sta še evangeličanski ''[[Düsevni liszt]]'' (1922–1942) in ''[[Evangelicsanszki kalendari]]'' (1923–1942).{{sfn|Jesenšek|2010|p=104}} Pomemben je tudi časopis izseljencev v Združenih državah ''[[Amerikanszki Szlovencov glász]],'' ki je prenehal izhajati leta 1954.{{sfn|Just|2000|p=51}} [[Slika:Novine (1925).JPG|desno|thumb|270px|Članek o volitvah leta 1925 v Jugoslaviji v Kleklovih Novinah]] Publicistična dela so opravljala informativno in izobraževalno vlogo, ker so s svojo vsebino nadomeščala pomanjkanje posebne strokovne literature v prekmurščini, ker je madžarizacijska politika ovirala založništvo. Zatorej je bil tudi neverski del prekmurske književnosti zelo obsežen in ni bil priložnosten ali nerazvit. Prekmurski jezik so po prvi svetovni vojni v cerkvah, knjigah in časopisih uporabljali kot knjižni jezik. Med dvema vojna, v času Kraljevine Jugoslavije, je prekmurska publicistika cvetela in so izdali mnogo različnih knjig kot tudi na primer strokovne knjige.{{sfn|Kuzmič|1999|p=79}} Leta 1918 in po prvi svetovni vojni so različne stranke v Prekmurju zahtevale kulturno, versko, jezikovno in šolsko avtonomijo za pokrajino, med drugim ohranitev prekmurskega jezika. Zahtevali so, da v urade nastavljajo predvsem domačine in da je uradne dopise treba razglašati v prekmurščini. 23. aprila 1921 je pripravljeni odbor ustanovil mestno organizacijo Jugoslovanske demokratske stranke za Mursko Soboto in Prekmurje. Takrat so poudarili, da se morajo uradne objave razglašati v prekmurščini.<ref>{{cite journal |last=Kuzmič |first=Franc |year=1991 |title=Stranke v Prekmurju med obema vojnama |journal=Kronika |volume=1/2 |pages=58–63 |url=https://www.sistory.si/search?su=Prekmurje&pa=Kronika,%201991,%20%C5%A1t.%201-2 |cobiss=26764802}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V5MCRVIC|tip=kratko}}</ref> Danes Rimskokatoliška cerkev v Porabju ter Binkoštna in Evangeličanska cerkev v Prekmurju mašujejo v prekmurščini. Med prvo in drugo svetovno vojno je bila posebej aktivna propaganda na Madžarskem za razdelitev Slovencev.{{sfn|Novak|2004|p=34–40}}{{sfn|Novak|2004|p=44–76}}{{sfn|Novak|1935|p=14}}{{sfn|Jerič|2001|p=51}}<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vasiszemle.t-online.hu/2003/03/goncz.htm|title=Felszabadulás és/vagy megszállás|accessdate=2011-06-09|archive-date=2012-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120302154015/http://www.vasiszemle.t-online.hu/2003/03/goncz.htm|url-status=dead}}</ref> V času madžarske okupacije je ponovna madžarizacija še bolj omejila možnost rabe prekmurščine za objavo verskih ali demagoških propagandnih tiskov.<ref>{{cite journal|last=Dončec|first=Akoš Anton|year=2016|title=Neverjetna usoda medžimurskega "jezika"|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/41001-42000/41463/ARHIVI_2016-1.pdf|journal=Arhivi. Glasilo Arhivskega društva Slovenije|volume=1|pages=72|cobiss=1879669}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-JU2LIQ4D|tip=dolgo}}</ref> Leta 2013 je izšla prekmurska slovnica Avgusta Pavla,<ref>{{navedi knjigo |author=Avgust Pavel |year=2013 |title=Prekmurska slovenska slovnica=Vend nyelvtan |publisher=Maribor : Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru |isbn=978-961-6656-94-8 |cobiss=75409409 |pages=}}</ref><ref name="POM" /> ki jo je avtor napisal že leta 1942, vendar zaradi različnih vzrokov takrat ni bila izdana. === Novodobna prekmurska književnost === 14. februarja 1991 je začel izhajati tednik Slovencev na Madžarskem ''[[Porabje (časopis)|Porabje]]'', ki je nadaljeval prekmursko publicistiko, čeprav so mu nasprotovali nekateri slovenski jezikoslovci, ki so še vedno dvomili o normativnosti prekmurščine.<ref>{{navedi novice| url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/trideset-let-casopisa-porabje-odseva-ljubezen-do-maternega-jezika-849561 |title=Trideset let časopisa Porabje, ki odseva ljubezen do maternega jezika |work=Vestnik |date=14.2.2021 |accessdate=15.9.2024}}</ref> V Prekmurju in Porabju so novi književniki objavljali različna literarna in publicistična dela, med njimi tudi nekatera zelo kakovostna kot na primer prevodi [[George Noel Gordon Byron|Byronovih]] pesmi [[Dušan Mukič|Dušana Mukiča]] ali [[postmoderna literatura|postmodernični]] pisemski roman ''Za nápršnjek vedríne'' (2004) [[Jože Ftičar|Jožeta Ftičarja]].Ta dokazujejo, da je v prekmurščini še vedno možno pisati zahtevnejša literarna dela.{{sfn|Just|2006|p=185–187}} Pravtako so s svojimi deli prekmursko književnost oživili [[Feri Lainšček]], [[Milan Zrinski]] in [[Milan Vincetič]]. V glasbi uporabita prekmurščino [[Vlado Kreslin]],<ref>{{navedi novice| url=https://www.24ur.com/novice/svet/kako-zahtevna-je-prekmurscina.html |title=Kako zahtevna je prekmurščina? |work=24ur |date=16.9.2021 |accessdate=15.9.2024}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5de1067504054/vlado-kreslin-ne-more-brez-prekmurscine |title=Vlado Kreslin ne more brez prekmurščine |work=24ur |date=30.11.2019 |accessdate=15.9.2024}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/vlado-kreslin-z-novo-spletno-stranjo-tudi-v-prekmurscini/121919 |title=Vlado Kreslin z novo spletno stranjo tudi v prekmurščini |work=Sobotainfo |date=8.11.2019 |accessdate=15.9.2024}}</ref> raper Pero<ref>{{navedi novice|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/glasbeni-prvenec-jazzerja-in-raperja-najin-proces-je-precej-intuitiven.html|title=Glasbeni prvenec jazzerja in raperja: Najin proces je precej intuitiven|work=24ur|date=20.12.2024|accessdate=24.12.2024}}</ref> in [[Nika Zorjan]]<ref>{{navedi novice|url=https://sobotainfo.com/novica/scena/video-nika-zorjan-z-novim-hitom-v-prekmurscini-odganja-koronavirus/124633|title=VIDEO: Nika Zorjan z novim hitom v prekmurščini odganja koronavirus|work=Sobotainfo|date=28.4.2020|accessdate=15.9.2024}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/nika-zorjan-je-ponosna-na-svoje-prekmurske-korenine/|title=Nika Zorjan je ponosna na svoje prekmurske korenine!|work=Govorise|date=9.11.2017|accessdate=15.9.2024}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.pomurec.com/vsebina/43335/VIDEO__Nika_Zorjan_navdusuje_s_prekmursko_priredbo_skladbe_%C2%BBDespacito%C2%AB|title=VIDEO: Nika Zorjan navdušuje s prekmursko priredbo skladbe »Despacito«|work=Pomurec|date=20.6.2017|accessdate=15.9.2024}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/nika-zorjan-pevka-prekmurscina-je-bolj-spevna-kot-slovenscina/|title=Nika Zorjan, pevka: "Prekmurščina je bolj spevna kot slovenščina."|work=Govorise|date=7.8.2018|accessdate=15.9.2024}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://lendavainfo.com/video-nika-zorjan-bo-na-emi-zapela-v-prekmurscini/|title=VIDEO: Nika Zorjan bo na EMI zapela v prekmurščini|work=Lendavainfo|date=15.2.2017|accessdate=15.9.2024}}</ref>, ki jo popularizirata v sodobni popularni kulturi. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo|last=Banfi|first=Nina|author-link=|year=2012|title=Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči. Diplomsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=19361800}} * {{navedi knjigo|last=Bedič|first=Janja|author-link=|year=2014|title=Kmetijsko izrazje v Andovcih. Diplomsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=20718344}} * {{navedi knjigo|last=Benkovič|first=Mojca|author-link=|year=2012|title=Kmetijsko izrazje v Beltincih. Diplomsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=19234312}} * {{navedi knjigo|last=Hajdinjak|first=Maja|author-link=Maja Hajdinjak|year=2020|title=Opis sodobne prekmurščine. Magistrsko delo|location=Ljubljana|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Oddelek za slovenistiko|cobiss=24065539}} * {{navedi knjigo|last=Horvat|first=Nina|author-link=Nina Zver|year=2020|title=Analiza jezikovnih značilnosti v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendárium. Magistrsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=25030403}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Ivan|author-link=Ivan Jerič |year=2001|title=Zgodovina madžarizacije v Prekmurju|publisher=Stopinje|location=Murska Sobota|cobiss=45509377}} * {{navedi knjigo|last=Jesenšek|first=Marko|author-link=Marko Jesenšek|year=2010|title=Prekmuriana. Fejezetek a szlovén nyelv történetéből. Cathedra Philologiæ Slavicæ|location=Budimpešta|publisher=Balassi Kiadó|cobiss=18293000}} * {{navedi knjigo|last=Jesenšek|first=Marko|author-link=Marko Jesenšek|year=2013|title=Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika|location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 90)|cobiss=72355073}} * {{navedi knjigo|last=Jesenšek|first=Marko|author-link=Marko Jesenšek|year=2015|title=Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika|location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 110)|cobiss=84988673}} * {{navedi knjigo|last=Jesenšek|first=Marko|author-link=Marko Jesenšek|year=2018|title=Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem|location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 129)|cobiss=95727361}} * {{navedi knjigo |last=Just|first=Franci|author-link=Franci Just |year=2000 |title=Med verzuško in pesmijo. Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja |publisher=Franc-Franc|location=Murska Sobota|cobiss=45364737}} * {{navedi knjigo |last=Just|first=Franci|author-link=Franci Just |year=2003 |title=Besede iz Porabja, besede za Porabje. Pregled slovstva pri porabskih Slovencih |publisher=Franc-Franc|location=Murska Sobota|cobiss=52224513}} * {{navedi knjigo |last=Just|first=Franci|author-link=Franci Just |year=2006 |title=Panonski književni portreti 1. Prekmurje in Porabje A-I |publisher=Franc-Franc|location=Murska Sobota|cobiss=57147905}} * {{navedi knjigo|last=Koletnik|first=Mihaela|author-link=Mihaela Koletnik|year=2001|title=Slovenskogoriško narečje |location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 12)|cobiss=20347949}} * {{navedi knjigo|last=Koletnik|first=Mihaela|author-link=Mihaela Koletnik|year=2008|title=Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave |location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60)|cobiss=61907201}} * {{navedi knjigo|last=Kuzmič|first=Franc|author-link=Franc Kuzmič|year=1999|title=Bibliografija prekmurskih tiskov 1920–1998 |location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|cobiss=100193792}} * {{navedi knjigo|last=Kühar|first=Števan|author-link=Števan Kühar (slovstveni folklorist)|year=1913|title=Slòvnica vogr̀sko-slovènskoga narêčja |location=Bratonci|publisher=Rokopis|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last=Lončar|first=Nataša|author-link=|year=2010|title=Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova. Diplomsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=18078472}} * {{navedi knjigo |last=Lülik|first=Štefan|author-link=Štefan Lülik |year=1833 |title=Te vélke ABC ali Solszka-Vcsenyá v-zgovárjanyi |publisher=|location=VaML Lülik, 1833 |cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Novak|first1=Franc|last2=Novak|first2=Vilko|author-link1=|author-link2=Vilko Novak|year=2009|title=Slovar beltinskega prekmurskega govora. Ponatis druge, popravljene in dopolnjene izdaje iz leta 1996, ki jo je priredil in uredil Vilko Novak|publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota|cobiss=62884353}} * {{navedi knjigo |last=Novak|first=Vilko|author-link=Vilko Novak |year=1935 |title=Slovenska krajina, zbornik |publisher=sam.|location=Beltinci|cobiss=32017153}} * {{navedi knjigo |last=Novak|first=Vilko|author-link=Vilko Novak |year=1976 |title=Izbor prekmurskega slovstva |publisher=sam.|location=Ljubljana |cobiss=397320}} * {{navedi knjigo |last=Novak|first=Vilko|author-link=Vilko Novak |year=1997 |title=Martjanska pesmarica |publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana |cobiss=66453504}} * {{navedi knjigo |last=Novak|first=Vilko|author-link=Vilko Novak|year=2004 |title=Zgodovina iz spomina/Történelem emlékezetből – ''Polemika o knjigi Tiborja Zsige '''Muravidéktől Trianonig'''/Polémia Zsiga Tibor '''Muravidéktől Trianonig''' című könyvéről,'' |publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|cobiss=212939520}} * {{navedi knjigo|last=Pavel|first=Avgust|author-link=Avgust Pavel|year=2013|title=Prekmurska slovenska slovnica=Vend nyelvtan|location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 100)|cobiss=75409409}} * {{navedi knjigo|last=Pucko|first=Renata|author-link=|year=2015|title=Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora. Diplomsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=21686536}} * {{navedi knjigo|last=Trajber|first=Aleksander-Saša|author-link=|year=2010|title=Germanizmi v prekmurskem narečju. Diplomsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za germanistiko|cobiss=17474056}} * {{navedi knjigo|last=Ulčnik|first=Natalija|author-link=Natalija Ulčnik|year=2009|title=Začetki prekmurskega časopisja – Besedje Agustičevega časopisa Prijatel |location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 67)|cobiss=64082689}} * {{navedi knjigo|last=Vegič|first=Valerija|author-link=|year=2014|title=Medgeneracijske razlike v rabi prekmurskega besedja. Diplomsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=20589320}} * {{navedi knjigo|last=Zakoč|first=Barbara|author-link=|year=2020|title=Besedje iz pomenskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru. Magistrsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=31226371}} * {{navedi knjigo|last=Zorko|first=Zinka|author-link=Zinka Zorko|year=1998|title=Haloško narečje in druge dialektološke študije|location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 6)|cobiss=43187457}} * {{navedi knjigo|last=Zorko|first=Zinka|author-link=Zinka Zorko|year=2009|title=Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih|location=Maribor|publisher=Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 64)|cobiss=63805441}} * {{navedi knjigo|last=Zver|first=Janja|author-link=|year=2010|title=Pletarsko besedje v vasi Hotiza. Diplomsko delo|location=Maribor|publisher=Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Oddelek za slovanske jezike in književnosti|cobiss=17943304}} </div> == Literatura == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Bea Baboš Logar |year=2003 |title=Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost – mednarodno znanstveno srečanje: prekmurščina zanimiva tudi za tuje znanstvenike |publisher=Vestnik 17. julij 2003 |isbn= |cobiss= |pages=}} * Források a Muravidék történetéhez 1./Viri za zgodovino Prekmurja 1. [[Sombotel|Szombathely]]-[[Zalaegerszeg]], [[2008]]. ISBN 978-963-7227-19-6 Ö * Források a Muravidék történetéhez/Viri za zgodovino Prekmurja 2. [[Sombotel|Szombathely]]-[[Zalaegerszeg]] [[2008]]. ISBN 978-963-7227-19-6 * Marc L. Greenberg: Archaisms and innovations in the dialect of Središče: (Southeastern Prlekija, Slovenia). ''Indiana Slavic studies'' 7 (1994), 90-102. * [[Marc L. Greenberg]]: [[Avgust Pavel|Ágosti Pável's]] Prekmurje Slovene grammar. ''Slavistična revija'' 37/1-3 (1989), 353-364. * Marc L. Greenberg: Circumflex advancement in Prekmurje and beyond / O pomiku praslovanskega cirkumfleksa v slovenščini in kajkavščini, s posebnim ozirom na razvoj v prekmurščini in sosednjih narečjih. ''Slovene studies'' 14/1 (1992), 69-91. * Marc L. Greenberg: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. ''Slavistična revija'' 41/4 (1993), 465-487. * Marc L. Greenberg: Prekmurje grammar as a source of Slavic comparative material. ''Slovenski jezik'' 7 (2009), 28-44. * Marc L. Greenberg: Slovar beltinskega prekmurskega govora. ''Slavistična revija'' 36 (1988). 452–456. [Review essay of Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora [A Dictionary of the Prekmurje Dialect of [[Beltinci]]]. * {{navedi knjigo |author=Jernej Kopitar |year=1995 |title=Glagolita Clozianus – Cločev Glagolit, |publisher=Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, [[Ljubljana]] |isbn=86-7207-078-X |cobiss=54350592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Marija Kozar |year=1996 |title=Etnološki slovar slovencev na Madžarskem. |publisher=Zveza Slovencev na Madžarskem, [[Monošter]]-[[Sombotel|Szombathely]] |isbn=963-7206-62-0 |cobiss=4974157 |pages=}} * Franc Kuzmič: Stranke v Prekmurju med obema vojnama * {{navedi knjigo |author=Vilko Novak |year=2006 |title=Slovar stare knjižne prekmurščine. |publisher=[[Založba ZRC]], [[Ljubljana]] |isbn=961-6568-60-4 |cobiss=228306176 |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |year=1997 |title=Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog stalne razstave |publisher=Pokrajinski Muzej Murska Sobota, [[Murska Sobota]] |isbn=961-90438-1-2 |cobiss=41491201 |pages=}} * Predgovor. Nouvi Zákon, Založil in izdal Pokrajinski muzej Murska Sobota, ''zanj'' Metka Fujs; Uredil: Franc Kuzmič, [[2008]]. ISBN 978-961-6579-04-9 * {{navedi knjigo |author=Anton Trstenjak |year=2006 |title=Slovenci na Ogrskem: Narodopisna in književna črtica: Objava arhivskih virov |publisher=Maribor : Pokrajinski arhiv |isbn=961-6507-09-5 |cobiss=56228353 |pages=}} * Jože Vugrinec–Vilko Šimon–Jože Ftičar: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, [[Petanjci]] [[2005]]. </div> == Zunanje povezave == {{commons|Prekmurian language|Prekmurščina}} * {{navedi novice| url=https://www.leemeta.si/blog/jezikovne-dileme/slovenska-narecja/prekmursko-narecje-gucati-ali-kako-govoriti-po-prekmursko |title=Gučati ali kako govoriti po prekmursko |work=Leemeta |date=17.7.2015 |accessdate=12.9.2024}} * {{navedi novice| url=https://www.pdgms.si/sl/news/pd-general-maister-ms/prekmurci-in-prekmurscina.html |title=Prekmurci in prekmurščina |work=Prekmursko društvo General Maister |date= |accessdate=12.9.2024}} * {{navedi novice| url=https://sobotainfo.com/prekmurski-slovar |title=Prekmurski slovar |work=Sobotainfo |date= |accessdate=12.9.2024}} * {{navedi novice| url=https://www.dr-siftar-fundacija.org/2014/04/prekmurscina-sooblikovala-slovenscino-vecer/ |title=Prekmurščina sooblikovala slovenščino (Večer) |work=Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija |date= |accessdate=12.9.2024}} * {{navedi novice| url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/28144/prekmurscina-vpisana-v-nacionalni-program-jezikovne-politike-2021-2025.html |title=Prekmurščina vpisana v nacionalni program jezikovne politike 2021-2025 |work=Prlekija on net |date=2.6.2021 |accessdate=12.9.2024}} * {{navedi novice| url=https://www.kamra.si/novice/prekmursina-v-slovarjih-do-leta-1919-video/ |title=Prekmurščina v slovarjih do leta 1919 (video) |work=Kamra |date=6.6.2020 |accessdate=12.9.2024}} * {{cite journal |last=Tivadar |first=Hotimir |year=2019 |title=Prekmurščina v slovenskem šolstvu |journal=1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi |volume= |pages=104–11 |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=139594&lang=eng |cobiss=69819234}} {{dlib|urn=|tip=kratko}} == Glej tudi == * [[Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|Narečna književnost v Prekmurju in Porabju]] * [[Seznam prekmurskih rokopisov]] * [[Seznam prekmurskih tiskanih knjig]] * [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]] * [[Seznam prekmurskih katoliških tiskanih knjig (1780–1951)]] * [[Seznam prekmurskih posvetnih tiskanih knjig (1820–1943)]] * [[Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev (1875–1947)]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{Prekmurščina}} {{Slovanski jeziki}} [[Kategorija:Prekmurščina| ]] [[Kategorija:Slovenska narečja]] f692j0qi0nhoqi2bfzlel7b69quhsks Seznam najdražjih umetniških slik 0 73110 6678977 6626231 2026-05-22T02:06:04Z Oursana 115509 -+Amedeo Modigliani - Paulette Jourdain.jpg 6678977 wikitext text/x-wiki {{posodobi}} Spodnja tabela je seznam doslej najdražje prodanih [[slika (umetnost)|umetniških slik]] (stanje konec 2015). Vrednost slik so določile [[zavarovalnica|zavarovalnice]] ali pa kupci na [[dražba]]h, in pa seveda veliki dražbeni hiši, [[Sotheby's]] in [[Christie's]]. {| class="wikitable sortable" |- ! Ime dela ! Avtor !Iz leta ! Cena<br />[Mil.&nbsp;$] ! Slika ! <small>Sklici</small> |- class="hintergrundfarbe5" | Les femmes d'Alger (Version "O") | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1955 |style="text-align:right" | 179,4 | [http://www.theartwolf.com/news/images/picasso-femmes-algier.jpg Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150411140017/http://www.theartwolf.com/news/images/picasso-femmes-algier.jpg |date=2015-04-11 }} |<ref>[http://www.zeit.de/2015/21/kunstmarkt-kapitalanlage-investment zeit.de]</ref> |- | Nu Couché au coussin Bleu | [[Amedeo Modigliani|Modigliani]] | 1917 |style="text-align:right" | 170,4 | [[Slika:Amedeo_Modigliani_-_Nu_Couché_au_coussin_Bleu.jpg|100x75px]] |<ref>[http://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/gemaelde-von-amedeo-modigliani-fuer-170-4-millionen-dollar-versteigert-a-1061966.html ''Rekordna cena: 170,4 Milijonov dolarjev za Modiglianovo Nu_Couché'], Spiegel Online vom 10. November 2015</ref> |- class="hintergrundfarbe5" | Tri študije Luciana Freuda ([[Triptihon]]) | [[Francis Bacon (slikar)|Bacon]] | 1969 |style="text-align:right" | 142,4 | [http://publicdescription.files.wordpress.com/2013/10/bacon2.jpg Link] |<ref>[http://www.tagesschau.de/kultur/auktionsrekord100.html tagesschau.de]</ref><ref>[http://www.nytimes.com/2013/11/13/arts/design/bacons-study-of-freud-sells-for-more-than-142-million.html?_r=0 nytimes.com]</ref><ref>[http://www.rp-online.de/kultur/kunst/werk-von-francis-bacon-fuer-1422-millionen-dollar-versteigert-aid-1.3813677 rp-online.de]</ref> |- class="hintergrundfarbe5" | Št. 5, 1948 | [[Jackson Pollock|Pollock]] | 1948 |style="text-align:right" | 140{{0|,0}} | [http://pds9.egloos.com/pds/200805/23/58/c0029158_4835ad7cb4570.jpg Link] |<ref name="A Pollock Is Sold">{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://www.nytimes.com/2006/11/02/arts/design/02drip.html?adxnnl=1&ref=arts&adxnnlx=1163031599-revbGMuaIhdTP4qLonq8BA | title= A Pollock Is Sold, Possibly for a Record Price | work= The New York Times | date= 2006-11-02 | language= en | access-date= 2011-08-20 }}</ref><ref name="welt-kunstmarkt-2007">{{navedi splet |url= http://www.welt.de/kultur/article878232/Die_zehn_teuersten_Gemaelde_der_Welt.html |work= [[Welt Online]] |title= Kunstmarkt:Die zehn teuersten Gem孤e der Welt |date= 2007-05-17 |access-date= 2010-05-05 | archive-url= https://web.archive.org/web/20081018185340/http://www.welt.de/kultur/article878232/Die_zehn_teuersten_Gemaelde_der_Welt.html | archive-date= 2008-10-18 }}</ref> |- | Ženska III | [[Willem de Kooning|de Kooning]] | 1953 |style="text-align:right" | 137,5 | [[slika:Woman3.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://www.nytimes.com/2006/11/18/arts/design/18pain.html | title= Landmark De Kooning Crowns Collection | work= The New York Times | date= 2008-11-18 | language= en | access-date= 2011-08-20 }}</ref> |- class="hintergrundfarbe5" | Adele Bloch-Bauer I | [[Gustav Klimt|Klimt]] | 1907 |style="text-align:right" | 135{{0|,0}} | [[Slika:Gustav Klimt 046.jpg|100x75px]] |<ref name="Lauder Pays $135 Million">{{navedi splet |url= http://www.nytimes.com/2006/06/19/arts/design/19klim.html?ei=5090&en=37eb3240101ca749&ex=1308369600&partner=rssuserland&emc=rss&pagewanted=all |title= Lauder Pays $135 Million, a Record, for a Klimt Portrait |author= Carol Vogel |work= The New York Times |date= 2006-06-19 |access-date= 2010-05-05}}</ref> |- | Krik | [[Edvard Munch|Munch]] | 1895 |style="text-align:right" | 119,9<!-- 119.922.500 --> | [[Slika:The Scream Pastel.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.suntimes.com/news/nation/12268372-418/edvard-munchs-the-scream-fetches-record-119900000-at-auction.html | title= Edvard Munch's Ҕhe ScreamҠfetches record $119.9 million at auction | work= [[Chicago Sun-Times]] | date= 2012-05-02 | access-date= 2012-05-03 | archive-date= 2012-11-25 | archive-url= https://web.archive.org/web/20121125054349/http://www.suntimes.com/news/nation/12268372-418/edvard-munchs-the-scream-fetches-record-119900000-at-auction.html | url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://online.wsj.com/article/SB10001424052702304373804577521240470769420.html |title=An Art Mystery Solved: Mogul Is 'Scream' Buyer |work=[[Wall Street Journal]] |date=2012-07-11 |access-date=2012-08-08}}</ref> |- | Akt z velikimi listi in kipom<br /> ''Nu au Plateau de Sculpteur'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1932 |style="text-align:right" | 106,5 | [http://www.nytimes.com/imagepages/2010/03/10/arts/10auction_CA0.html Link] |<ref>{{navedi novice |url=http://www.sueddeutsche.de/kultur/kunst-rekord-bei-auktion-ein-picasso-fuer-dollar-1.943131 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121118075007/http://www.sueddeutsche.de/kultur/kunst-rekord-bei-auktion-ein-picasso-fuer-dollar-1.943131 |archivedate=2012-11-18 |date=2010-05-20 |work=Süddeutsche |title=Ein Picasso für 106.482.500 Dollar }}</ref> |- class="hintergrundfarbe5" | Deček s pipo<br /> ''Garçon_à_la_pipe'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1905 |style="text-align:right" | 104,2<!-- 104.168.000 --> | [http://monmusee.canalblog.com/images/picasso_boy_with_pipe.jpg Link] |<ref name="welt-kunstmarkt-2007" /><ref name="gilthserano: Junge mit Pfeife">{{navedi splet | url= http://www.gilthserano.de/tow/sonstige/painting/003.html | title= Rangliste: Die teuersten Gemälde der Welt Junge mit Pfeife | access-date= 2011-08-22 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110718082439/http://www.gilthserano.de/tow/sonstige/painting/003.html |archivedate=2011-07-18}}</ref><br /><ref name="Manager Magazin: Die teuersten Gemalde der Welt">{{navedi splet | url= http://www.manager-magazin.de/lifestyle/artikel/0,2828,298577,00.html | title= Die teuersten Gemälde der Welt | work= Manager Magazin | date= 2004-05-06 | access-date= 2011-08-25 }}</ref> |- | Medicinska sestra<br /> ''Nurse'' | [[Roy Lichtenstein|Lichtenstein]] | 1964 |style="text-align:right" | 95,3 | [http://www.christies.com/media-library/images/features/articles/2015/10/nurse/lichtenstein.jpg Link] |<ref>[http://www.christies.com/lotfinder/paintings/roy-lichtenstein-nurse-5946119-details.aspx?pos=3&intObjectID=5946119&sid=&page=2&lid=1]</ref> |- | Dora Maar z mačko<br /> ''Dora Maar au Chat'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1941 |style="text-align:right" | 95,2 | [http://belindaschneider.files.wordpress.com/2008/01/0003-dora-maar-with-cat-by-pablo-picasso.jpg Link] |<ref name="welt-kunstmarkt-2007" /> |- | Adele Bloch-Bauer II | [[Gustav Klimt|Klimt]] | 1912 |style="text-align:right" | 87,9 | [[Slika:Gustav Klimt 047.jpg|100x75px]] |<ref name="welt-kunstmarkt-2007" /><ref>{{navedi splet | url= http://www.gilthserano.de/tow/sonstige/painting/005.html | title= Rangliste: Die teuersten Gem孤e der Welt ֠Adele Bloch-Bauer II | access-date= 2011-08-22 | archive-date= 2011-07-18 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110718070213/http://www.gilthserano.de/tow/sonstige/painting/005.html | url-status= dead }}</ref> |- | Oranžno, rdeče, rumeno<br />''Orange, Red, Yellow'' | [[Mark Rothko|Rothko]] | 1961 |style="text-align:right" | 86,9<!-- 86.882.500 --> | [[slika:Orange, Red, Yellow.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.abc.net.au/news/2012-05-09/rothko-painting-squeezes-record-auction-price/4000922?section=entertainment | title= Rothko's 'orange' painting squeezes record $86.9m | access-date= 2011-05-09 }}</ref> |- | Triptih, 1976 | [[Francis Bacon (Maler)|Bacon]] | 1976 |style="text-align:right" | 86,3 | [http://artdaily.com/imagenes/2008/05/15/20080515.jpg Link] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.winespectator.com/webfeature/show/id/Unfiltered-Chateau-Petrus-Makes-a-Record-Breaking-Sale--of-Art_4144 | title= Unfiltered: Ch㵥au P굲us Makes a Record-Breaking Saleدf Art | date= 2008-05-21 | language= en | access-date= 2011-08-22 | archive-date= 2012-03-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120307155219/http://www.winespectator.com/webfeature/show/id/Unfiltered-Chateau-Petrus-Makes-a-Record-Breaking-Sale--of-Art_4144 | url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi novice | title=Roman Abramovich brings home the $86.3m Bacon and the $33.6m Freud| work=[[The Art Newspaper]]| issue=192| year=2008| url=http://www.theartnewspaper.com/articles/Roman-Abramovich-brings-home-the-86-3m-Bacon-and-the-33-6m-Freud%20/8530| access-date=2011-08-22| archive-date=2013-09-25| archive-url=https://web.archive.org/web/20130925173217/http://www.theartnewspaper.com/articles/Roman-Abramovich-brings-home-the-86-3m-Bacon-and-the-33-6m-Freud%20/8530| url-status=dead}}</ref> |- class="hintergrundfarbe5" | Portret dr. Gacheta ''Portrait du docteur Gachet avec branche de digitale'' | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1890 |style="text-align:right" | 82,5 | [[Slika:Portrait of Dr. Gachet.jpg|100x75px]] |<ref name="welt-kunstmarkt-2007" /><ref name="gilthserano: Portrait des D. Gachet">{{navedi splet | url= http://www.gilthserano.de/tow/sonstige/painting/007.html | title= Rangliste: Die teuersten Gemälde der Welt Portrait des D.<!--sic!--> Gachet | access-date= 2011-08-22 | archive-date= 2011-10-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111022160815/http://www.gilthserano.de/tow/sonstige/painting/007.html | url-status= dead }}</ref><br /><ref name="A van Gogh Now at Met Is to be Auctioned">{{navedi splet | author= Rita Reif | url=http://www.nytimes.com/1990/01/24/arts/a-van-gogh-now-at-met-is-to-be-auctioned.html | title= A van Gogh Now at Met Is to be Auctioned |work= New York Times | date= 1990-01-24 | language= en | access-date= 2011-09-01 }}</ref> |- | No. 10 | [[Mark Rothko|Rothko]] | 1958 |style="text-align:right" | 81,9 <!-- 81,925 Mio. --> | [http://www.christies.com/lotfinder/paintings/mark-rothko-no-10-5896023-details.aspx Link] | <ref>[http://www.christies.com/lotfinder/paintings/mark-rothko-no-10-5896023-details.aspx www.christies.com/lotfinder]</ref> |- | [[Vodne lilije|Ribnik z lokvanji]]<br /> ''Le Bassin aux nymphéas, harmonie verte'' | [[Claude Monet|Monet]] | 1919 |style="text-align:right" | 80,5 <!-- 80,45 Mio. --> | [[Slika:Le bassin aux nymphéas - Claude Monet.jpg|100x75px]] |<ref name="welt-kunstmarkt-2007" /><ref name="80 Millionen Dollar für einen Monet">{{navedi splet | author= Peter Dittmar | url= http://www.welt.de/kultur/article2147605/80_Millionen_Dollar_fuer_einen_Monet.html | title= 80 Millionen Dollar für einen Monet | work = Welt Online | date= 2008-06-26 | access-date= 2011-08-29 }}</ref><br /><ref name="Art sales: Russians help boost prices">{{navedi splet | author= Colin Gleadell | url= http://www.telegraph.co.uk/culture/art/artsales/3555551/Art-sales-Russians-help-boost-prices.html | title= Art sales: Russians help boost prices | work= [[The Daily Telegraph]] | date= 2008-07-01 | language= en | access-date= 2011-09-01}}</ref> |- | Napačen začetek ''False Start'' | [[Jasper Johns|Johns]] | 1959 |style="text-align:right" | 80{{0|,0}} | [http://0.tqn.com/d/arthistory/1/0/C/c/graymma_04.jpg Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120201035935/http://0.tqn.com/d/arthistory/1/0/C/c/graymma_04.jpg |date=2012-02-01 }} |<ref name="Works by Johns and de Kooning">{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://www.nytimes.com/2006/10/12/arts/design/12geff.html | title= Works by Johns and de Kooning Sell for $143.5 Million | work= The New York Times | date= 2006-10-12 | language= en | access-date= 2011-08-20 }}</ref> |- | Ples pri Moulin de la Galette¨ | [[Pierre-Auguste Renoir|Renoir]] | 1876 |style="text-align:right" | 78,1 | [[Slika:Pierre-Auguste Renoir, Le Moulin de la Galette.jpg|100x75px]] |<ref name="welt-kunstmarkt-2007" /><ref name="gilthserano: Bei der Mühle von La Galette">{{navedi splet | url= http://www.gilthserano.de/tow/sonstige/painting/008.html | title= Rangliste: Die teuersten Gem孤e der Welt ֠Bei der Mühle von La Galette | access-date= 2011-08-22 | archive-date= 2011-10-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111022160608/http://www.gilthserano.de/tow/sonstige/painting/008.html | url-status= dead }}</ref><br /><ref>{{navedi splet | author= Enid Nemy | url=http://www.nytimes.com/1998/03/26/nyregion/betsey-cushing-whitney-is-dead-at-89.html?src=pm | title= Betsey Cushing Whitney Is Dead at 89 |work= The New York Times | date= 1998-03-26 | language= en | access-date= 2011-09-01 }}</ref> |- | Pomor nedolžnih | [[Peter Paul Rubens|Rubens]] | 1609/11 |style="text-align:right" | 76,7 | [[Slika:Peter Paul Rubens Massacre of the Innocents.jpg|100x75px]] |<ref name="welt-kunstmarkt-2007" /><ref>{{navedi splet | url= http://www.ctv.ca/CTVNews/Canada/20020713/thomson_rubens_painting_020712/ | title= Thomson family buyer of $117-million painting | work= CTV | language= en | date= 2002-07-13 | access-date= 2011-08-23 | archive-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110807175636/http://www.ctv.ca/CTVNews/Canada/20020713/thomson_rubens_painting_020712 | url-status= dead }}</ref><br /><ref>{{navedi splet | url= http://www.ago.net/new-art-thomson-collection | title= NEW ART: The Thomson Collection | publisher = Art Gallery of Ontario | language= en | access-date= 2011-08-23 | archive-date= 2011-08-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110826085706/http://www.ago.net/new-art-thomson-collection | url-status= dead }}</ref> |- | Št. 1 (kraljevsko rdeče in modro) ''No 1 (Royal Red and Blue)'' | [[Mark Rothko|Rothko]] | 1954 |style="text-align:right" | 75,1 | [http://artdaily.com/imagenes/2012/09/22/rothko-2.jpg Link] |<ref name="SPON 2012-11-14">{{navedi splet | url= http://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/sotheby-s-auktion-von-rothko-gemaelde-erfolgreich-wie-nie-a-867115.html | title= 75 Millionen Dollar für einen Rothko | work = Spiegel | date= 2012-11-14 | access-date= 2012-11-14 }}</ref> |- | Belo središče (rumeno, rožnato in sivkino na vrtnici, 1950) ''White Center (Yellow, Pink and Lavender on Rose, 1950)'' | [[Mark Rothko|Rothko]] | 1950 |style="text-align:right" | 72,8 | [http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/01194/arts-graphics-slid_1194999a.jpg Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193332/http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/01194/arts-graphics-slid_1194999a.jpg |date=2016-03-04 }} |<ref name="A Rothko sells">{{navedi splet | author= Souren Melikian | url= http://www.nytimes.com/2007/05/16/arts/16iht-melik17.1.5731441.html | title= A Rothko sells for $72.84 million at record-setting Sotheby's sale | work= The New York Times | date= 2005-05-16 | language= en | access-date= 2011-08-20 }}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://www.bellabelarus.com/en/content/view/84/11/ | title= $72.8m Mark Rothko's painting has gone to Qatar | language= en | access-date= 2011-08-20 | archive-date= 2011-10-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111026203807/http://www.bellabelarus.com/en/content/view/84/11 | url-status= dead }}</ref> |- | Avtoportret brez brade<br /> ''Portrait de l'artiste sans barbe'' | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1889 |style="text-align:right" | 71,5 | [[Slika:Vincent Willem van Gogh 102.jpg|100x75px]] |<ref name="spiegel-picasso">{{navedi splet |url= http://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/0,1518,298555,00.html |title= Partystimmung im Auktionshaus |work= Spiegel |date= 2004-05-06 |access-date= 2010-05-05}}</ref><ref name="gilthserano: Bei der Mühle von La Galette"/><br /><ref>{{navedi splet | author= Carol Vogel | url=http://www.nytimes.com/1998/11/11/arts/coveted-collections-of-art-at-auction.html?src=pm | title= Coveted Collections Of Art At Auction |work= The New York Times | date= 1998-11-11 | language= en | access-date= 2011-09-01 }}</ref> |- | Diana und Actaeon (Tizian)|Diana und Actaeon | [[Tizian]] | 1556/59 |style="text-align:right" | 71,3 | [[Slika:Titian - Diana and Actaeon - 1556-1559.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= Farah Nayeri | url= http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=a00z.Ov.weDw&refer=home | title= U.K. Buys Titian Diana Painting for 50 Million Pounds (Update1) | work = Bloomberg | date= 2009-02-02 | language= en | access-date= 2011-08-22 }}</ref><ref>{{navedi splet | author= Mike Wade | url= http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/scotland/article5644381.ece | title= Titian deal paves way for next acquisition | work= [[The Times]] | date= 2009-02-02 | language= en | access-date= 2011-08-22 | archive-date= 2011-06-04 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110604213714/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/scotland/article5644381.ece | url-status= dead }}</ref><br /><ref>{{navedi splet | author= Severin Carrell | url=http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2009/feb/02/titian-diana-actaeon-saved | title= Titian's Diana and Actaeon saved for the nation |work= [[The Guardian]] | date= 2009-02-02 | language= en | access-date= 2011-09-01 }}</ref> |- | Nu assis sur un divan (La Belle Romaine) | [[Amedeo Modigliani|Modigliani]] | 1917 |style="text-align:right" | 68,9 | [[Slika:Amedeo Modigliani 063.jpg|100x75px]] |<ref name="derstandard">{{navedi splet |url= http://derstandard.at/1288659431635/New-Yorker-Auktionen-Modigliani-Rekordpreis-bei-Sothebys |title= Modigliani-Rekordpreis bei Sotheby's |work= Der Standard |date= 2010-11-03 |access-date= 2010-11-03 }}</ref> |- | Die Klinik Gross<br /> ''The Gross Clinic'' | [[Thomas Eakins|Eakins]] | 1875 |style="text-align:right" | 68{{0|,0}} | [[Slika:EakinsTheGrossClinic.jpg|100x75px]] |<ref>{{cite new |author=Randy Kennedy| title=A Restored Gross Clinic at Philadelphia Museum| work=The New York Times| year=2010| url=http://www.nytimes.com/2010/07/19/arts/design/19eakins.html | access-date=2011-08-29}}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://www.philamuseum.org/collections/permanent/299524.html | title= Portrait of Dr. Samuel D. Gross (The Gross Clinic) | publisher= Philadelphia Museum of Art | language= en | access-date= 2011-08-29 | archive-date= 2016-06-29 | archive-url= https://web.archive.org/web/20160629095155/https://www.philamuseum.org/collections/permanent/299524.html | url-status= dead }}</ref> |- | Buste de femme | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1938 |style="text-align:right" | 67,4 | [http://www.christies.com/lotfinderimages/d58959/pablo_picasso_buste_de_femme_d5895969h.jpg Link] |<ref name="#1">[http://artsbeat.blogs.nytimes.com/2015/05/11/two-art-works-top-100-million-each-at-christies-sale/_r=0 nytimes.com]</ref> |- | La Gommeuse | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1901 |style="text-align:right" | 67,4 | [http://assets.bwbx.io/images/itwz9rA0VRMQ/v2/-1x-1.jpg Link] |<ref>[http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2015/impressionist-modern-art-evening-sale-n09415/lot.26.html]</ref> |- | L’Allée des Alyscamps | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1875 |style="text-align:right" | 66,33{{0|,0}} | [[Slika:Vincent van Gogh - L'Allée des Alyscamps.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi novice |author=Robin Pogrebin| title=Van Gogh Painting Is Star During Sotheby's Auction | work=The New York Times| year=2015 | url=http://www.nytimes.com/2015/05/06/arts/design/van-gogh-painting-is-star-during-sothebys-auction.html?_r=0 | access-date=2015-05-06 }}</ref> |- | Pomlad (Manet) | [[ʤouard Manet|Manet]] | 1881 |style="text-align:right" | 65,1 | [[Slika:Édouard Manet - Jeanne (Spring).jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.christies.com/lotfinder/paintings/edouard-manet-le-printemps-5840859-details.aspx | title= Edouard Manet Le Printemps | publisher = [[Christie's]] | language= en | access-date= 2014-11-06 }}</ref><ref>{{navedi splet | author= Craig Nakano | url= http://www.latimes.com/entertainment/arts/culture/la-et-cm-getty-manet-spring-auction-record-20141105-story.html | title= Getty breaks record with $65.1-million purchase of Manet's 'Spring' | work= [[Los Angeles Times]] | date= 2014-11-05 | language= en | access-date= 2014-11-06 }}</ref> |- | Police Gazette | [[Willem de Kooning|de Kooning]] | 1955 |style="text-align:right" | 63,5 | [http://www.nytimes.com/imagepages/2006/10/12/arts/12geff_CA1.ready.html Link] |<ref name="Works by Johns and de Kooning" /> |- | Selitev Šičuana <!-- engl.: Zhichuan Relocation/Resettlement --> | [[Vang Meng (slikar)|Vang Meng]] | 1350/70 |style="text-align:right" | 62,1<!-- 402.5 Mio CNY --> | [[Slika:Wang Meng. Ge Zhichuan Moving his Dwelling. ca. 1360s 139x58cm Palace Museum Beijing1.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= Wu Nanlan | url= http://www.china.org.cn/business/2011-06/05/content_22719343.htm | title= Wang Meng painting auction for $62 million | work= China.org.cn | date= 2011-06-05 | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref><ref name="Das beste Quartalsergebnis der Geschichte">{{navedi splet | author= Matthias Thibaut | url= http://www.handelsblatt.com/lifestyle/kunstmarkt/marktanalysen/das-beste-quartalsergebnis-der-geschichte-/4469248.html?p4469248=all | title= Das beste Quartalsergebnis der Geschichte | work=Handelsblatt | date= 2011-08-06 | access-date= 2011-08-25 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><br /><ref>{{navedi splet | url= http://www.polypm.com.cn/english/news_detail.php?nid=225 | title= Wang Meng's ZHICHUANYIJU Got RMB 402.5Million | publisher= Poly Auction | language= en | date= 2011-06-05 | access-date= 2011-08-25 | archive-date= 2011-09-01 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110901144724/http://www.polypm.com.cn/english/news_detail.php?nid=225 | url-status= dead }}</ref> |- | Vaza s sončnicami in makom | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1890 |style="text-align:right" | 61,7 | [[Slika:Van Gogh - Vase mit Kornblumen und Klatschmohn.jpeg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.nytimes.com/2014/11/05/arts/design/thanks-to-giacometti-sothebys-hits-its-highest-total-ever-at-fall-opening.html?_r=0 | title= Thanks to Giacometti, Sotheby's Hits Its Highest Total Ever at Fall Opening | work= The New York Times | language= en | access-date= 2014-11-05 }}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://online.wsj.com/articles/china-movie-mogul-wang-zhongjun-buys-vincent-van-gogh-painting-for-61-8-million-1415180355 | title= China Movie Mogul Wang Zhongjun Buys Vincent Van Gogh Painting for $61.8 Million | work= Wall Street Journal | language= en | access-date= 2014-11-06 }}</ref> |- | 1949-A-No. 1 | [[Clyfford Still|Still]] | 1949 |style="text-align:right" | 61,7 <!-- $61,682,500 --> | [http://www.artmarketblog.com/wp-content/uploads/2011/11/clyfford-still-254x300.jpg Link] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.artdaily.org/index.asp?int_sec=11&int_new=51657 | title= Clyfford Still masterpieces soar in Sotheby's contemporary art evening sale in New York | work= Art Daily | language= en | access-date= 2012-01-15 }}</ref> |- | Tihožitje z zaveso, vrčem in sadjem ''Rideau, Cruchon et Compotier'' | [[Paul Cézanne|Cézanne]] | 1893/94 |style="text-align:right" | 60,5 | [[Slika:Rideau, Cruchon et Compotier, par Paul Cézanne, Yorck Project.jpg|100x75px]] |<ref name="spiegel-picasso" /> |- | Suprematistična kompozicija | [[Kazimir Severinovič Malevič|Malevič]] | 1916 |style="text-align:right" | 60,0 | [[Slika:Suprematist Composition - Kazimir Malevich.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= Stefan Kobel | url= http://www.artnet.de/magazine/die-yearesbilanz-von-sothebys/ | title= Die yearesbilanz von Sothebyҳ. Der Preis der צfentlichkeit | work= [[artnet]] | date= 2009-03-04 | access-date= 2011-08-29 }}</ref><ref>{{navedi novice |author=Carol Vogel| title=Sharing the Bounty of Art Collector| work=The New York Times | year=2009| url=http://www.nytimes.com/2009/01/23/arts/design/23voge.html | access-date=2011-08-29}}</ref><ref>{{navedi splet | author= Rachel Corbett | url= http://www.artnet.de/magazine/die-yearesbilanz-von-sothebys/ | title= The launch of Joseph Nahmad Contemporary | work= artnet | date= 2011 | access-date= 2012-01-15 }}</ref> |- | No. 19, 1948� | [[Jackson Pollock|Pollock]] | 1948 |style="text-align:right" | 58,3 | [http://artobserved.com/artimages/2013/04/Jackson-Pollock-No.19-1948-.jpg Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150421113847/http://artobserved.com/artimages/2013/04/Jackson-Pollock-No.19-1948-.jpg |date=2015-04-21 }} |<ref name="#2">{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://www.nytimes.com/2013/05/16/arts/design/christies-art-auction-sets-record-at-495-million.html?_r=0 | title= Christie's Contemporary Art Auction Sets Record at $495 Million | work=The New York Times | date= 2013-05-15 | language= en | access-date= 2013-05-16 }}</ref> |- | Žitno polje s cipresami | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1889 |style="text-align:right" | 57{{0|,0}} | [[Slika:Wheat-Field-with-Cypresses-(1889)-Vincent-van-Gogh-Met.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi novice |author=Michael Kimmelman| title=Annenberg Donates A van Gogh to the Met| work=The New York Times| year=1993| url=http://www.nytimes.com/1993/05/25/arts/annenberg-donates-a-van-gogh-to-the-met.html | access-date=2011-09-05}}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://www.metmuseum.org/works_of_art/collection_database/european_paintings/wheat_field_with_cypresses_vincent_van_gogh/objectview.aspx?collID=11&OID=110000977 | title= Wheat Field with Cypresses | publisher= [[Metropolitan Museum of Art]] | language= en | access-date= 2011-09-05 }}</ref> |- | Benefits Supervisor Resting | [[Lucian Freud|Freud]] | 1994 |style="text-align:right" | 56,1 <!-- 56,165 Mio. --> | [http://www.christies.com/lotfinder/paintings/lucian-freud-benefits-supervisor-resting-5896019-details.aspx Link] | <ref>[http://www.christies.com/lotfinder/paintings/lucian-freud-benefits-supervisor-resting-5896019-details.aspx www.christies.com/lotfinder]</ref> |- | Ženska s cvetličnim klobukom ''Woman With Flowered Hat'' | [[Roy Lichtenstein|Lichtenstein]] | 1963 |style="text-align:right" | 56,1 | |<ref name="#2"/> |- | Pobarvana Mona Lisa ''Colored Mona Lisa'' | [[Andy Warhol|Warhol]] | 1963 |style="text-align:right" | 56,1 <!-- 56,165 Mio. --> | [http://www.christies.com/lotfinder/paintings/andy-warhol-colored-mona-lisa-5896014-details.aspx Link] | <ref>[http://www.christies.com/lotfinder/paintings/andy-warhol-colored-mona-lisa-5896014-details.aspx www.christies.com/lotfinder]</ref> |- | Žena s prekrižanimi rokami ''Femme aux bras croisés'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1902 |style="text-align:right" | 55,0 | |<ref name="spiegel-picasso" /> |- | Travnik v svetju pod nevihtnim nebesom | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1888/89 |style="text-align:right" | 54 | [[Slika:Van Gogh - Wiese mit Blumen unter Gewitterhimmel.jpeg|100x75px]] |<ref>[http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2015/impressionist-modern-art-evening-sale-n09415/lot.14.html]</ref> |- | Nymphéas | [[Claude Monet|Monet]] | 1905 |style="text-align:right" | 54 | [[Slika:Claude Monet - Nymphéas (W 1679).jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi novice |author=Robin Pogrebin| title=Van Gogh Painting Is Star During Sotheby's Auction| work=The New York Times| year=2015| url=http://www.nytimes.com/2015/05/06/arts/design/van-gogh-painting-is-star-during-sothebys-auction.html?_r=0 | access-date=2015-05-06 }}</ref> |- class="hintergrundfarbe5" | Perunike ''Les Iris'' | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1889 |style="text-align:right" | 53,9 | [[Slika:VanGoghIrises2.jpg|100x75px]] |<ref name="spiegel-picasso" /><ref name="Drinkuth Tafel 4" /><br /><ref name="Van Gogh's 'Irises' Sells for $53.9 Million">{{navedi novice |author=Rita Reif| title=Van Gogh's ҉risesҠSells for $53.9 Million| work=The New York Times| year=1987 |url=http://www.nytimes.com/1987/11/12/arts/van-gogh-s-irises-sells-for-53.9-million.html?src=pm | access-date=2011-08-25}}</ref> |- |Študija Inocenta X ''Study after Velazquez's Portrait of Pope Innocent'' | [[Francis Bacon (Maler)|Bacon]] | 1962 |style="text-align:right" | 52,7 | [[:en:File:Study after Velazquez's Portrait of Pope Innocent X.jpg|Študija po Velazquezu]] |<ref name="A Rothko sells" /><ref>{{navedi splet | author= Sarah Thornton | url= http://artforum.com/diary/id=15337 | title= Rockefeller Record | date= 2007-05-16 | language= en | access-date= 2011-08-22 }}</ref> |- | Portret Angela Fernandeza de Soto (tudi: ''Pivec absinta'') | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1903 |style="text-align:right" | 51,8 <!-- 34.761.250 GBP http://www.artnet.de/magazine/die-impressionisten-und-zeitgenossenauktionen-in-london/ --> | |<ref>{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9906E0D81638F937A15755C0A9669D8B63 | title= Even for Picasso, Bidding Stays Cautious in London Auctions | work=The New York Times | date= 2010-06-24 | language= en | access-date= 2011-09-29 }}</ref><ref>{{navedi splet | author= Stefan Kobel | url= http://www.artnet.de/magazine/die-impressionisten-und-zeitgenossenauktionen-in-london/ | title= Schmerzliche D宰fer | work=artnet | date= 2010-06-25 | access-date= 2011-09-29 }}</ref> |- | Pierretteova svatba ''Les Noces de Pierrette'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1905 |style="text-align:right" | 51,6 | |<ref name="spiegel-picasso" /><ref name="Drinkuth Tafel 4">{{navedi knjigo |first=Friederike Sophie |last=Drinkuth| title=Der moderne Auktionshandel: die Kunstwissenschaft und das Geschäft mit der Kunst| year=2003| chapter=Die teuersten Werke der Auktionsgeschichte| page=286 |publisher=Böhlau}}</ref><ref>{{navedi splet | first=Rita |last=Reif | url= http://www.nytimes.com/1989/12/01/arts/japanese-developer-buys-picasso-at-record-price.html | title= Japanese Developer Buys Picasso at Record Price | work=The New York Times | date= 1989-12-01 | language= en | access-date= 2013-05-16 }}</ref> |- | Kompozicija št. III - rdeče modro, rumeno in črno | [[Piet Mondrian|Mondrian]] | 1929 |style="text-align:right" | 50,5 | [[Slika:Piet Mondrian - Composition No. III, with red, blue, yellow and black, 1929.jpg|100x75px]] | <ref>[http://www.christies.com/lotfinder/paintings/piet-mondrian-composition-no-iii-with-5893250-details.aspx www.christies.com/lotfinder]</ref> |- | sedeča v vrtu ''Femme assise dans un jardin'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1938 |style="text-align:right" | 49,5 | [http://www.spiegel.de/img/0,1020,25433,00.jpg Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120201035928/http://www.spiegel.de/img/0,1020,25433,00.jpg |date=2012-02-01 }} |<ref name="spiegel-picasso" /> |- | Dustheads | [[Jean-Michel Basquiat|Basquiat]] | 1982 |style="text-align:right" | 48,8 | |<ref name="#2"/> |- | Yo, Picasso | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1901 |style="text-align:right" | 47,9 <!-- 47,85 USD <ref name="A Rose-Period Picasso Is to Be Auctioned" /> --> | [http://lunettesrouges.blog.lemonde.fr/files/2008/10/yo-picasso-1905.1225134290.jpg Link] |<ref name="Drinkuth Tafel 4" /><ref>{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://www.nytimes.com/2007/01/12/arts/design/12voge.html | title= Neo-Splendor in American Wing |work=The New York Times | date= 2007-01-12 | language= en | access-date= 2011-08-29 }}</ref> |- | Portret Henriette Moraes | [[Francis Bacon|Bacon]] | 1963 |style="text-align:right" | 47,7 <!-- 47,765 Mio. --> | [http://www.christies.com/lotfinder/paintings/andy-warhol-colored-mona-lisa-5896867-details.aspx Link] | <ref>[http://www.christies.com/lotfinder/paintings/andy-warhol-colored-mona-lisa-5896867-details.aspx www.christies.com/lotfinder]</ref> |- | Mlada kmetica s slamnikom, pred žitnim poljem | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1890 |style="text-align:right" | 47,5 | [[Slika:Van Gogh - Junge Bäuerin mit Strohhut, vor einem Weizenfeld sitzend.jpeg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= Robert Hughes | url= http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2054205,00.html | title= Art Class | work= [[Time]] | date= 1998-11-02 | language= en | access-date= 2011-08-28 | archive-date= 2011-12-21 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111221023157/http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2054205,00.html | url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet | author= Carol Vogel | url=http://www.nytimes.com/2005/10/07/arts/design/07voge.html | title= A Gauguin and a van Gogh Change Hands |work=The New York Times | date= 2005-10-07 | language= en | access-date= 2011-08-28 }}</ref> |- | Brez naslova (rumeno in modro) | [[Mark Rothko|Rothko]] | 1954 |style="text-align:right" | 46,4 <!-- 46,450 Mio. --> | [http://www.sothebys.com/de/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-evening-n09345/lot.11.html Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160419010357/http://www.sothebys.com/de/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-evening-n09345/lot.11.html |date=2016-04-19 }} | <ref>{{Navedi splet |url=http://www.sothebys.com/de/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-evening-n09345/lot.11.html |title=www.sothebys.com |accessdate=2016-04-11 |archive-date=2016-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419010357/http://www.sothebys.com/de/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-evening-n09345/lot.11.html |url-status=dead }}</ref> |- | Abstraktna slika (599) | [[Gerhard Richter|Richter]] | 1986 |style="text-align:right" | 46,4<!-- 46.303,719 --> | [http://www.sothebys.com/content/dam/stb/lots/L15/L15020/290L15020_7G7N3_WEB.jpg Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150921231056/http://www.sothebys.com/content/dam/stb/lots/L15/L15020/290L15020_7G7N3_WEB.jpg |date=2015-09-21 }} |<ref>{{navedi splet | author= Sotheby's | url= http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-art-evening-auction-l15020/lot.37.html | title= Gerhard Richter, Abstraktes Bild | journal= Contemporary Art Evening Auction |date= 2015-02-10 | language= en | access-date= 2013-02-15}}</ref><ref>{{navedi splet | author= eth/dpa | url= http://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/gemaelde-von-gerhard-richter-zum-rekordpreis-versteigert-a-1017832.html | title= Rekordpreis: 41 Millionen für einen Gerhard Richter | work= Der Spiegel |date= 2015-02-11 | language= de | access-date= 2013-02-15 }}</ref> |- | Ženska ob oknu ''Femme assise pres d'une fenetre'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1932 |style="text-align:right" | 44,8 | |<ref name="Bloomberg22013">{{navedi splet | author= Scott Reyburn | url= http://www.bloomberg.com/news/2013-02-05/picasso-lover-portrait-sells-for-44-8-million-in-london.html | title= Picasso's Portrait of Lover Stars in $190 Million Auction |work= Bloomberg | date= 2012-02-06 | language= en | access-date= 2013-02-06 }}</ref> |- | Odsev pisoče postave v oknu ''Figure Writing Reflected in Mirror'' | [[Francis Bacon|Bacon]] | 1976 |style="text-align:right" | 44,8 | [http://www.artnet.de/k��ler/francis-bacon/figure-writing-reflected-in-mirror-NJwyLwW1Ju-Ub4gyNpvOUA2 Link] |<ref name="Vogel2012">{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://www.nytimes.com/2012/05/10/arts/design/lichtenstein-and-bacon-paintings-top-sothebys-sale.html | title= $44.8 Million, Going Twice at Sotheby's |work=The New York Times | date= 2012-05-09 | language= en | access-date= 2012-05-10 }}</ref> |- | Speča deklica ''Sleeping Girl'' | [[Roy Lichtenstein|Lichtenstein]] | 1964 |style="text-align:right" | 44,8 | |<ref name="Vogel2012" /> |- | Onement VI | [[Barnett Newman|Newman]] | 1953 |style="text-align:right" | 43,8 | [http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2013/may-2013-contemporary-evening-n08991/lot.17.html Link] |<ref name="#3">{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://www.nytimes.com/2013/05/15/arts/design/record-auction-price-for-barnett-newman-at-sothebys.html | title= Record Auction Price for Barnett Newman, $43.8 Million, Is Set at Sotheby's | work=The New York Times | date= 2013-05-14 | language= en | access-date= 2013-05-16 }}</ref> |- | Nymphéas | [[Claude Monet|Monet]] | 1905 |style="text-align:right" | 43,7 | [[Slika:Claude Monet, Nymphéas (1905).jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= | url= http://www.christies.com/lotfinder/paintings/claude-monet-nympheas-5615591-details.aspx?from=salesummary&intObjectID=5615591&sid=eb4d0a2c-0978-404c-93d1-f3e5bbef5bbb | title= Christie's Impressionist and Modern Art Evening Sale, Sale 2594 | publisher= [[Christie's]] | access-date= 2012-11-08 }}</ref> |- | Vidim celo sobo ... pa nikogar ni v njej! ''I Can See the Whole Room! ...and There's Nobody in it!'' | [[Roy Lichtenstein|Lichtenstein]] | 1961 |style="text-align:right" | 43,2 <!-- $43,202,500 --> | [http://www.imageduplicator.com/main.php?work_id=0062&year=61&decade=60 Link] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.christies.com/lotfinder/lot_details.aspx?intObjectID=5496706 | title= Roy Lichtenstein (1923ֱ997); I Can See the Whole Room!...and There's Nobody in it!; Post-War & Contemporary Art Auction; 20<sup>th</sup> Century, Paintings; Christie's | publisher = [[Christie's]] | language= en | access-date= 2012-01-15 }}</ref> |- | Paulette Jourdain | [[Amedeo Modigliani|Modigliani]] | c. 1919 |style="text-align:right" | 42,8 | [[Slika:Amedeo Modigliani - Paulette Jourdain.jpg|100x75px]] |<ref>[http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2015/masterworks-collection-a-alfred-taubman-n09430/lot.12.html]</ref> |- | Pogled na Benetke z mostom Rialto | [[Francesco Guardi|Guardi]] | 1765/69 |style="text-align:right" | 42,7<!-- 26.697.250 GBP --> | [[slika:Francesco Guardi’s Venice, a view of the Rialto Bridge, Looking North, 1760s.jpg|100x75px]] |<ref name="Das beste Quartalsergebnis der Geschichte" /><ref name="2011 Auction Round-Up">{{navedi splet | url= http://www.huffingtonpost.com/2011/08/13/2011-auction-round-up-who_n_924959.html | title= 2011 Auction Round-Up: Who's on Top and Who Flopped (PHOTOS, VIDEO) | work = [[The Huffington Post]] | date= 2011-08-13 | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref><br /><ref>{{navedi splet | url= http://www.artnet.com/PDB/PublicLotDetails.aspx?lot_id=428228051 | title= Public Lot Details - Francesco Guardi | work=artnet | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref> |- | Brez naslova | [[Cy Twombly|Twombly]] | 1969 |style="text-align:right" | 42,7 <!-- 42,725 Mio. --> | [http://www.christies.com/lotfinder/paintings/cy-twombly-untitled-5896031-details.aspx Link] | <ref>[http://www.christies.com/lotfinder/paintings/cy-twombly-untitled-5896031-details.aspx www.christies.com/lotfinder]</ref> |- | Ohhh...Alright | [[Roy Lichtenstein|Lichtenstein]] | 1964 |style="text-align:right" | 42,6 <!-- 42,642,500 --> | [http://www.imageduplicator.com/main.php?work_id=213&year=64&decade=60 Link] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.christies.com/LotFinder/lot_details.aspx?intObjectID=5371690 | title= Roy Lichtenstein (1923-1997) : Ohhh...Alright... | publisher = [[Christie's]] | language= en | access-date= 2012-03-01 }}</ref> |- | Jeanne Hebuterne (au chapeau) | [[Amedeo Modigliani|Modigliani]] | 1919 |style="text-align:right" | 42,3 | [[Slika:'Jeanne Hebuterne (au chapeau)' by Amedeo Modigliani at Christie's.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= Mike Collett-White, Angus MacSwan | url= http://www.reuters.com/article/2013/02/06/us-christies-modigliani-idUSBRE9151EC20130206 | title= Modigliani portrait fetches $42 million at auction | publisher= [[Reuters]] | access-date= 2013-02-07 | archive-date= 2013-02-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20130207225807/http://www.reuters.com/article/2013/02/06/us-christies-modigliani-idUSBRE9151EC20130206 | url-status= dead }}</ref> |- | Prstan (zaročni) ''The ring (Engagement) '' | [[Roy Lichtenstein|Lichtenstein]] | 1962 |style="text-align:right" | 46,4 <!-- 46,450 Mio. --> | [http://www.sothebys.com/de/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-evening-n09345/lot.15.html Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418233032/http://www.sothebys.com/de/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-evening-n09345/lot.15.html |date=2016-04-18 }} | <ref>{{Navedi splet |url=http://www.sothebys.com/de/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-evening-n09345/lot.15.html |title=www.sothebys.com |accessdate=2016-04-11 |archive-date=2016-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160418233032/http://www.sothebys.com/de/auctions/ecatalogue/2015/contemporary-evening-n09345/lot.15.html |url-status=dead }}</ref> |- | Jabolka ''Les Pommes'' | [[Paul_Cézanne|Cézanne]] | 1889ֹ0 |style="text-align:right" | 41,6 | [[Slika:Paul Cézanne, Les Pommes. 1889-1800, Sotheby's.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= Carol Vogel | url= http://www.nytimes.com/2013/05/08/arts/design/cezanne-and-modigliani-help-propel-sothebys-sale-to-230-million.html?_r=0 | title= C껡nne and Modigliani Push Sotheby's Impressionist and Modern Art Sale to $230 Million | work=The New York Times | date= 2013-05-07 | language= en | access-date= 2013-05-08 }}</ref> |- | Mrtva priroda s tulipani ''Nature morte aux tulipes'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1932 |style="text-align:right" | 41,5 | |<ref>{{navedi splet | author= | url= http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2012/impressionist-modern-art-evening-sale-n08898/lot.9.lotnum.html | title= Sotheby's Impressionist & Modern Art Evening Sale, Sale N08898 | publisher= [[Sotheby's]] | access-date= 2012-11-09 | archive-date= 2015-09-24 | archive-url= https://web.archive.org/web/20150924131605/http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2012/impressionist-modern-art-evening-sale-n08898/lot.9.lotnum.html | url-status= dead }}</ref> |- | Železniški most pri Argenteuilu ''Le Pont du chemin de fer à Argenteuil'' | [[Claude Monet|Monet]] | 1873 |style="text-align:right" | 41,5<!-- 41.480.000 USD --> | [[Slika:Claude Monet - Le pont de chemin der fer à Argenteuil.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.christies.com/LotFinder/lot_details.aspx?intObjectID=5075584 | title= Claude Monet (1840ֱ926) ֠Le Pont du chemin de fer ࡁrgenteuil | publisher=Christie's | language= en | access-date= 2011-08-29 }}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7387487.stm | title= Record price for Monet painting | work = [[BBC News]] | date= 2008-05-07 | language= en | access-date= 2011-08-29 }}</ref><br /><ref>{{navedi splet | url= http://www.telegraph.co.uk/culture/art/3671350/Early-Claude-Monet-may-break-20m-barrier.html | title= Early Claude Monet may break ò0m barrier | work = The Daily Telegraph | date= 2008-02-23 | language= en | access-date= 2011-08-29 }}</ref> |- | V Lapin Agile ''Au Lapin Agile'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1905 |style="text-align:right" | 40,7 | [http://uploads6.wikiart.org/images/pablo-picasso/at-lapin-agile-harlequin-with-glass-1905.jpg Link] |<ref name="Drinkuth Tafel 4" /><ref name="A Rose-Period Picasso Is to Be Auctioned">{{navedi novice |author=Rita Reif| title=A Rose-Period Picasso Is to Be Auctioned| work=The New York Times| year=1989| url=http://www.nytimes.com/1989/09/08/arts/a-rose-period-picasso-is-to-be-auctioned.html | access-date=2011-09-05}}</ref> |- | Branje ''La Lecture'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1932 |style="text-align:right" | 40,7<!-- 25.241.250 GBP --> | |<ref name="2011 Auction Round-Up" /><ref>{{navedi splet | url= http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-12400465 | title= Picasso painting La Lecture fetches ò5m at auction | work= BBC News | date= 2011-02-09 | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref> |- | Litzlberg pri Attersee | [[Gustav Klimt|Klimt]] | 1914/15 |style="text-align:right" | 40,4 | [[Slika:Gustav Klimt - Litzlberg am Attersee.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.tagesschau.de/kultur/klimt102.html | title= Seeblick für 40 Millionen Euro | work=tagesschau.de | date= 2011-11-03 | access-date= 2011-11-03 }}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://www.museumdermoderne.at/de/das-museum/neues-aus-dem-mdm/ | title= Restituierung von Klimt-Gem孤e Ōitzlberg am AtterseeӠ| publisher = [[Museum der Moderne Salzburg]] | access-date= 2012-05-04 }}</ref> |- | Parlament ob sončnem zahodu | [[Claude Monet|Monet]] | 1900ֱ901 |style="text-align:right" | 40,4 | [[Slika:Monet Houses of Parliament, Sunset.jpg|100x75px]] |<ref name="#1"/> |- | Number 4, 1951 | [[Jackson Pollock|Pollock]] | |style="text-align:right" | 40,4 | |<ref name="SPON 2012-11-14" /> |- | No. 36 (Black Stripe) | [[Mark Rothko|Rothko]] | 1958 |style="text-align:right" | 40,4 | [http://www.artslife.com/wp-content/uploads/2015/03/rothko_no_36.jpg Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923174454/http://www.artslife.com/wp-content/uploads/2015/03/rothko_no_36.jpg |date=2015-09-23 }} |<ref name="#1"/> |- | Arležanka tudi : ''Porträt der Madame Ginoux L’Arlésienne'' | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1890 |style="text-align:right" | 40,3<!-- 40.336.000 $ --> | [[Slika:VincentVanGoghDieArlesierin1890.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.rp-online.de/kultur/Van-Gogh-Portraet-fuer-40-Millionen-Dollar-versteigert_aid_330131.html | title= Van-Gogh-Portrait für 500 Millionen Dollar versteigert | work= [[RP Online]] | date= 2006-05-03 | access-date= 2011-08-25 }}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://www.artnet.com/magazineus/news/artmarketwatch/artmarketwatch8-11-06.asp | title= Art Market Watch. Aug. 10, 2006 | work=artnet | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref> |- class="hintergrundfarbe5" | Sončnice ''Vase avec quinze tournesols'' | [[Vincent van Gogh|van Gogh]] | 1889 |style="text-align:right" | 39,9 | [[Slika:Van Gogh Vase with Fifteen Sunflowers.jpg|100x75px]] |<ref name="Drinkuth Tafel 4" /><ref name="The So-Called Van Goghs">{{navedi novice |author=Timothy W. Ryback| title=The So-Called Van Goghs| work= Art news| volume=99| issue=7| year=2000| url=http://artnews.com/issues/article.asp?art_id=751 | access-date= 2011-08-29 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110707165629/http://artnews.com/issues/article.asp?art_id=751 | archive-date= 2011-07-07 }}</ref> |- | Hiše s pisanim perilom tudi: ''Predmestje II'' | [[Egon Schiele|Schiele]] | 1914 |style="text-align:right" | 39,8<!-- 24.681.250 GBP --> | [[Slika:Egon Schiele 025.jpg|100x75px]] |<ref name="2011 Auction Round-Up" /><ref>{{navedi novice |title=Sotheby's: Auktionsrekord für Leopolds Schiele-Bild| work=[[Die Presse]]| year=2011| url=http://diepresse.com/home/kultur/kunst/672371/Sothebys_Auktionsrekord-fuer-Leopolds-SchieleBild}}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://www.artnet.com/PDB/PublicLotDetails.aspx?lot_id=428158370&page=1 | title= Public Lot Details - Egon Schiele | work=artnet | language= en}}</ref> |- | Te Poipoi | [[Paul Gauguin|Gauguin]] | 1892 |style="text-align:right" | 39,2 | [[Slika:Paul Gauguin - Te Poipoi.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.artnet.de/magazine/art-market-watch-november-07/ | author= Stewart Waltzer | title= Art Market Watch ֠November 07 | work=artnet | date= 2007-11-08 | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://www.ladepeche.fr/article/2007/11/08/181130-Un-Gauguin-adjuge-39-2-millions-de-dollars-a-New-York.html | title= Un Gauguin adjugé 39,2 millions de dollars à New York | work= La Dépêche | date= 2007-11-08 | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref> |- | Akrobat in mladi Harlekin ''Acrobate et jeune Arlequin'' | [[Pablo Picasso|Picasso]] | 1905 |style="text-align:right" | 38,4 <!-- 20,900,000 GBP --> | |<ref name="A Rose-Period Picasso Is to Be Auctioned" /><ref>{{navedi novice |title=Japanese Buyer Pays $38 Million for a Picasso| work=The New York Times| year=1988| url=http://www.nytimes.com/1988/11/29/arts/japanese-buyer-pays-38-million-for-a-picasso.html | access-date=2011-09-05}}</ref><br /><ref>{{navedi novice |author=Kurt Eichenwald| title=Japanese in Deal for 10% of Tiffany| work=The New York Times| year=1989| url=http://www.nytimes.com/1989/09/22/business/japanese-in-deal-for-10-of-tiffany.html| access-date=2011-09-05}}</ref> |- | Vampir | [[Edvard Munch|Munch]] | 1893 |style="text-align:right" | 38,1 | [[Slika:Edvard Munch - Vampire (1894), private collection.jpg|100x75px]] |<ref name="Vogel: Auction Season Opens With Little Enthusiasm">{{navedi novice |author=Carol Vogel| title=Auction Season Opens With Little Enthusiasm| work=New York Times| year=2008|url=http://www.nytimes.com/2008/11/04/arts/design/04auction.html | access-date=2011-08-29}}</ref> |- | Mistični suprematizem | [[Kazimir Severinovič Malevič|Malevič]] | 1920-22 |style="text-align:right" | 37,7 | [http://media0.faz.net/ppmedia/aktuell/feuilleton/kunstmarkt/1940014397/1.552358/width610x580/an-die-kuenstlererben.jpg Link]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |<ref>[http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2015/impressionist-modern-art-evening-sale-n09415/lot.8.html]</ref> |- | Tri študije za portret Luciana Freuda | [[Francis Bacon (Maler)|Bacon]] | 1964 |style="text-align:right" | 37,3<!-- 23.001.250 GBP --> | |<ref name="2011 Auction Round-Up" /><ref>{{navedi splet | author= Souren Melikian | url= http://www.nytimes.com/2011/02/12/arts/12iht-MELIK12.html?pagewanted=all# | title= At the Auctions in London, Finding Wheat Amid the Chaff | work=The New York Times | date= 2011-02-11 | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref><br /><ref>{{navedi splet | url= http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-12426999 | title= Francis Bacon painting of Lucian Freud sells for ò3m | work= BBC News | date= 2011-02-11 | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref> |- | Polje poleg druge ceste | [[Jean-Michel Basquiat|Basquiat]] | 1981 |style="text-align:right" | 37,1 <!-- 37,125 Mio. --> | [http://www.christies.com/lotfinder/paintings/jean-michel-basquiat-the-field-next-to-5896043-details.aspx Link] | <ref>[http://www.christies.com/lotfinder/paintings/jean-michel-basquiat-the-field-next-to-5896043-details.aspx www.christies.com/lotfinder]</ref> |- | Trg pred Milansko katedralo | [[Gerhard Richter|Richter]] | 1968 |style="text-align:right" | 37,1 | [http://www.gerhard-richter.com/datadir/images_new/xxlarge/14620.jpg Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310120521/https://www.gerhard-richter.com/datadir/images_new/xxlarge/14620.jpg |date=2016-03-10 }} |<ref name="#3"/> |- | Modra zvezada ''[[Étoile Bleue]]'' | [[Joan Miró|Miró]] | 1927 |style="text-align:right" | 36,9 <!-- 23.561.250 GPB --> | [http://www.karenruimy.com/blog/?attachment_id=5499 Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160105202038/http://www.karenruimy.com/blog/?attachment_id=5499 |date=2016-01-05 }} |<ref>{{navedi splet|author=|publisher=sothebys.com|url=http://www.sothebys.com/de/catalogues/ecatalogue.html/2012/impressionist-modern-art-evening-sale-l12006#/r=/de/ecat.fhtml.L12006.html+r.m=/de/ecat.lot.L12006.html/10/|title=Auktion 19. Juni 2012|access-date=5. Julij 2012|archive-date=2016-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20160419032747/http://www.sothebys.com/de/catalogues/ecatalogue.html/2012/impressionist-modern-art-evening-sale-l12006#/r=/de/ecat.fhtml.L12006.html+r.m=/de/ecat.lot.L12006.html/10/|url-status=dead}}</ref> |- | Gimcrack s trenerjem na Newmarket Heath ''Gimcrack on Newmarket Heath, with a trainer, jockey and stable lad'' | [[George Stubbs|Stubbs]] | 1765 |style="text-align:right" | 36,1<!-- 22.441.250 GBP --> | [[Slika:George Stubbs 010.jpg|100x75px]] |<ref name="2011 Auction Round-Up" /><ref>{{navedi splet | author= Laura Roberts | url= http://www.telegraph.co.uk/culture/art/art-news/8431858/George-Stubbs-Gimcrack-painting-to-become-one-of-most-expensive-Old-Masters-sold-at-auction.html | title= George Stubbs Gimcrack painting to become one of most expensive Old Masters sold at auction | work= The Daily Telegraph | date= 2011-04-06 | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref><br /><ref>{{navedi splet | url= http://www.artnet.com/PDB/PublicLotDetails.aspx?lot_id=428194802&page=1 | title= Public Lot Details - Francesco Guardi | work=artnet | language= en | access-date= 2011-08-25 }}</ref> |- | Brezov gozd | [[Gustav Klimt|Klimt]] | 1903 |style="text-align:right" | 36{{0|,0}} | [[Slika:Gustav Klimt 006.jpg|100x75px]] |<ref name="FAZ: Berliner Straࠥnszene">{{navedi splet |url= http://www.faz.net/aktuell/feuilleton/rekord-auktion-in-new-york-berliner-strassenszene-auf-der-fifth-avenue-1387208.html |title= łerliner StraࠥnszeneӠauf der Fifth Avenue |work= FAZ.NET |date= 2006-11-09 |access-date= 2010-05-05 |archive-date= 2014-02-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140203145852/http://www.faz.net/aktuell/feuilleton/rekord-auktion-in-new-york-berliner-strassenszene-auf-der-fifth-avenue-1387208.html |url-status= dead }}</ref> |- | Najdenje Mojzesa ''The Finding of Moses'' | [[Lawrence Alma-Tadema|Alma-Tadema]] | 1904 |style="text-align:right;" | 35,9 | [[Slika:1904 Lawrence Alma-Tadema - The Finding of Moses.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet |url= http://www.faz.net/aktuell/2.1995/auktionen/rekord-fuer-lawrence-alma-tadema-die-ufer-des-nils-liegen-im-viktorianischen-salon-11064808.html |title= Rekord für Lawrence Alma-Tadema. Die Ufer des Nils liegen im viktorianischen Salon |author= Rose-Maria Gropp |work= FAZ.NET |date= 2010-11-14 |access-date= 2010-11-14 |archive-date= 2014-02-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140204013715/http://www.faz.net/aktuell/2.1995/auktionen/rekord-fuer-lawrence-alma-tadema-die-ufer-des-nils-liegen-im-viktorianischen-salon-11064808.html |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.luxist.com/2010/11/05/finding-of-moses-sells-for-seven-times-estimate-sets-new-reco/ |title= "Finding of Moses" Sells for Seven Times Estimate, Sets New Record |author= Bobbie Leigh |date= 2010-11-05 |access-date= 2010-11-14 |language= en |archive-date= 2010-11-08 |archive-url= https://web.archive.org/web/20101108054617/http://www.luxist.com/2010/11/05/finding-of-moses-sells-for-seven-times-estimate-sets-new-reco/ |url-status= dead }}</ref> |- | Giudecca, La Donna della Salute in San Giorgio | [[William Turner|Turner]] | |style="text-align:right;" | 35,8 | [[Slika:View of Venice - Ducal Palace, Dogana, and San Giorgio, by J. M. W. Turner.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | author= Louise Jury | url= http://www.independent.co.uk/news/uk/this-britain/turners-vision-of-venice-sells-for-16320m-to-become-most-expensive-british-painting-473155.html | title= Turner's vision of Venice sells for ò0m to become most expensive British painting | work= The Independent | date= 2006-04-07 | language= en | access-date= 2011-08-23 }}</ref> |- | Helebardist | [[Jacopo da Pontormo|Pontormo]] | 1528/30 |style="text-align:right;" | 35,2 | [[Slika:Pontormo (Jacopo Carucci) (Italian, Florentine) - Portrait of a Halberdier (Francesco Guardi?) - Google Art Project.jpg|100x75px]] |<ref name="Drinkuth Tafel 4" /><ref name="Old Master Auctioned For Record $35 Million">{{navedi splet | author= Rita Reif | url=http://www.nytimes.com/1989/06/01/arts/old-master-auctioned-for-record-35-million.html | title= Old Master Auctioned For Record $35 Million |work=The New York Times | date= 1989-06-01 | language= en | access-date= 2011-09-01 }}</ref> |- | La Montagne Sainte-Victoire | [[Paul_Cézanne|Cézanne]] | 1888 |style="text-align:right" | 35{{0|,0}} | [[Slika:Montagne Sainte-Victoire, par Paul Cézanne 114.jpg|100x75px]] |<ref>{{navedi splet | url= http://www.art-in-berlin.de/incbmeld.php?id=204&-Auktionen_2001 | title= Auktionen 2001 - Die 10 teuersten Bilder auf Auktionen 2001 | access-date= 2011-08-24 }}</ref><ref>{{navedi splet | url= http://www.faz.net/artikel/C30703/kunstmarkt-gemalter-berg-von-paul-cezanne-erklimmt-eigenen-wert-gipfel-30152140.html | title= Gemalter Berg von Paul Cézanne erklimmt eigenen Wert-Gipfel | work= FAZ.NET | date= 2001-05-08 | access-date= 2011-08-24 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <!-- |- | Hiše v Unteracha pri Attersee | [[Gustav Klimt|Klimt]] | | style="text-align:right" | 31,4 | style="text-align:right" | {{Dts|8|11|2006}} | | | [[Christie's]] | [http://www.zeno.org/Kunstwerke/B/Klimt,+Gustav%3A+H%C3%A4user+in+Unterach+am+Attersee Link] | <ref name="FAZ: Berliner Straßenszene" /> |- | Benetke, Canal Grande iz Palazzo Balbi | [[Giovanni Antonio Canal|Canaletto]] | 1725/26 | style="text-align:right" | 29,1 | style="text-align:right" | {{Dts|7|7|2005}} | | | [[Sotheby's]] | [http://skd-online-collection.skd.museum/de/contents/show?id=197815 Link] | |- | Podeželska hiša pri Attersee | [[Gustav Klimt|Klimt]] | | style="text-align:right" | 26{{0|,0}} | style="text-align:right" | {{Dts|5|11|2003}} | | | [[Sotheby's]] | [http://www.zeno.org/Kunstwerke/B/Klimt,+Gustav%3A+Landhaus+am+Attersee Link] | --> |} == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Slike|*]] 39cdafk6yaex0tv5d8i1punu54w466w Seznam italijanskih komikov 0 73419 6679133 6474166 2026-05-22T11:39:03Z ~2026-28279-21 259659 /* T */ 6679133 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[komik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Giancarlo Alessandrini]] * ([[Pietro Aretino]] - satirik) == B == * [[Massimo Belardinelli]] * [[Franco Bonvicini]] * [[Luciano Bottaro]] *[[Gino Bramieri]] * [[Anna Brandoli]] *[[Roberto Benigni]] == C == * [[Giovan Battista Carpi]] * [[Giorgio Cavazzano]] * [[Giancarlo Judica Cordiglia]] * [[Guido Crepax]] *[[Maurizio Crozza]] == D == * [[Andrea Di Vito]] == F == * [[Fiorello]] (''Rosario Tindaro'') == G == * [[Vittorio Giardino]] == J == * [[Benito Jacovitti]] == L == * [[Tanino Liberatore]] == M == * [[Milo Manara]] * [[Nino Manfredi]] * [[Amerigo Manzini]]? * [[Enrico Marini]] * [[Marco Milano]] - ''Mandi Mandi'' * [[Lucio Montanaro]] (1951-) == P == * [[Andrea Pazienza]] * [[Renato Pozzetto]] * [[Hugo Pratt]] == R == * [[Roberto Raviola]] - [[Magnus]] * [[Marco Rota]] == S == * [[Romano Scarpa]] == T == * [[Teo Teocoli]] * [[Rosario Tindaro]] - Fiorello * [[Ugo Tognazzi]] *[[Sergio Toppi]] *[[Angelo Tosto]] == V == * [[Sergio Vastano]] == Z == * [[Silvia Ziche]] {{seznami narodov po poklicu|komikov}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Komiki]] [[Kategorija:Italijanski komiki|*]] 683jt298vddkq1nk7r6k676t7vdo64i Seznam slovenskih geodetov 0 73604 6679062 6662943 2026-05-22T09:36:29Z ~2026-13659-49 255600 /* J */ 6679062 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geodet]]ov.''' (Glej šeː [[seznam slovenskih kartografov]] in [[seznam slovenskih inženirjev gradbeništva]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Tomaž Ambrožič]] (*1962) *[[Daniel Artiček]] (*1964) == B == *[[Tomaž Banovec]] ([[1939]]–) *[[Teobald Belec]] ([[1930]]–1997) *[[Jure Beseničar]] ([[1946]]–2019) *[[Jože Boštjančič]]? (*1935) *[[Aleš Breznikar]] *[[Dominik Bovha]] *Miran Brumec *[[Jože Brus]] (1909–1997) == Č == *[[Marjan Čeh]] (*1964) *Tomaž Černe *[[Bogomir Čibej]] (1930–1972) *([[Rudi Čop]] *1950) *[[Miroslav Črnivec]] ([[1904]]–[[1986]]) * [[Miroslav Črnivec (1930)|Miroslav Črnivec ml.]] ([[1930]]–1997) *[[Josip Črnjač]] ([[1895]]–[[1969]]) * [[Ivan Čuček]] ([[1911]]–1992) * [[Majda Čuček Gerbec]] (*1952) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]] (1852–1907) == D == *[[Jožef Dajnko]] *[[Ferdinand Deželak]] ? *[[Neda Dobovišek]] (r. [[Oblak]]) (1909–1992), prva kulturnogeodetska inženirka pri nas *[[Borut Donko]] *[[Samo Drobne]] (*1964) *[[Rado Dvoršak (geodet)|Rado Dvoršak]] (1903–1988) == F == *[[Miran Ferlan]] *[[Miloš Flajs]] *[[Mojca Foški]] (*1968) *[[Jerneja Fridl]] (*1966) *[[Johannes Frischauf]] == G == * [[Ivan Gaber]] - Anza (*1938) * [[Maks Gatnik]] (1910–1996) * Peter Golob * [[Ivan Golorej]] (1921–1988) *[[Janez Goršič]] (*1957) *[[Vid Grahor]] *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) * [[Miha Guštin]] == H == *[[Jože Hermanko]] (1901–1941) *[[Matjaž Hribar (geodet)|Matjaž Hribar]] (*1959) == J == * Karel Jaklič * [[Ciril Jekovec]] (1881–1957)? * Janez Jemec (1936?–2026) * [[Marjan Jenko (geodet)|Marjan Jenko]] (1928–2020) *[[Vesna Ježovnik]] (*1950) *[[Milan Juvančič]] (1930–2011) == K == *[[Rok Kamnik]] *[[Urša Kanjir]] *[[Lojze Kerin]] (1906–1966) *[[Bogdan Kilar]] (1930–2015) *[[Matija Klarič]] (1912–2003) *[[Janez Kobilica]] *[[Anka Kokalj]] (*1952) *[[Žiga Kokalj]] *[[Božo Koler]] (*1961) *Janez Koleša *[[Franci Koncilija]] *[[Drago Koren]] *([[Branko Korošec]]) *[[Jože Kos Grabar]] (*1959) *[[Mojca Kosmatin Fras]] *Boštjan Kovačič (*1967) *[[Emil Kovačič]] (1907–2001) * [[Franjo Kovačič]] ([[1908]]–[[1981]]), rojen v Sodražici * [[Klemen Kozmus Trajkovski]] (*1975) * [[Klemen Kregar]] * [[Vinko Kregar]] (1907–1995) (gradb.-hidroteh., mdr. dir. GZS) * [[Boris Kren]] *[[Ernest Krulej]] (1888–1957) *[[Miran Kuhar]] (*1961) == L == *[[Peter Lamovec]] (*1984) *[[Ivan Lapajna]] (1857–1945) *[[Maks Ličen]] (1897—?) *[[Božena Lipej]] *[[Karel-Drago Lipič]] (1927–2017) *[[Anka Lisec]] (*1978) *[[Franc Lodrant]] (1934—?) *[[Ferdo Lupša]] (1881–1945) == M == *[[Slavko Macarol]] (1904–1984) (slov.-hrvaški) *[[Branko Makarovič]] (1927–2014) *[[Karel Marčič]] ([[1891]]–[[1972]]) *[[Aleš Marsetič]] *[[Matko Miklič]] (1889–1973), pred. za geodetsko risanje na TF v Ljubljani 1921-27 *[[Blaž Mozetič]] *Anton Mrak (1739–1801) *[[Jožef Mrak]] (1709–1786) *[[Milan Mravlje]] (1893–1978) == N == * [[Milan Naprudnik]] (1927–2021) *[[Leon Novak (geodet)|Leo(n) Novak]] (1894–1959) *Roman Novšak (*1955) == O == *[[Janez Obreza]] ? *[[Edvard Orel]] (1877-1941) topograf *[[Stane Oswald]] (1907-1950?) *[[Krištof Oštir]] (*1969) == P == * [[Dušan Peček]]? * ([[Peter Pehani]]) *[[Polona Pavlovčič Prešeren]] (*1975) *[[Tomaž Petek]] *[[Miroslav Peterca]] (1926–2006) *[[Dušan Petrovič]] (*1969) *[[Tadej Pfajfar]] *[[Tomaž Podobnikar]] (*1967) *[[Alojz Podpečan]] (1906–1990) *[[Ema Pogorelčnik]] *[[Irena Poženel]] *[[Anton Prosen]] (*1946) *[[Dragotin Prosen|Dragotin (Dragutin) Prosen]] (1907–1984) (geofizik) == R == * [[Dalibor Radovan]] (*1960) *([[Albin Rakar]] 1946–2025) *Roman Rener? *[[Branko Rojc]] (*1941) *[[Martin Rojko]] ? *[[Franjo Rudl]] (1903/4–1989) *([[Janez Rupreht]] *1947) == S == *([[Vanja Samec]] 196?-) *[[Simona Savšek]] (*1967) *[[Aleš Seliškar]] (*1949) *([[Peter Skvarča]] *1944) *[[Jože Smrekar]] *[[Zoran Stančič]] (*1962) *[[Bojan Stanonik]] (*1962) *[[Franc Anton Steinberg]] ([[1684]]–[[1765]]) *[[Irena Stepišnik Perdih]] *[[Bojan Stopar]] (*1964) *[[Rado Strnad]] (1900–?) *[[Peter Svetik]] ([[1933]]–[[2011]]) == Š == *[[Bojan Šavrič]] *[[Jožef Marija Šemrl]] ([[1754|1754–]][[1844]]) *[[Zvonimir Šilec]] (Mejaš d.o.o.) *[[Peter Šivic]] (1936–2015) *[[Radoš Šumrada]] (*1951) == T == * [[Jernej Tekavec]] *[[Ranko T. Todorović]] (1942–2019) *[[Mihaela Triglav Čekada]] *([[Alojz Trček]] 1903-1956) == U == * [[Franc Ules]] (1932–2022) * [[Tilen Urbančič]] == V == *[[Branko Vařacha]] (1921–2002) *[[Vladimir Vazzaz]] (1909–2007) *[[Jurij Vega]] ([[1754]]–[[1802]]) *[[Tatjana Veljanovski]] *[[Florijan Vodopivec]] (1934–2018) *[[Anton Vončina]] (1894–1969) == Z == * [[Klemen Zakšek]] *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) (hudourničar-gozdarski) *[[Ladislav Zima]] (1922–2026) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]] (1852–1907) *[[Pavel Zupančič]] (1937–2016) {{seznami narodov po poklicu|geodetov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Geodeti]] [[Kategorija:Slovenski geodeti|*]] 6n9b0rnaqljc6p0d2tk80i7zssq33rj Pep Guardiola 0 74832 6678971 5892290 2026-05-22T00:39:56Z ~2026-30583-07 260330 6678971 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Pep Guardiola | fullname = Josep Guardiola i Sala | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Obrambni vezist]] | youthyears1 = 1983–1990 | youthclubs1 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | years1 = 1990–1992 | clubs1 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps1 = 59 | goals1 = 5 | years2 = 1990–2001 | clubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps2 = 263 | goals2 = 6 | years3 = 2001–2002 | clubs3 = [[Brescia Calcio|Brescia]] | caps3 = 11 | goals3 = 2 | years4 = 2002–2003 | clubs4 = [[A.S. Roma|Roma]] | caps4 = 4 | goals4 = 0 | years5 = 2003–2004 | clubs5 = [[Brescia Calcio|Brescia]] | caps5 = 13 | goals5 = 1 | years6 = 2004–2005 | clubs6 = [[Al-Ahli (Doha)|Al-Ahli]] | caps6 = 18 | goals6 = 2 | years7 = 2005–2006 | clubs7 = [[Dorados de Sinaloa|Dorados]] | caps7 = 10 | goals7 = 1 | totalcaps = 378 | totalgoals = 17 | nationalyears1 = 1992–2001 | nationalteam1 = [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]] | nationalcaps1 = 59 | nationalgoals1 = 7 | nationalyears2 = 1995–2005 | nationalteam2 = [[Katalonska nogometna reprezentanca|Katalonija]] | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 0 | manageryears1 = 2007–2008 | managerclubs1 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | manageryears2 = 2008–2012 | managerclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | manageryears3 = 2013–2016 | managerclubs3 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | manageryears4 = 2016–2027 | managerclubs4 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ESP}}}} {{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 1992|Barcelona 1992]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1992|ekipno]]}} }} '''Josep »Pep« Guardiola i Sala''', [[Španci|španski]] [[nogometaš]] in nogometni [[trener]], * [[18. januar]] [[1971]], [[Santpedor]], [[Španija]]. Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 1992|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 1992|poletnih olimpijskih iger leta 1992]]. Med letoma 2008 in 2012 je treniral moštvo [[FC Barcelona]], med letoma 2013 in 2016 [[FC Bayern München|Bayern München]], od leta 2016 pa [[Manchester City F.C.|Manchester City]]. == Zasebno življenje == Guardiolovi starši so Dolors in Valentí. Ima starejši sestri Francesco in Olgo ter mlajšega brata Pereja, ki je trenutno agent [[Luis Suárez|Luisa Suáreza]], napadalca moštva [[FC Barcelona]]. Poročen je z Cristino Serro, ki jo je prvič spoznal pri starosti 18 let v trgovini z oblačili. Imata tri otroke: Màriusa (*2001), Mario (*28. december 2003) in Valentino (*5. maj 2008). Po svojem odstopu s položaja glavnega trenerja kluba FC Barcelona je objavil, da se bo za eno leto preselil v Združene države Amerike, natančneje na newyorški [[Manhattan]], kjer se bo odločil glede svoje prihodnosti. <ref>[http://www.goal.com/en-india/news/138/spain/2012/06/02/3143396/guardiola-i-no-longer-enjoyed-barcelona-matches »Guardiola: Nisem več užival na tekmah Barcelone«]. ''[[Goal.com]]''. {{en}} 2.6.2012.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam španskih nogometašev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Manchester City F.C. squad}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Guardiola, Pep}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Katalonski nogometaši]] [[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Katalonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Španijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Španijo]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Brescie]] [[Kategorija:Nogometaši Al Ahlija SC (Doha)]] [[Kategorija:Nogometaši Doradosa de Sinaloa]] [[Kategorija:Nogometaši, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Španski športniki, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Španski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji FC Barcelone B]] [[Kategorija:Trenerji FC Barcelone]] [[Kategorija:Trenerji Bayerna München]] [[Kategorija:Trenerji Manchester Cityja]] hiuxtexn9y2n16xcmi0fu8wicr7arqv 6678999 6678971 2026-05-22T07:05:53Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30583-07|~2026-30583-07]] ([[User talk:~2026-30583-07|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 5892290 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Pep Guardiola | fullname = Josep Guardiola i Sala | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Obrambni vezist]] | youthyears1 = 1983–1990 | youthclubs1 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | years1 = 1990–1992 | clubs1 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps1 = 59 | goals1 = 5 | years2 = 1990–2001 | clubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps2 = 263 | goals2 = 6 | years3 = 2001–2002 | clubs3 = [[Brescia Calcio|Brescia]] | caps3 = 11 | goals3 = 2 | years4 = 2002–2003 | clubs4 = [[A.S. Roma|Roma]] | caps4 = 4 | goals4 = 0 | years5 = 2003–2004 | clubs5 = [[Brescia Calcio|Brescia]] | caps5 = 13 | goals5 = 1 | years6 = 2004–2005 | clubs6 = [[Al-Ahli (Doha)|Al-Ahli]] | caps6 = 18 | goals6 = 2 | years7 = 2005–2006 | clubs7 = [[Dorados de Sinaloa|Dorados]] | caps7 = 10 | goals7 = 1 | totalcaps = 378 | totalgoals = 17 | nationalyears1 = 1992–2001 | nationalteam1 = [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]] | nationalcaps1 = 59 | nationalgoals1 = 7 | nationalyears2 = 1995–2005 | nationalteam2 = [[Katalonska nogometna reprezentanca|Katalonija]] | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 0 | manageryears1 = 2007–2008 | managerclubs1 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | manageryears2 = 2008–2012 | managerclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | manageryears3 = 2013–2016 | managerclubs3 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | manageryears4 = 2016– | managerclubs4 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ESP}}}} {{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 1992|Barcelona 1992]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1992|ekipno]]}} }} '''Josep »Pep« Guardiola i Sala''', [[Španci|španski]] [[nogometaš]] in nogometni [[trener]], * [[18. januar]] [[1971]], [[Santpedor]], [[Španija]]. Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 1992|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 1992|poletnih olimpijskih iger leta 1992]]. Med letoma 2008 in 2012 je treniral moštvo [[FC Barcelona]], med letoma 2013 in 2016 [[FC Bayern München|Bayern München]], od leta 2016 pa [[Manchester City F.C.|Manchester City]]. == Zasebno življenje == Guardiolovi starši so Dolors in Valentí. Ima starejši sestri Francesco in Olgo ter mlajšega brata Pereja, ki je trenutno agent [[Luis Suárez|Luisa Suáreza]], napadalca moštva [[FC Barcelona]]. Poročen je z Cristino Serro, ki jo je prvič spoznal pri starosti 18 let v trgovini z oblačili. Imata tri otroke: Màriusa (*2001), Mario (*28. december 2003) in Valentino (*5. maj 2008). Po svojem odstopu s položaja glavnega trenerja kluba FC Barcelona je objavil, da se bo za eno leto preselil v Združene države Amerike, natančneje na newyorški [[Manhattan]], kjer se bo odločil glede svoje prihodnosti. <ref>[http://www.goal.com/en-india/news/138/spain/2012/06/02/3143396/guardiola-i-no-longer-enjoyed-barcelona-matches »Guardiola: Nisem več užival na tekmah Barcelone«]. ''[[Goal.com]]''. {{en}} 2.6.2012.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam španskih nogometašev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Manchester City F.C. squad}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Guardiola, Pep}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Katalonski nogometaši]] [[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Katalonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Španijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Španijo]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Brescie]] [[Kategorija:Nogometaši Al Ahlija SC (Doha)]] [[Kategorija:Nogometaši Doradosa de Sinaloa]] [[Kategorija:Nogometaši, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Španski športniki, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Španski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji FC Barcelone B]] [[Kategorija:Trenerji FC Barcelone]] [[Kategorija:Trenerji Bayerna München]] [[Kategorija:Trenerji Manchester Cityja]] dcyhd5ylset22xpuqkt06b3oaa3wptx Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov 0 77782 6678812 6676451 2026-05-21T13:44:30Z Janezdrilc 3152 /* Avstrijski škofje, rojeni v Sloveniji */ + 1 6678812 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[škof]]ov.''' Imena škofij so zaradi možnosti sortiranja zapisana v današnji obliki. Škofje, ki so prejeli imenovanje za škofa, niso pa iz kakršnegakoli razloga prejeli tudi [[Škofovsko posvečenje|škofovskega posvečenja]], so navedeni v posebnem poglavju. __TOC__ == Seznam == {{Compact ToC|center=yes}} {| class="wikitable" ! colspan=2 | Legenda |- | {{legend2|#cdf6cd|še živeči škofje (24)|border=solid 1px #AAAAAA}} | {{legend2|gold|svetniški škofje (5)|border=solid 1px #AAAAAA}} |} {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- {{Sidro|A}} | [[Alojzij Ambrožič]] | 27. januar 1930, [[Gabrje, Dobrova - Polhov Gradec|Gabrje]]<br>26. avgust 2011, [[Toronto]] | {{datum rojstva|1976|5|27}} | [[Nadškofija Toronto|Toronto]], Kanada | najprej pomožni škof, nato koadjutor, nadškof metropolit ter kardinal |- {{Sidro|B}} | [[Jožef Balant]] | 28. januar 1763, [[Nova vas pri Lescah]]<br>11. maj 1834, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1818|11|22}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] |škof, nato nadškof in metropolit |- style="background-color:gold;" | [[Friderik Baraga]] | 28. junij 1797, [[Knežja vas]]<br>19. januar 1868, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1853|11|1}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | misijonar, prvi škof (prej apostolski vikar), častitljivi Božji služabnik |- {{Živi}} | [[Jurij Bizjak]] | 22. februar 1947, [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{datum rojstva|2000|7|5}} | [[Škofija Koper|Koper]] |pomožni, nato redni škof |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Vinko Bokalič Iglič]] | rowspan=2 | 11. junij 1952, [[Buenos Aires]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2010|5|29}} | [[Nadškofija Buenos Aires|Buenos Aires]], Argentina | pomožni škof, lazarist |- {{Živi}} | [[Nadškofija Santiago del Estero|Santiago del Estero]], Argentina | nadškof, [[primas Argentine]] in [[kardinal]] (vse 2024) |- {{Sidro|C}} {{Živi}} | [[Alojzij Cvikl]] | 19. junij 1955, [[Celje]] | {{datum rojstva|2015|4|26}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | nadškof in metropolit; jezuit |- {{Sidro|D}} | [[Maksimilijan Držečnik]] | 5. oktober 1903, [[Zgornja Orlica]]<br>13. maj 1978, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1946|12|15}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni, nato redni škof |- {{Sidro|G}} {{Živi}} | rowspan=2 | [[Andrej Glavan]] | rowspan=2 | 16. oktober 1943, [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2000|6|12}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, administrator |- {{Živi}} | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | prvi škof |- | rowspan=2 | [[Ivan Nepomuk Glavina]] | rowspan=2 | 13. april 1828, [[Boršt, Italija|Boršt]]<br>10. november 1899, [[Trst]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1878|10|6}} | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | |- | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- style="background-color:gold;" | [[Janez Frančišek Gnidovec]] | 29. september 1873, [[Veliki Lipovec]]<br>3. februar 1939, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1924|11|30}} | [[Škofija Skopje|Skopje]], Severna Makedonija | lazarist, častitljivi Božji služabnik |- | [[Andrej Gollmayer]] | 28. november 1797, [[Radovljica]]<br>17. marec 1883, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1855|6|3}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- | [[Vekoslav Grmič]] | 4. junij 1923, [[Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici|Dragotinci]]<br>21. marec 2005, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1968|4|21}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni, po letu 1980 samo naslovni škof |- {{Sidro|H}} {{Živi}} | [[Stanislav Hočevar]] | 12. november 1945, [[Jelendol, Škocjan|Jelendol]] | {{datum rojstva|2000|5|24}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof in metropolit, predsednik [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] |- {{Sidro|J}} | rowspan=2 | [[Blaž Jaklin]] | rowspan=2 | 8. september 1644, [[Murska Sobota]]<br>17. oktober 1695 | rowspan=2 | {{datum rojstva|1689|3|13}} | [[Škofija Knin|Knin]] | |- | [[Škofija Nitra|Nitra]], Slovaška | |- {{Živi}} | [[Anton Jamnik]] | 27. julij 1961, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|2006|1|8}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- | rowspan=2 | [[Anton Bonaventura Jeglič]] | rowspan=2 | 29. maj 1850, [[Begunje]]<br>2. julij 1937, [[Stična]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1897|9|12}} | [[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosna]], BiH | pomožni škof |- | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | po upokojitvi naslovni nadškof |- | [[Janez Jenko]] | 5. maj 1910, [[Mavčiče]]<br>24. december 1994, [[Koper]] | {{datum rojstva|1964|9|6}} | [[Škofija Koper|Koper]] | naslovni škof in apostolski administrator Slovenskega Primorja, nato prvi škof obnovljene Škofije Koper |- | [[Andrej Jordan]] | 29. november 1845, [[Gorica]]<br>4. oktober 1905, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1902|7|20}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- {{Živi}} | [[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]] | 10. junij 1952, [[Kočevje]] | {{datum rojstva|2001|10|6}} | | nuncij, naslovni nadškof |- | [[Anton Kavčič]] | 8. december 1743, [[Idrija]]<br>17. marec 1814, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1805|11|3}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- {{Sidro|K}} | rowspan=2 | [[Andrej Karlin]] | rowspan=2 | 15. november 1857, [[Stara Loka]]<br>5. april 1933, [[Maribor]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1911|3|19}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Živi}} | [[Martin Kmetec]] | 10. november 1956, [[Ptuj]] | {{datum rojstva|2021|2|2}} | [[Nadškofija Izmir|Izmir]], Turčija | nadškof, minorit |- {{Živi}} | [[Marko Kovač]] | 10. januar 1981, [[Zagreb]] | {{datum rojstva|2026|1|31}} | [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] | pomožni škof, po rodu Hrvaški Slovenec |- {{Živi}} | [[Janez Kozinc]] | 21. avgust 1975, [[Celje]] | {{datum rojstva|2025|9|14}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- {{Živi}} | [[Franc Kramberger]] | 7. oktober 1936, [[Lenart v Slovenskih goricah]] | {{datum rojstva|1980|12|21}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | redni škof, 2006–2011 prvi mariborski nadškof in metropolit |- | [[Franc Ksaver Kutnar]] | 26. oktober 1793, [[Šentvid pri Stični]]<br>8. marec 1846, [[Šentandraž v Labotski dolini]] | {{datum rojstva|1844|3|3}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | prvi lavantinski škof slovenskega rodu |- | [[Jožef Kvas]] | 9. september 1919, [[Zalog pri Cerkljah]]<br>29. december 2005, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1983|6|12}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Sidro|L}} | [[Jernej Legat]] | 16. avgust 1807, [[Naklo]]<br>12. februar 1875, [[Trst]] | {{datum rojstva|1847|4|11}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- | [[Stanislav Lenič]] | 6. november 1911, [[Župeča vas]]<br>4. januar 1991, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1968|1|14}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Živi}} | [[Mitja Leskovar]] | 3. januar 1970, [[Kranj]] | {{datum rojstva|2020|8|8}} | | nuncij, naslovni nadškof |- {{Živi}} | [[Stanislav Lipovšek]] | 10. december 1943, [[Vojnik]] | {{datum rojstva|2010|4|24}} | [[Škofija Celje|Celje]] | |- | rowspan=3 | [[Franc Ksaver Lušin]] | rowspan=3 | 3. december 1781, [[Tinje, Koroška|Hum pri Tinjah]]<br>2. maj 1854, [[Gorica]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|1824|10|3}} | [[Nadškofija Trento|Trento]], Italija | |- | [[Nadškofija Lvov|Lvov]], Ukrajina | nadškof in metropolit |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof in metropolit |- {{Sidro|M}} style="background-color:gold;" | [[Anton Mahnič]] | 14. september 1850, [[Kobdilj]]<br>14. december 1920, [[Zagreb]] | {{datum rojstva|1896|12|3}} | [[Škofija Krk|Krk]] | Božji služabnik |- {{Živi}} | [[Jože Marketz]] | 30. julij 1955, [[Šentlipš, Mostič|Šentlipš]] | {{datum rojstva|2020|2|2}} | [[Krška škofija|Krka]] | 2. krški škof slovenskega rodu (po skoraj 200 letih) |- {{Živi}} | [[Maksimilijan Matjaž]] | 23. avgust 1963, [[Črna na Koroškem]] | {{datum rojstva|2021|5|30}} | [[Škofija Celje|Celje]] | |- | [[Franc Jožef Mikolič]] | 17. marec 1739, [[Ljubljana]]<br>4. december 1793, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1790|1|23}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- | rowspan=2 | [[Jakob Missia]] | rowspan=2 | 30. junij 1838, [[Hrastje - Mota]]<br>24. marec 1902, [[Gorica]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1884|12|7}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit, kardinal |- | [[Ignacij Mrak]] | 16. oktober 1810, [[Hotovlja]]<br>2. januar 1901, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1869|2|7}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | |- {{Sidro|N}} | [[Mihael Napotnik]] | 20. september 1850, [[Tepanjski Vrh]]<br>28. marec 1922, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1889|10|27}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Sidro|P}} | [[Jakob Peregrin Paulič]] | 27. april 1757, [[Žihpolje]]<br>5. januar 1827, [[Celovec]] | {{datum rojstva|1824|5|30}} | [[Krška škofija|Krka]] | prvi krški škof slovenskega rodu |- | [[Luigi Pelizzo]] | 26. februar 1860, [[Fojda]]<br>14. avgust 1936, [[Fojda]] | {{datum rojstva|1906|8|19}} | [[Škofija Padova|Padova]], Italija | kasneje naslovni nadškof, po rodu Beneški Slovenec |- | [[Franc Perko]] | 19. november 1929, [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]]<br>20. februar 2008, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1987|1|6}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof in metropolit; predsednik [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanske škofovske konference]] |- | [[Anton Edvard Pevec]] | 16. april 1925, [[Cleveland]]<br>14. december 2014, [[Cleveland]] | {{datum rojstva|1982|7|2}} | [[Škofija Cleveland|Cleveland]], ZDA | pomožni škof |- | [[Metod Pirih]] | 9. maj 1936, [[Lokovec]]<br>23. marec 2021, [[Vipava]] | {{datum rojstva|1985|5|27}} | [[Škofija Koper|Koper]] | sprva koadjutor, 1987 redni škof |- | [[Janez Zlatoust Pogačar]] | 22. januar 1811, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br>25. januar 1884, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1875|9|5}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | [[Jožef Pogačnik]] | 28. september 1902, [[Kovor]]<br>25. marec 1980, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1963|4|7}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, od 1964 nadškof, prvi [[ljubljanski metropolit]] po obnovitvi Metropolije Ljubljana 1968 |- | [[Tomaž Prelokar]] | okoli 1421, [[Celje]] ali okolica<br>25. april 1496, [[Konstanca]] | {{datum rojstva|1491|9|12}} | [[Škofija Konstanca|Konstanca]], Nemčija | knezoškof; prvi Slovenec s škofovskim posvečenjem |- {{Sidro|R}} | [[Matevž Ravnikar]] | 20. september 1776, [[Vače]]<br>20. november 1845, [[Trst]] | {{datum rojstva|1831|12|18}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | prvi tržaško-koprski škof |- {{Živi}} | [[Franc Rode]] | 23. september 1934, [[Rodica, Domžale|Rodica]] | {{datum rojstva|1997|4|6}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof in metropolit; nato kurijski [[kardinal]], prefekt [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja|Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]]; lazarist |- | [[Franc Rogač]] | 29. julij 1880, [[Tišina]]<br>20. februar 1961, [[Pécs]] | {{datum rojstva|1948|6|29}} | [[Škofija Pécs|Pécs]], Madžarska | |- | [[Gregorij Rožman]] | 9. marec 1883, [[Dolinčiče, Bistrica pri Pliberku|Dolinčiče]]<br>16. november 1959, [[Cleveland]] | {{datum rojstva|1929|7|14}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | 1 leto koadjutor, nato redni škof; od 1945 v emigraciji, uradno škof ordinarij do smrti |- {{Živi}} | [[Andrej Saje]] | 22. april 1966, [[Novo mesto]] | {{datum rojstva|2021|9|26}} | [[Novo mesto]] | |- {{Sidro|S}} | [[Frančišek Borgia Sedej]] | 10. oktober 1854, [[Cerkno]]<br>29. november 1931, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1906|3|25}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof metropolit; prisiljen v odstop 1931 |- | rowspan=2 | [[Jurij Slatkonja]] | rowspan=2 | 21. marec 1456, [[Ljubljana]]<br>26. april 1522, [[Dunaj]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1513|11|13}} | [[Škofija Pičen|Pičen]] | |- | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] | prvi škof |- style="background-color:gold;" | [[Anton Martin Slomšek]] | 26. november 1800, [[Uniše]]<br>24. september 1862, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1846|7|5}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | prvi lavantinski škof s sedežem v Mariboru, blaženi |- | [[Jožef Smej]] | 15. februar 1922, [[Bogojina]]<br>21. november 2020, [[Lenart v Slovenskih goricah]] | {{datum rojstva|1983|5|12}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof |- | [[Josip Srebrnič]] | 2. februar 1876, [[Solkan]]<br>21. junij 1966, [[Krk (mesto)|Krk]] | {{datum rojstva|1923|12|8}} | [[Škofija Krk|Krk]] | nazadnje naslovni nadškof |- | rowspan=2 | [[Andrés Stanovnik]] | rowspan=2 | 15. december 1949, [[Buenos Aires]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2001|12|16}} | [[Škofija Reconquista|Reconquista]], Argentina | kapucin |- | [[Nadškofija Corrientes|Corrientes]], Argentina | nadškof, metropolit |- | [[Janez Nepomuk Stariha]] | 12. maj 1845, [[Semič]]<br>27. november 1915, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1902|10|28}} | [[Škofija Rapid City|Rapid City]], ZDA | prvi škof |- | [[Jakob Stepišnik]] | 22. julij 1815, [[Celje]]<br>28. junij 1889, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1863|1|18}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Živi}} | rowspan=3 | [[Anton Stres]] | rowspan=3 | 15. december 1942, [[Donačka Gora]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|2000|6|24}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof, lazarist |- {{Živi}} | [[Škofija Celje|Celje]] | prvi škof, nato mariborski nadškof koadjutor |- {{Živi}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof metropolit |- {{Sidro|Š}} {{Živi}} | rowspan=3 | [[Peter Štumpf]] | rowspan=3 | 28. junij 1962, [[Murska Sobota]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|2006|9|10}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof |- {{Živi}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- {{Živi}} | [[Škofija Koper|Koper]] | |- | [[Alojzij Šuštar]] | 14. november 1920, [[Grmada, Trebnje|Grmada]]<br>29. junij 2007, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1980|4|13}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof in metropolit; prvi predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] (od 1993 samostojne) |- {{Živi}} | [[Franc Šuštar]] | 27. april 1959, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|2015|3|15}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Sidro|T}} | [[Ivan Jožef Tomažič]] | 1. avgust 1876, [[Miklavž pri Ormožu]]<br>26. februar 1949, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1928|8|1}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | pomožni, nato redni škof |- | [[Jakob Trobec]] | 10. julij 1838, [[Log pri Polhovem Gradcu]]<br>14. december 1921, [[Brockway (Minnesota)|Brockway]] | {{datum rojstva|1897|9|21}} | [[Škofija Saint Cloud|Saint Cloud]], ZDA | |- | [[Alojzij Turk]] | 21. november 1909, [[Prečna]]<br>20. april 1995, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1980|4|20}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Marjan Turnšek]] | rowspan=2 | 25. julij 1955, [[Celje]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2006|6|25}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | prvi škof |- {{Živi}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | koadjutor, nato nadškof in metropolit |- {{Sidro|U}} | [[Alojz Uran]] | 22. januar 1945, [[Spodnje Gameljne]]<br>11. april 2020, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1993|1|6}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, nato nadškof metropolit |- {{Živi}} | [[Lojze Urbanč]] | 25. julij 1958, [[Buenos Aires]] | {{datum rojstva|2007|3|10}} | [[Škofija Catamarca|Catamarca]], Argentina | |- {{Sidro|V}} style="background-color:gold;" | [[Anton Vovk]] | 19. maj 1900, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br>6. julij 1963, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1946|12|1}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, administrator, nato redni škof, nazadnje nadškof; Božji služabnik |- | [[Janez Vertin]] | 17. julij 1844, [[Dobliče]]<br>26. februar 1899, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1879|9|14}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | |- | [[Jernej Vidmar]] | 11. avgust 1802, [[Kranj]]<br>17. maj 1883, [[Kranj]] | {{datum rojstva|1860|6|17}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- {{Sidro|W}} | [[Anton Alojzij Wolf]] | 14. junij 1782, [[Idrija]]<br>7. februar 1859, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1824|10|2}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | ponovno knezoškof |- {{Sidro|Z}} {{Živi}} | [[Stanislav Zore]] | 7. september 1958, [[Znojile, Kamnik|Znojile]] | {{datum rojstva|2014|11|23}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof metropolit; frančiškan |- | rowspan=2 | [[Alojzij Matija Zorn]] | rowspan=2 | 13. januar 1837, [[Prvačina]]<br>8. julij 1897, [[Dunaj]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1883|1|14}} | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- {{Sidro|Ž}} | [[Jožef Žabkar]] | 24. december 1914, [[Ljubljana]]<br>19. maj 1984, [[Rim]] | {{datum rojstva|1969|6|30}} | | nuncij, naslovni nadškof |- {{Živi}} | [[Anton Žerdin Bukovec]] | 11. junij 1950, [[Čentiba]] | {{datum rojstva|2002|4|14}} | [[Apostolski vikariat San Ramón|San Ramón]], Peru | apostolski vikar, frančiškan |} == Imenovani škofje brez škofovskega posvečenja == {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- | [[Martin Duelacher]] | okoli 1500, [[Celje]]<br>1. januar 1559, [[Cistercijanski samostan Rein|Rein]] | style="text-align:center;" | / | [[Škofija Dunajsko Novo mesto|Dunajsko Novo mesto]] | cistercijanec, opat; [[papež Pavel IV.]] ga je leta 1551 imenoval za naslovnega škofa {{Tuj|Škofija Callipolis|Callipolisa|it|Diocesi di Callipoli}}, leta 1553 pa za škofa [[Škofija Dunajsko Novo mesto|Dunajskega novega mesta]], slednje imenovanje pa je svetorimski kralj [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] onemogočil; po knjigi ''Hierarchia Catholica'' škofovskega posvečenja ni prejel |- | [[Janez Gogala]] | 22. junij 1825, [[Kranj]]<br>4. maj 1884, [[Ljubljana]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | [[papež Leon XIII.]] je imenovanje za ljubljanskega škofa odobril, vendar je Gogala umrl, še preden je iz Rima prišlo uradno imenovanje; škofovskega posvečenja ni dočakal |- | [[Jurij Japelj]] | 11. april 1744, [[Kamnik]]<br>11. oktober 1807, [[Celovec]] | style="text-align:center;" | / | [[Škofija Trst|Trst]] | za izvolitev za tržaškega škofa je izvedel na smrtni postelji; škofovskega posvečenja ni dočakal |- | [[Baltazar Radlič]] | 1533, [[Višnja Gora]]<br>15. maj 1579, [[Gornji grad]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | umrl na dan, ko je [[papež Gregor XIII.]] potrdil imenovanje za ljubljanskega škofa; škofovskega posvečenja ni dočakal |} == Avstrijski škofje, rojeni v Sloveniji == {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- | [[Herman Celjski (škof)|Herman Celjski]] | 1383, [[Celje]]<br>13. december 1421, [[Celje]] | {{datum rojstva|1413|9|8}} | [[Nadškofija München in Freising|Freising]] | |- | rowspan=2 | [[Konrad V. Hebenstreit]] | rowspan=2 | ?, [[Slovenske Konjice]]<br>1412, [[Škofja Loka]] | rowspan=2 | [[1402]] | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Nadškofija München in Freising|München in Freising]] | |- | rowspan=3 | [[Sigismund Anton von Hohenwart]] | rowspan=3 | 2. maj 1730, [[Dvorec Kolovec]]<br>30. junij 1820, [[Dunaj]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|1791|10|23}} | [[Škofija Trst|Trst]] | jezuit |- | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] | |- | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] | nadškof |- | [[Sigismund Ernst Hohenwart]] | 7. junij 1745, [[Celje]]<br>22. april 1825, [[Linz]] | {{datum rojstva|1815|5|7}} | [[Škofija Linz|Linz]] | avguštinec |- | [[Anton Joseph von Lamberg]] | 4. december 1687, [[Moste, Komenda|Moste]]<br>28. junij 1755, [[Regensburg]] | {{datum rojstva|1733|5|3}} | [[Škofija Passau|Passau]] | pomožni škof |- | [[Ulrik s Planine]] | ?<br>10. november 1330 | style="text-align:center;"| ? | [[Škofija Chiemsko jezero|Chiemsko jezero]] | |- | ''[[Vernt Šenk z Rifnika]]'' | ''?<br>8. april 1335'' | style="text-align:center;"| / | ''[[Nadškofija Bamberg|Bamberg]]'' | |- | [[Wolfgang Hannibal von Schrattenbach]] | 12. september 1660, [[Grad Lemberg (Löwenberg)|Grad Lemberg]]<br>22. julij 1738, [[Brno]] | {{datum rojstva|1712|2|27}} | [[Nadškofija Olomuc|Olomuc]] | kardinal, neapeljski podkralj |- | [[Ahacij Sebriaški]] | ?<br>1500 | style="text-align:center;" | ? | [[Škofija Trst|Trst]] | |- | rowspan=2 | [[Henrik s Soteske]] | rowspan=2 | ?<br>5. februar 1326 | rowspan=2 style="text-align:center;" | ? | [[Lavantinska škofija|Lavant]] (danes [[Nadškofija Maribor|Maribor]]) | |- | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Ulrik z Viltuša]] | ?<br>26. avgust 1351, [[Straßburg, Avstrija|Straßburg]] | style="text-align:center;"| ? | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Ignac Franc Zimmermann]] | 26. julij 1777, [[Slovenska Bistrica]]<br>28. september 1843, [[Šentandraž v Labotski dolini]] | {{datum rojstva|1824|9|12}} | [[Lavantinska škofija|Lavant]] (danes [[Nadškofija Maribor|Maribor]]) | |} == Tuji škofje slovenskih korenin == {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Elden Francis Curtiss]] | rowspan=2 | 16. junij 1932, [[Baker City]], [[Oregon]], [[ZDA]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1976|3|4}} | [[Škofija Helena|Helena]], ZDA | materin rod izhaja iz [[Tržič]]a |- {{Živi}} | [[Nadškofija Omaha|Omaha]], ZDA | nadškof |- | rowspan=2 | [[Smiljan Franjo Čekada]] | rowspan=2 | 29. avgust 1902, [[Donji Vakuf]]<br>18. januar 1976, [[Sarajevo]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1939|8|6}} | [[Škofija Skopje|Skopje]], Severna Makedonija | oče Slovenec, mati Bosanska Hrvatica |- | [[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosna]], BiH | nadškof |- {{Živi}} | [[Roger Joseph Foys]] | 27. julij 1945, [[Chicago]], [[Illinois]], [[ZDA]] | {{datum rojstva|2002|7|15}} | [[Škofija Covington|Covington]], ZDA | stari oče Martin Foys je bil iz [[Žižki|Žižkov]] |- {{Živi}} | [[John Michael Kudrick]] | 23. december 1947, [[Lloydell]], [[Pensilvanija]], [[ZDA]] | {{datum rojstva|2002|7|10}} | [[Eparhija Parma|Parma]], ZDA | grškokatoliški škof; mama Slovenka Amalija |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Edward Charles Malesic]] | rowspan=2 | 14. avgust 1960, [[Harrisburg]], [[Pennsylvania|Pensilvanija]], [[ZDA]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2015|7|13}} | [[Škofija Greensburg|Greensburg]], ZDA | rowspan=2 | oče Joseph A. Malesich |- {{Živi}} | [[Škofija Cleveland|Cleveland]], ZDA |- | [[Giovanni Moretti]] | 20. november 1923, [[Meina]]<br>16. oktober 2018, [[Meina]] | {{datum rojstva|1971|10|24}} | | nuncij, naslovni nadškof; oče Italijan, mati Slovenka Jerca Pertnač iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]] |- | [[Severin Pernek]] | 9. november 1924, [[Travnik, Bosna|Travnik]]<br>2. maj 1997, [[Dubrovnik]] | {{datum rojstva|1967|6|18}} | [[Škofija Dubrovnik|Dubrovnik]] | oče Slovenec Frančišek Pernek, mati Švicarka Anna Augusta von Schneeberg |} == Apostolski vikarji in administratorji == V spodnjem seznamu so slovenski duhovniki, ki so upravljali [[apostolski vikariat]] ali [[Apostolska administratura|apostolsko administraturo]] (teritorialni enoti, iz katerih naj bi se v bodočnosti razvila škofija, začasno pa je to lahko tudi del že obstoječe škofije, ki se kot posledica spremememb državnih meja znajde v drugi državi). Vikarji in administratorji niso nujno tudi škofje, kakor je tudi v primeru s spodaj navedenimi duhovniki. {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Vikariat/<br>administratura ! width=27% | Opombe |- | [[Karel Jamnik]] | 13. september 1891, [[Brankovo]]<br>3. november 1949, [[Ilirska Bistrica|Trnovo]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Reka|Reka]], Hrvaška | apostolski administrator |- | [[Ivan Jerič]] | 4. junij 1891, [[Dokležovje]]<br>21. december 1975, [[Slovenj Gradec]] | style="text-align:center;" | / | [[Prekmurje]] | apostolski administrator |- | [[Jožef Kerec]] | 15. oktober 1892, [[Prosečka vas]]<br>27. junij 1974, [[Veržej]] | style="text-align:center;" | / | [[Apostolska prefektura Zhaotong|Zhaotong]], Kitajska | apostolski administrator |- | [[Albin Kjuder]] | 25. februar 1893, [[Dutovlje]]<br>12. marec 1967, [[Sežana]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |- | [[Ignacij Knoblehar]] | 6. julij 1819, [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]]<br>13. april 1858, [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Kartum|Kartum]], Sudan | apostolski vikar |- {{Živi}} | [[Janez Mihelčič]] | 13. maj 1942, [[Radovljica]] | style="text-align:center;" | / | [[Apostolska administratura Kirgizistan|Kirgizistan]] | apostolski administrator, jezuit |- | [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] |26. september 1907, [[Idrija]]<br>4. november 2000, [[Gorica]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |- | [[Mihael Toroš]] | 12. avgust 1884, [[Medana]]<br>29. december 1963, [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Nova Gorica]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bishops from Slovenia}} * [http://www.catholic-hierarchy.org/country/bsi.html Catholic-hierarchy.org] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških škofov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje| ]] n1jq6dye4oldhn0i8911o9z6kzt3rx6 Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana 0 78747 6678910 6561646 2026-05-21T19:22:22Z Erardo Galbi 166658 6678910 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Stolnica sv. Nikolaja}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Nikolaja | image = | caption = | pushpin map = Ljubljana-center | pushpin map alt = Zemljevid centra Ljubljane | map caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane | pushpin label position = | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Ljubljana]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Nikolaj]] | side altars = [[sveta Barbara]]<br>[[Devica Marija]]<br>[[Sveta Trojica]]<br>[[Sveto rešnje telo]]<br>[[sveti Dizma]] in [[Marija Pomočnica kristjanov|Marija Pomagaj]]<br>[[Janez Nepomuk]]<br>[[Jezus Kristus|Kristus Odrešenik]]<br>[[Marija Magdalena]] | relics = kost blaženega [[Alojzij Grozde|Alojzija Grozdeta]] | status = [[stolnica]]<br>[[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = [http://lj-stolnica.rkc.si Lj-stolnica.rkc.si] | former name = | bull date = | founded date = 1706 | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 8. maj 1707 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane]] | people = | architect = [[Andrea Pozzo]] | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = 24 m | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 2 | spire height = | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Ljubljana – Sv. Nikolaj|Ljubljana – Sv. Nikolaj]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana Center|Ljubljana Center]] | archdeaconry = [[I. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Ljubljana - Cerkev sv. Nikolaja | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 1. november 2008 | refšt = 333 | lokacija = | občina = Ljubljana }} }} '''Stolnica sv. Nikolaja''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] je [[stolnica]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] in [[župnijska cerkev]] [[Stolna župnija Ljubljana – Sv. Nikolaj|Stolne župnije svetega Nikolaja v Ljubljani]]. Gradili so jo od leta 1701 do leta 1706 po načrtih [[kapucini|kapucinskega]] brata Florencijana in italijanskega umetnika [[Andrea Pozzo|Andrea Pozza]] na mestu, kjer je pred tem stala najprej manjša romanska in za tem večja [[gotika|gotska]] cerkev. To so podrli in ohranili samo nekaj kamnitih [[spolija|spolij]]. Baročno cerkev so najprej postavili še brez načrtovane zidane [[kupola|kupole]], ki so jo sezidali šele leta 1841. Notranjost so s stenskimi slikami okrasili [[Giulio Quaglio]] s pomočniki in [[Matej Langus]]. Oltarno opremo in druge okrase so dodali kiparji [[Francesco Robba]], [[Angelo Pozzo]], Paolo in Giuseppe [[Groppelli]] ter dve stoletji pozneje arhitekt [[Jože Plečnik]]. Stolnica je prostor kulturnih dogodkov in arhitekturno med najpomembnejšimi [[Barok|baročnimi]] spomeniki v državi.<ref name="UL2008">{{navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=88788 |title=Odlok o razglasitvi Stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena |journal=Uradni list |date=17. oktobra 2008 |issue=99}}</ref> Od leta 2008 je zavarovana kot [[kulturni spomenik državnega pomena]].<ref name="UL2008" /> Stoji ob Dolničarjevi ulici in Ciril-Metodovem trgu, na polovici poti med [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnim trgom]] in [[Vodnikov trg, Ljubljana|ljubljansko tržnico. Je nekoliko dvignjena nad Pogačarjev trg]]; ni vključena v ulični niz.<ref name="ArhitekturniVodnik">{{navedi splet|title=Stolnica sv. Nikolaja|url=http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=67,2|publisher=Zavod trajekt|accessdate=30. januar 2013}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Valvasorjev bakrorez Mestnega trga s stolnico 1689.jpg|thumb|left|250px|Bakrorez [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnega trga]] z gotsko stolnico iz [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] (1689)]] Sedanja cerkev stoji na mestu, kjer so stale predhodne cerkve. Prva cerkev na tem prostoru je omenjena v letu 1262 in je bila [[Ladja (arhitektura)|triladijska]] [[Romanika|romanska]] [[bazilika]]. Postavili so jo ljubljanski čolnarji in ribiči v čast svojemu zavetniku, [[Sveti Miklavž|svetemu Nikolaju]]. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so bili eden močnejših [[ceh]]ov v Ljubljani. Srednjo ladjo je ločilo od obeh nižjih stranskih ladij osem slopov, ki so jih povezali med seboj polkrožni loki. Okna so bila polkrožno obokana, stolp pa lesen. V drugi polovici 14. stoletja so na mestu romanske glavne in stranske severne [[Apsida|apside]] zgradili gotski [[prezbiterij]], ob glavnem vhodu pa so postavili zvonik, ki ga cerkev prej ni imela. Ta cerkev je leta 1361 pogorela. Leta 1461 je bila ustanovljena [[Škofija Ljubljana]] in takrat je cerkev postala [[stolna cerkev]]. V tem času je stavba doživela nove prenove: stranske stene starih romanskih ladij so dvignili in predelali v [[Gotika|gotskem stilu]], lesene strope nad ladjami so obokali na gotski način, vse tri ladje pa so prekrili z novo streho. V letih 1476 do 1484 so nad glavnim vhodom zgradili [[Empora|emporo]] ali gornjo cerkev, ki jo je hodnik, speljan skozi zvonik, povezoval s [[Nadškofijski dvorec, Ljubljana|škofijskim dvorcem]], slonela pa je še na dodatnih stebrih. V drugi polovici 17. stoletja je bila cerkev že močno dotrajana, zato se je takratni stolni dekan in generalni [[vikar]] [[Janez Anton Dolničar]] odločil za zidavo novega objekta. V tem času je v Ljubljani potekala živahna prenova cerkva: [[jezuiti]] so prenavljali svojo [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|cerkev svetega Jakoba]] in [[grad Podturn]], [[frančiškani]] so gradili hodnike ob cerkvi, [[klarise]] kapelo Srca Jezusovega, [[avguštinci]] pa zid ob svojem vrtu. Zaradi vseh teh del je bil stavbni material zelo drag, povišale pa so se tudi mezde gradbenih delavcev. Kljub temu so leta 1701 pričeli s podiranjem stare in gradnjo nove stolnice, ki je bila večinoma zaključena leta 1707.<ref name="Majda Smole">{{navedi knjigo|author=Majda Smole|title=Ljubljanska Stolnica|publisher=Stolni župnijski urad|date=1982}} {{ikona sl}}</ref> == Gradnja baročne cerkve == [[File:Ljubljana Cathedral cupola (Slovenia).jpg|thumb|right|250px|Poslikava kupole]] Izdelavo načrta za novo cerkev so zaupali enemu najvidnejših [[rim]]skih arhitektov tistega časa, [[Andrea Pozzo|Andreju Pozzi]], ki si je cerkev po zgledu Vignolove rimske cerkve Il Gesu zamislil kot enoladijsko obokano dvorano s prečno ladjo s stranskimi kapelami in ravno zaključenim prezbiterijem. Na mestu, kjer se križata glavna in prečna ladja, je projektiral kupolo kot višinski poudarek. Kupola je bila za cerkve v Ljubljani novost. Izvedbo načrta sta prevzela [[Franc Bombasi]] (kamnosek, po rodu Benečan) in Milančan [[Peter Janni]]. Zidarski mojster je bil Jugovic, po njegovi smrti pa [[Gregor Maček]]. Pred podiranjem stare stolnice je arhitekt [[Carlo Martinuzzi]] izdelal tloris stare stolnice in narisal vse nagrobne spomenike in napise. Tako se se ohranili podatki o nagrobnikih Auerspergov, Ursinijev, Lambergov, Barbov, Rauberjev, Seirbiachov, Trautsonov, Saurauov, Mosconov, Wernekov, Schayerjev in drugih plemiških rodbin. Ohranjeni so tudi [[epitaf]]i škofov Martina iz [[Pićan|Pićna]], [[Žiga Lamberg|Žige Lamberga]], [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]], [[Jožef Rabatta|Jožefa Rabatte]] in drugih. 8. aprila 1701 so pričeli s podiranjem stare stolnice, delo pa so končali 14. maja. Temelje za novo stolnico so dogradili 6. junija, 28. septembra pa so pričeli s pokrivanjem novega poslopja. Da bi bili zidovi trdnejši in trajnejši, so apno mešali z vinom. Za oboke so uporabili lahek luknjičav kamen, ki so ga našli v bližini ob vznožju grajskega hriba. [[Kupola|Kupole]] zaradi pomanjkanja sredstev in znanja niso sezidali, ampak so z železnimi drogovi pritrdili na ostrešje leseno ogrodje. Leta 1704 so podrli 300 let star stolp in zgradili nova, ki sta bila končana leta 1706. Okrasili so ju z bakrenimi pozlačenimi jabolki in vanju shranili [[Relikvija|relikvije]] in napise na pergamentih. 16. oktobra 1707 so namestili v zvonik zvon, ki ga je vlil [[Gašper Franchi]], stroške pa je kril [[Codelliji|baron Codelli]]. V tem času so bile končane tudi poslikave prezbiterija, kupole in ladje, delo [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]]. S poslikavami je začel leta 1703. Štukature je leta 1704 izdelal [[Tomaž Ferrata]], po rodu iz Milana. 8. maja 1707 je bila cerkev slovesno posvečena.<ref name="Majda Smole"/> === Zidava kupole === Leta 1836 je predstojništvo stolnice predlagalo zamenjavo navidezne lesene kupole z zidano, saj bi v primeru požara lahko prišlo do neprecenljive škode. Dve Quaglievi freski s stare kupole je dal restavrirati [[Jožef Kalasanc Erberg]] in ju prenesel v [[Dol pri Ljubljani]]. Eno je dal vzidati v stopniščni obok svojega dvorca, drugo pa je shranil v dolskem muzeju. Novo kupolo, ki je visoka 24 metrov, sta leta 1841 postavila stavbenik [[Matej Medved]] in tesar [[Jurij Pajk]]. V obdobju med 9. junijem in 18. septembrom 1844 pa jo je poslikal [[Matevž Langus]].<ref name="Majda Smole"/> Kupola oz. njen boben je znotraj valjast, zunaj pa [[oktogon]]alen. Mateju Medvedu je kupola prinesla veliko slavo, saj je veljala za sijajen spomenik stavbne umetnosti tistega časa, bila pa je tudi drzno izpeljan projekt. Njena gradnja je bila tehnično zahtevna in Medved jo je odlično izpeljal ter s svojimi idejami celo ustvarjalno prispeval k načrtovanju. Za projektanta kupole velja [[Benedikt Müller]], ki pa je ves čas intenzivno sodeloval z Medvedom.<ref name="Ana Lavrič"/> === Obnovitvena dela === Notranjost cerkve je bila popolnoma prenovljena leta 1859, ko so očistili freske, zidove obložili z marmorjem, obnovili pozlate in popravili orgle. Ob 200-letnici nastanka je cerkev dobila nova okna, klopi in nove Milavčeve orgle v starih baročnih omarah. Leta 1948 so po načrtih [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]] prenovili okna, za barvasto okno v zadnji steni prezbiterija pa je osnutek izdelal [[Stane Kregar]]. Ob 500. obletnici ustanovitve škofije (leta 1961) so prepleskali zunanjost, prekrili zvonike in obnovili jabolka na konicah stolpov. V obdobju od leta 1969 do 1971 so po načrtih arhitekta [[Anton Bitenc|Antona Bitenca]] preuredili prezbiterij.<ref name="Majda Smole"/> Miniaturni reliefni križev pot je dodal France Gorše. Načrt za škofovo katedro je narisal Jože Plečnik. Izdelavo je sam financiral. Leta 2002 je Restavratorski center [[Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije]] s pomočjo zunanjih sodelavcev (restavrator [[Dare Tratar]] z ekipo) pričel s [[Konserviranje (umetnostna zgodovina)|konservatorsko]]-[[Restavriranje|restavratorskimi]] deli na Quaglievih freskah. Zajemali so tri sklope: raziskovalno delo, restavratorske posege in dokumentiranje. Projekt se je zaključil leta 2007 kot praznovanje 300-letnice posvetitve cerkve.<ref name=Zavod>{{navedi splet|title=Zavod za restavratorstvo o prenovi ljubljanske stolnice|url=http://www.rescen.si/projekti/stolnica/restavriranje.html|work=rescen.si|publisher=Zavod za restavratorstvo Slovenije|accessdate=21. decembra 2012|archive-date=2011-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111025061712/http://www.rescen.si/projekti/stolnica/restavriranje.html|url-status=dead}}</ref> Kasneje so dodali nagrobnike več škofov in njihove bronaste portrete v kapelah na južni strani stolnice. == Notranjost stolnice == Notranjost stolnice so oblikovali različni umetniki skozi različna obdobja. === Giulio Quaglio === [[Slika:Baroque ceiling frescoes (Ljubljana Cathedral).jpg|thumb|right|250px|[[Giulio Quaglio|Quaglijeva]] iluzionistična poslikava stropa]] [[Giulio Quaglio]] je s poslikavo stolnice v Ljubljano prinesel prvo pojmovanje iluzionistične poslikave, ki je barvita, domiselna in naj bi človeka prepričala, da je neka optična resničnost tudi prava življenjska resničnost. Na stranskih stenah prezbiterija je upodobil čudeže svetega Nikolaja. Na prvi sliki desno je v desnem zgornjem kotu umetnik upodobil samega sebe med množico, kateri delijo kruh. Stropna slika predstavlja zgodbo ustanovitve ljubljanske škofije. Sliki na obeh straneh okna predstavljata Ogenj božje ljubezni in Versko gorečnost, pod njima pa sta [[Alegorija|alegoriji]] Hrepenenja in Čuječnosti. Na stropu nad oltarjem je alegorija Vere, ob oknu pa prispodobi Ljubezni in Upanja. [[Freska|Freski]] levo in desno od stropne slike predstavljata cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa]] in [[Maksimilijan Habsburški|Maksimiljana]]. Oltarna slika na desni strani rotunde pod kupolo nad oltarjem Brezjanske Matere Božje prikazuje [[Kristus]]a v [[Predpekel|predpeklu]], kjer tolaži duše. Na stropu je upodobljeno [[Sveti Dizma|Dizmovo]] vnebovzetje, na levi strani njegovo [[križanje (mučenje)|križanje]], na desni pa beg [[Sveta družina|Svete družine]] v [[Egipt]]. Okno obdajata podobi Pokore in Nedolžnosti. Pod [[pendantiv|pendentiv]]i kupole so naslikani štirje [[evangelisti]]: [[Sveti Matej|Matej]], [[Sveti Marko|Marko]], [[Sveti Luka|Luka]] in [[Sveti Janez Evangelist|Janez]]. Pod njimi pa so [[grb]]i papeža [[Papež Pij II.|Pija II.]], cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], grofa [[Žiga Herberstein|Žige Herbersteina]] in grofa [[Ferdinand Kuenburg|Ferdinanda Kuenburga]] ter štiri alegorične figure: Pravičnost, Pogum, Modrost in Zmernost. Stropna freska v cerkveni ladji kaže poveličanje svetega Nikolaja in pripoveduje o preganjanju kristjanov pod rimskima cesarjema [[Neron]]om in [[Dioklecijan]]om. Na stenah med okni so podobe dvanajstih [[apostol]]ov, raznih svetnikov in [[krepost]]i. Tudi freske na [[Kor (cerkev)|koru]] pripovedujejo o čudežnih delih svetega Nikolaja. V glavni [[Zakristija|zakristiji]] pa je motiv slike kaznovanje kralja [[Oz (kralj)|Oza]]. Poleg notranjosti cerkve je Quaglio naslikal tudi freski na severnem in južnem pročelju stolnice.<ref name="Majda Smole"/> Skupaj s sinom je poslikal še Semeniško knjižnico. === Matevž Langus === [[Matevž Langus]] je bil domači umetnik, ki si je s poslikavami fresk v kupoli pridobil naziv zadnjega slovenskega barokista. Na stropu je upodobljen sveti Duh, ki ga obdajajo glave angelov. Rob nosijo pozlačeni kandelabri, ki izpolnjujejo prostor med okni in svetlobnico. Vdolbine so okrašene z ornamenti na zlatem ozadju. Podzidek pod kandelabri nosijo angeli iz belega marmorja. Zgornji del kupole je okrašen z zlatimi ornamenti v [[bizantinska umetnost|bizantinskem slogu]], obok, ki počiva na šestnajstih rebrih, pa je svetlo zelene barve. Pogled na kupolo z glavnega vhoda razkrije podobo Marijinega kronanja, pod njo pa so upodobljeni sveti Nikolaj, [[Janez Krstnik]] in alegoriji [[Dežela Kranjska|Kranjske]] ter [[Emona|Emone]]. Nad Emono stoji [[sveti Jožef]], ob njem [[sveta Neža]], nad njima pa [[sveti Mohor]], [[sveti Fortunat]] in številni angeli. Malce vstran stopa sveti Jurij na zmajevo glavo. Levo od njega so upodobljeni [[Sveta Terezija Avilska|sveta Terezija]], [[sveti Janez]], [[sveta Valerija]] in [[sveti Vitalis]]. Desno je pod škofom Martinom upodobljen v Ljubljani rojeni mučenec Pelagius. Nasproti Marijinega kronanja vidimo [[sv. Ahacij|svetega Ahacija]], svetega Karla Boromejskega in [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]]. Poleg kupole je Langus v cerkvi ustvaril še oltarno sliko svetega Nikolaja.<ref name="Majda Smole"/> Starejšo in boljšo baročno sliko so za nekaj desetletij odstranili. === Francesco Robba === [[Francesco Robba]] velja za najboljšega kiparja poznega baroka na Slovenskem. V cerkvi sta njegovo delo dva [[kerub]]a iz kararskega marmorja na oltarju svetega Rešnjega telesa v severnem delu prečne ladje.<ref name="Majda Smole"/> === Angelo Pozzo === [[Angelo Pozzo]] je po naročilu škofa [[Franc Karel pl. Kaunitz|Franca Karla pl. Kaunitza]] leta 1713 izdelal celopostavne kipe [[Emona|emonskih]] škofov. [[Sveti Maksim Emonski|Maksim]], [[Sveti Florij Emonski|Florij]], [[Blaženi Kast Emonski|Kast]] in [[Blaženi Genadij Emonski|Genadij]] so postavljeni v vdolbinah nosilcev pod kupolo.<ref name="Majda Smole"/> Njegovi so tudi doprsje dekana [[Janez Anton Dolničar|Janeza Antona Dolničarja]] ̈(1715) in reliefi angelov v sferičnih trikotnikih na oltarju sv. Trojice. === Jože Plečnik === [[Jože Plečnik]] je leta 1952 izdelal osnutek za škofov prestol z vključenim simbolnim knežjim kamnom. katedro je cerkvi tudi podaril. Stoji pa na levi strani glavnega oltarja. Dodal je še manjši krstni kamen. Obnovil je tudi kapelo svetega Križa nasproti stranskega vhoda, poleg prižnice, in okrasil čudodelni gotski križ v njej.<ref name="Majda Smole"/> === Zvonovi === {| class="wikitable" ! <nowiki>#</nowiki> ! Livarna ! Leto ulitja ! Teža ! Premer ! Ton ! Zvonik |- | 1. | Gašper Franchi | 1706 | 4,132t | 180,5&nbsp;cm | B° -7 | severni |- | 2. | Strojne tovarne in livarne | 1932 | ~1,5t | 142,4&nbsp;cm | des' -4 | južni |- | 3. | Strojne tovarne in livarne | 1932 | ~1,1t | 126,5&nbsp;cm | es' -3 | južni |- | 4. | Strojne tovarne in livarne | 1932 | ~0,7t | 113,2&nbsp;cm | f' -12 | južni |- | 5. | Strojne tovarne in livarne | 1932 | ~0,45t | 95,5&nbsp;cm | as' +2 | južni |- | 6. | | 1328 | | | | severni |} == Zunanjost stolnice == [[File:Ljubljana - Dolničarjev lapidarij (CIL III 3845).jpg|thumb|right|150px|V pročelje stolnice vzidani rimski nagrobniki, t. i. ''Dolničarjev lapidarij'']] Južno, vzhodno in severno pročelje krasijo freske, ki predstavljajo [[Marijino oznanenje|Marijino oznanjenje]]. Avtor fresk na severnem in južnem pročelju je Julij Quaglio, leta 1872 pa ju je restavriral [[Janez Wolf]], ki je tudi avtor freske na vzhodnem pročelju. Na obeh straneh fresk na južnem in severnem pročelju sta po dve vdolbini, v njih pa kipa [[Sveti Mohor|svetega Mohorja]] in [[Sveti Fortunat|Fortunata]], delo kiparja [[France Zajc|Franceta Zajca]] in kipa prvega ljubljanskega škofa Žige pl. Lamberga in njegovega devetega naslednika Tomaža Hrena, ki sta delo [[Ivan Pengov|Ivana Pengova]]. Ivan Pengov je prav tako avtor podob [[Sveti Bonaventura|svetega Bonaventure]] in [[Sveti Tomaž Akvinski|svetega Tomaža Akvinskega]], ki sta postavljena na obeh straneh glavnega vhoda. Desno od glavnega vhoda je (znotraj original, zunaj kopija) vzidan sklepnik v podobi Kristusove glave, ki je približno iz leta 1380 in je vezal rebra obokov v prezbiteriju prvotne gotske cerkve. Na južnem pročelju je kip Žalostne Matere Božje (kopija), ki je verjetno iz oltarja gotske cerkve. Najbrž je nastal leta 1448 kot izdelek ljubljanske kiparske delavnice. Nagrobni kamen leta 1456 umrlega pičenskega škofa Martina je relief v poglobljenem okviru. Pod trilistnim lokom stoji škofovska palica z ovitim panicelom, spodaj pa škofovski grb in na vrhu preprosta [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]].<ref name="Majda Smole"/> V južno steno so vzidani večinoma antični napisi nagrobnikov iz rimske [[Emona|Emone]]. V stolnico in sosednje semenišče so jih vzidali na pobudo [[Janez Gregor Dolničar|Janeza Gregorja Dolničarja]] (zato jih imenujemo tudi ''Dolničarjev lapidarij''), da bi obudili spomin na Emono kot predhodnico Ljubljane. Pretežno gre za rimske nagrobnike, najdene na Igu ali v Ljubljani (Emoni), od katerih sta dva prejkone ponarejena, eden je posvetilo Herkulu, odlomek brez napisa pa je verjetno del oltarja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKNE5CPY/ |title=Dolničarjev lapidarij |accessdate=5.11.2013 |date=1998 |format= |work=http://www.dlib.si; Arheološki vestnik letnik 49; Šašel Kos, Marjeta, Lauko, Tomaž, Novšak, Rachel |archive-date=2013-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131105225156/http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKNE5CPY/ |url-status=dead }}</ref> Med nagrobnimi simboli je najpogostejši delfin, ki je bil priljubljen antični simbol posmrtne usode in je predstavljal srečno potovanje iz tostranstva v onostranstvo.<ref name="Ana Lavrič">{{navedi knjigo|author= Ana Lavrič |title= Ljubljanska stolnica, umetnostni vodnik |publisher=Družina|date=2007}} {{ikona sl}}</ref> === Simbolika vhodnih vrat === Glavna in stranska vrata so bila ulita v livarni [[Roman Kamšek|Romana Kamška]] na [[Klanec, Komenda|Klancu]] leta 1996. Izdelana so bila ob 1250-letnici zgodovine [[Krščanstvo|krščanstva]] v Sloveniji. Navezujejo se na prvi obisk [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] v Sloveniji, ki je potekal od 17. do 19. maja 1996. Papež je takrat vrata tudi blagoslovil. Glavna vrata imajo naziv ''Slovenska'', ker upodabljajo 1250 let krščanstva v slovenskem prostoru in so vrata v stolnico, ki je tudi sedež slovenskega metropolita. Stranska vrata pa upodabljajo ljubljansko škofijsko zgodovino v 20. stoletju, zato nosijo naziv ''Ljubljanska vrata''. ==== Glavna vrata - Slovenska vrata ==== [[Slika:Stolnica sv. Nikolaja - slovenska vrata.JPG|thumb|200px|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana#Glavna vrata - Slovenska vrata|Slovenska vrata]] stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani]] ''Slovenska vrata'' so delo akademskega [[kipar]]ja [[Tone Demšar|Toneta Demšarja]]. Pri tleh so nad prikritim avtoportretom avtorja upodobljena rodovitna slovenska tla skupaj z [[Arheologija|arheološkimi]] najdbami ljudstev, ki so tu bivala pred nami, od obdobja situl do [[Rimljani|Rimljanov.]] Ti so prinesli na naše ozemlje tudi krščanstvo in v rimski Emoni v 4. stoletju ustanovili prvo škofijo. Iz zemlje raste [[lipa]], ki simbolizira slovenski narod, ki se je tu ukoreninil. Levo od lipe sta [[Karantanija|karantanska]] kneza [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazd]] in [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimir]], ki ju krsti menih v benediktinskem samostanu na [[Chiemsko jezero|Chiemskem jezeru]]. Desno od lipe je množica, ki se zbira ob [[Knežji kamen|knežjem kamnu]], simbolu prve slovanske državnosti na našem območju. Ob kamnu stoji družina, temelj vsake družbe. Za lipo se dviga silhueta [[Gospa Sveta (cerkev)|Gosposvetske cerkve]] z dvema zvonikoma. Cerkev pri Gospe Sveti, severno od Celovca na Koroškem je ena starejših cerkva območja. Ob njej sta upodobljena [[sveti Modest]] in sveti [[Pavlin Oglejski]], ki sta širila krščanstvo med Slovenci v [[Oglejski patriarhat|Oglejskem patriarhatu]] in [[Nadškofija Salzburg|Salzburški nadškofiji]]. Poleg njiju sta [[sveti Ciril in Metod]], ki sta delovala v [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnji Panoniji]]. V sredini, poleg Cirila in Metoda, je [[menih]] v [[skriptorij]]u. Tako so namreč okoli leta 1000 nastali [[Brižinski spomeniki]]. V isti višini je upodobljen sklepnik z gotskega oboka križnega hodnika [[Cistercijanski samostan Stična|samostana v Stični]], ki simbolizira različne meniške redove, ki so delovali na tem področju ([[benediktinci]], [[kartuzijani]], [[cistercijani]], [[frančiškani]], [[dominikanci]] in [[dominikanke]]). [[Križniki]] so upodobljeni kot jezdeci na konjih na levi polovici vrat. Bili so viteški red, ki je pripomogel k ohranjevanju ozemlja. Nad jezdeci je upodobljena skupina ljudi s kosami, vilami in drugim orodjem, ki simbolizirajo [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Vmes je upodobljeno utrjeno obzidje tabora z zvonikom [[Cerkev Svete Trojice, Hrastovlje|cerkve v Hrastovljah]], ki opominja na [[Turški vpadi na SLovenskem|turške vpade]]. Ti so za okoli 200 let delno zaustavili gospodarski razvoj naših krajev. Turški jezdeci so na konjih desno od hrastoveljske cerkve. Desno so roke, ki drže knjige; ponazarjajo [[protestantizem]]. Vodja slovenskega protestantizma, [[Primož Trubar]], je leta 1550 postavil temelje slovenščini kot knjižnemu jeziku s knjigama [[Abecedarium|Abecednik]] in [[Katekizem (Primož Trubar)|Katekizem]]. Nad kmečkimi uporniki je upodobljen škof Tomaž Hren, ki je bil strogi vodja [[Protireformacija na Slovenskem|protireformacije]]. Desno od njega je škof [[Anton Martin Slomšek]], vzgojitelj in narodni buditelj, ki je prenesel sedež Lavantinske škofije v [[Maribor]]. Poleg njega je misijonar in škof [[Friderik Baraga]], ki je nesebično deloval v Severni Ameriki, kjer je pokristjanjeval [[Indijanci|Indijance]]. Nad škofi se dviga množica obrazov in žarki, ki simbolizirajo [[osamosvojitev Slovenije]]. Na nasprotni strani pa je množica ljudi z zvezanimi rokami - ti simbolizirajo obe svetovni vojni. V levem kotu nad množico je silhueta [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|brezjanske bazilike]], ki je glavni romarski kraj v Sloveniji. Na vrhu sredi vrat je upodobljen papež Janez Pavel II., ki se sklanja nad vrata. Nagelj, ki mu ga ponuja roka iz množice na desni, simbolizira zahvalo [[Vatikan]]u, ki je kot eden izmed prvih priznal samostojnost Slovenije.<ref name="TBB">{{navedi knjigo|author=Stolni župnijski urad|title=Priloga župnijskega glasila Teden božje besede|publisher=Stolni župnijski urad|date=1996}} {{ikona sl}}</ref> ==== Stranska vrata - Ljubljanska vrata ==== [[Slika:Stolnica sv. Nikolaja - ljubljanska vrata škofov 20. stoletja.JPG|thumb|right|200px|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana#Stranska vrata - Ljubljanska vrata|Ljubljanska vrata]] - stranska vrata stolnice sv. Nikolaja]] ''Ljubljanska vrata'' so delo akademskega kiparja [[Mirsad Begić|Mirsada Begića]]. Pred obiskom papeža Janeza Pavla II. je kipar upodobil vodje [[Ljubljanska škofija|ljubljanske škofije]], kakor jo simbolizirajo njeni škofje v [[20. stoletje|20.stoletju]]. To stoletje je bilo za slovenski narod stoletje vojn in hudega trpljenja. Zato se je kipar odločil upodobiti trpečega Kristusa, nad katerim se sklanjajo, kakor v gotskih podobah Žalostne Matere Božje, škofje. Škofje niso razporejeni v kronološkem redu starosti ali vodenja škofije. * Najbližji Kristusu je (pomožni) škof [[Stanislav Lenič]]. * Najvišje med njimi je [[Anton Bonaventura Jeglič]] (vodil je škofijo od 1898 - 1930, umrl 1937). Začrtal je duhovno, kulturno in politično življenje v škofiji in slovenskem narodu (ustanovil [[Škofovi zavodi|Škofove zavode]], podpisal [[Majniška deklaracija (1917)|Majniško deklaracijo]]). * Ob njem je [[Anton Vovk]] (vodil škofijo od 1959 do 1963), Prešernov pranečak. Postal je prvi ljubljanski nadškof v 20. stoletju (ob 500-letnici škofije). * Ob njem je [[Gregorij Rožman]] (ljubljanski škof je bil od 1930 do, formalno, 1959). Škofijo je vodil v težkem obdobju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Ob koncu vojne je maja 1945 odšel z begunci v tujino, kjer je umrl in bil pokopan v [[Lemont]]u (Chicago). Pred nekaj leti je bil prenesen v ljubljansko stolnico. * Naslednji je [[Jožef Pogačnik]] (vodil škofijo od 1963 do 1980). Ko je postal nadškof, je skrbel za izvajanje določil [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] v Cerkvi na Slovenskem. * Poleg njega je [[Alojzij Šuštar]] (vodil je škofijo od 1980 do 1997, umrl 2007). Zaradi svojih širokih nazorov in zmernosti je ključno pripomogel k demokratizaciji Slovenije, na podlagi razvejanih vezi s svetom pa je tudi močno spodbudil prepoznavnost Slovenije v svetu in pripomogel k mednarodnemu priznanju njene državnosti. V času ustvarjanja vrat je bil edini še živ. Pod Kristusom so nakazani arheološki ostanki prve krščanske skupnosti na ljubljanskih tleh: Emone. Ob Kristusu je vrč za vodo - simbol očiščevanja za vsakogar, ki vstopa v svetišče. Nad njim in pod škofi pa stilizirane lobanje - simbol človeške minljivosti. Nad škofi desno je v plitvem reliefu upodobljena [[Marija Pomagaj]] z Brezij - Kraljica Slovencev. Desno od nje je nakazana stavba, ki se še zida - to je Cerkev na Slovenskem, ki se pripravlja na 3. tisočletje. Ob njej je umetnik v svojski simboliki nakazal vstajenje kot zadnji in najpomembnejši smisel verovanja. V luneti nad portalnim okvirom je nekaj let kasneje nameščeni relief Svete Trojice, prav tako delo Begića.<ref name="TBB"/> == Protesti žensk med drugo svetovno vojno == Junija 1943 se je na demonstracijah pred stolnico zbralo večje število žena, katerih sorodnike so [[Ljubljanska pokrajina|italijanske okupacijske oblasti]] priprle ali deportirale po različnih [[zapor]]ih in [[Koncentracijsko taborišče|taboriščih]]. Ko so pred tem brezuspešno že demonstrirale na drugih mestih po Ljubljani, so se zbrale še pred stolnico, upajoč na pomoč škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]]. V spomin na te dogodke so oblasti po vojni v neposredni bližini jugozahodnega vogala stolnice postavile [[spominski steber]] (1953, arhitekt E. Ravnikar), ki pa so ga leta 1991 umaknili v restavratorsko delavnico.<ref name=Mladina>{{navedi splet|title=Vrnitev "sramotilnega stebra"|url=http://www.mladina.si/94049/stolnica/?utm_source=tednik%2F200304%2Fclanek%2Fstolnica%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink|publisher=Časopis Mladina|accessdate=31. januarja 2013}}</ref> Stebra zaradi zahtev Cerkve niso več postavili na isto lokacijo, so pa v spomin na dogodke na [[Pogačarjev trg|Pogačarjevem trgu]] postavili drug spomenik (kiparka Dragica Čadež) z drugačnim, nespornim tekstom glede na originalni napis na stebru pri stolnici.<ref name=SiOL>{{navedi splet|title=Na Pogačarjevem trgu odkrili skulpturo ženskemu pogumu (foto)|url=https://siol.net/na-pogacarjevem-trgu-odkrili-skulpturo-zenskemu-pogumu-foto-322998|publisher=Siol|accessdate=31. januarja 2013}}</ref> == Bogoslužje in ostali dogodki == Ker je stolnica v aktivni uporabi, v njej potekajo redne svete [[Maša|maše]]. * ponedeljek-petek: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 18:30 * sobota: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16:00; 18:30 * nedelja: 6.30; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30. Kot stolna cerkev pogosto gosti posebne maše ob obiskih najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov (npr. ob papeževem obisku v Sloveniji) ali pa ob posebnih dogodkih na državni ravni, kot so npr. maše za domovino ob [[Dan samostojnosti in enotnosti|dnevu samostojnosti]] ali [[Dan državnosti|dnevu državnosti]]. Le-teh se udeležujejo tudi predstavniki državnih inštitucij.<ref name=KatoliškaCerkev>{{navedi splet|title=Maša za domovino v ljubljanski stolnici|url=http://katoliska-cerkev.si/masa-za-domovino-v-ljubljanski-stolnici-junij-2012|publisher=Slovenska škofovska konferenca|accessdate=30. januarja 2013}}</ref> Mašo ob teh posebnih priložnostih običajno vodi aktualni [[Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|škof]].<ref name=rtvslo>{{navedi splet|title=Stres pri maši za domovino izpostavil nezlomljivo upanje pri osamosvojitvi|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/stres-pri-masi-za-domovino-izpostavil-nezlomljivo-upanje-pri-osamosvojitvi/273407|publisher=RTV Slovenija|accessdate=30. januarja 2013}}</ref> V stolnici pogosto potekajo tudi glasbeni nastopi, zlasti koncerti [[Pevski zbor|pevskih zborov]]. <ref name=maxxaudio>{{navedi splet|title=Obletnica Slovenske Filharmonije, Ljubljanska Stolnica|url=http://maxxaudio.net/projekti-stolnica.php|publisher=Maxxaudio|accessdate=30. januarja 2013}}</ref> <ref name=ave>{{navedi splet|title=Dobrodelni koncert za poplavljene družine iz Dogoš|url=http://www.kz-ave.si/si/koncerti/spored-koncertov/2012/12/39-Dobrodelni-koncert|publisher=Komorni zbor AVE|accessdate=30. januarja 2013|archive-date=2016-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160822233357/http://www.kz-ave.si/si/koncerti/spored-koncertov/2012/12/39-Dobrodelni-koncert|url-status=dead}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Stolnica-Ljubljana.JPG|Ljubljanska stolnica, v ozadju [[Ljubljanski grad]] File:Robbafountain.jpg|Stolnica z [[Robbov vodnjak|Robbovim vodnjakom]] v ospredju Slika:Cathedral of Ljubljana.jpg|Pogled na stolnico z griča Ljubljanskega gradu Slika:Ljubljana Cathedral (18487759430).jpg|Glavna ladja Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|Stolnica sv. Nikolaja s Pogačarjevega trga File:Napis na sončni uri ljubljanske stolnice.jpg|Sončna ura z napisom Slika:Altar ceiling of Ljubljana Cathedral (Slovenia).jpg|Freske nad glavnim oltarjem Slika:Ceiling of Ljubljana Cathedral (strop Cerkev sv. Nikolaja, Ljubljana).jpg|Široki pogled na stropno fresko </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Cathedral}} * [http://www.stolnica.com/ Spletna stran ljubljanske stolnice] - stolnica.com * [http://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Stolnica.aspx Barok.zrc-sazu.si] {{Cerkve v Ljubljani}} {{Stolnice v Sloveniji}} {{Nadškofija Ljubljana}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Ljubljana}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani|Nikolaj]] [[Kategorija:Stolnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Škofija Ljubljana]] [[Kategorija:Nadškofija Ljubljana]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1706]] [[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja|Ljubljana]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Nikolaj, Ljubljana]] 7h2w6pusdzmuccpzk2fwzg9vdwcatog Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije 0 81218 6678933 6212093 2026-05-21T20:40:19Z MaksiKavsek 244409 preusmeritev na [[Generalštab NOV in PO Slovenije]] 6678933 wikitext text/x-wiki #REDIRECT[[Generalštab NOV in PO Slovenije]] 3di8b6plk5po7mo8kdnr51eco26obg3 Deskle 0 82466 6678806 6664897 2026-05-21T13:31:25Z ~2026-28279-21 259659 6678806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117232_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 12.32 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 48.46 |longEW = E |najdisi=Deskle |slika=Postcard of Deskle 1915.jpg |napis=Deskle leta 1915: gostilna Miljavec |povrsina=11,62 |prebivalstvo=1118 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=91,7 |postna=5210 |posta=Deskle |obcina=Kanal ob Soči |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Deskle''' je [[naselje]] z okoli 1.100 prebivalci v [[Posočje|Posočju]], ki spada pod občino [[občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]. Leži na levem [[breg]]u [[reka|reke]] [[Soča|Soče]] pod strmimi [[pobočje|pobočji]] [[Banjška planota|Banjške planote]]. Nad Desklami je velik [[kamnolom]] apnenega [[lapor]]ja, surovine za izdelavo [[portlandski cement|cementa]]. Deskle obsegajo še osem bližnjih [[zaselek|zaselkov]]. == Narodnoosvobodilni boj (NOB) == {{glavni|Narodnoosvobodilni boj}} V Desklah sta bili med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] najprej [[Italija|italijanska]], nato pa [[Tretji rajh|nemška]] postojanka, ki je varovala [[železnica|železniško progo]]. V noči na [[15. julij]] [[1944]] je postojanko napadla enota [[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizije]], ki ji je uspelo uničiti [[bunker]] in tovorno žičnico v kamnolomu. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www2.arnes.si/~sodurust/deskle.html Neuradna stran] * [http://www.anhovo.si/ KS Anhovo Deskle] {{Kanal ob Soči}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kanal ob Soči]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Posočje]] d99ciflqxaich9txuol526bh7zjhm0w 6678915 6678806 2026-05-21T19:43:17Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6678806|6678806]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-28279-21|~2026-28279-21]] ([[User talk:~2026-28279-21|pogovor]]) glej pavopis 6678915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117232_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 12.32 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 48.46 |longEW = E |najdisi=Deskle |slika=Postcard of Deskle 1915.jpg |napis=Deskle leta 1915: gostilna Miljavec |povrsina=11,62 |prebivalstvo=1118 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=91,7 |postna=5210 |posta=Deskle |obcina=Kanal ob Soči |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Deskle''' je [[naselje]] z okoli 1100 prebivalci v [[Posočje|Posočju]], ki spada pod občino [[občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]. Leži na levem [[breg]]u [[reka|reke]] [[Soča|Soče]] pod strmimi [[pobočje|pobočji]] [[Banjška planota|Banjške planote]]. Nad Desklami je velik [[kamnolom]] apnenega [[lapor]]ja, surovine za izdelavo [[portlandski cement|cementa]]. Deskle obsegajo še osem bližnjih [[zaselek|zaselkov]]. == Narodnoosvobodilni boj (NOB) == {{glavni|Narodnoosvobodilni boj}} V Desklah sta bili med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] najprej [[Italija|italijanska]], nato pa [[Tretji rajh|nemška]] postojanka, ki je varovala [[železnica|železniško progo]]. V noči na [[15. julij]] [[1944]] je postojanko napadla enota [[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizije]], ki ji je uspelo uničiti [[bunker]] in tovorno žičnico v kamnolomu. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www2.arnes.si/~sodurust/deskle.html Neuradna stran] * [http://www.anhovo.si/ KS Anhovo Deskle] {{Kanal ob Soči}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kanal ob Soči]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Posočje]] 16w83x5jo06ngyqockwgzy97ezpb2du Črna maša 0 86328 6678981 5899892 2026-05-22T05:14:47Z ~2026-30619-18 260336 /* Značilnosti izvajanja */ 6678981 wikitext text/x-wiki [[Slika:Black mass 01.jpg|sličica|[[Lesorez]] iz 16. stoletja, ki uprizarja črno mašo]] '''Črna maša''' je satanističen obred, ki temelji na posnemanju in zaničevanju katoliške maše. Koncept črne maše obstaja že stoletja, a so bile po mnenju večine strokovnjakov črne maše prvič zares izvajane šele tekom 20. stoletja, ko so jih začele uprizarjati razne sodobne satanistične skupine.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Why the freak-out over Satanism at Harvard?|url=https://www.vox.com/2014/5/12/5709946/why-are-people-freaking-out-about-satanism-at-harvard|website=Vox|date=2014-05-12|accessdate=2021-12-22|language=en|first=Brandon|last=Ambrosino}}</ref> == Značilnosti izvajanja == Čeprav ne obstaja poenoten pristop izvedbe črne maše, ta vselej temelji na norčevanju iz katoliškega obreda. Hostje so med obredom oskrunjene na raznotere načine. Namesto svete vode se lahko uporablja urin, namesto hostje pa repa.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Why the freak-out over Satanism at Harvard?|url=https://www.vox.com/2014/5/12/5709946/why-are-people-freaking-out-about-satanism-at-harvard|website=Vox|date=2014-05-12|accessdate=2021-12-22|language=en|first=Brandon|last=Ambrosino}}</ref> Črno mašo vodi izobčeni [[duhovnik]] po [[obred]]u, ki je predpisan v priročnikih za [[magija|magijo]]. Nad [[oltar]]jem je pogosto glava kozla z brado in [[Rog (anatomija)|rogovi]] ali opolzka upodobitev [[Kristus]]a. Vodja obreda in njegovi pomočniki so oblečeni samo v črne [[Halja|halje]], ki so okrašene s [[satanski simboli|satanskimi simboli]]. Obred opravijo na zadnjici ali na trebuhu gole ženske, ki leži na oltarju. Posvečene [[hostija|hostije]], ki jih običajno med obredom omočijo v [[vagina|ženskem spolovilu]], ukradejo prej v kaki [[Cerkev (zgradba)|cerkvi]].{{Navedi vir}} == Namen == Sodobni satanizem biblijsko upodobitev Satana dojema v pozitivnem smislu kot simbol borbe za osebno svobodo in upor proti avtoritetam (nekateri satanisti verujejo v dejanski obstoj Satana in ga častijo, drugi pa ga pojmujejo kot prispodobo, ki pooseblja njihove vrednote, a v njegov obstoj ne verjamejo). Nekatere skupnosti sodobnih satanistov uprizarjajo črne maše kot skupinski obred. Anton LaVey, ustanovitelj Cerkve Satana leta 1966, je črno mašo razložil kot simbolično izražanje nasprotovanja Katoliški cerkvi prek šaljenja iz katoliških verskih prepričanj in praks; z izvajanjem črne maše naj bi sodelujoči izražali upor proti organizirani religiji in hkrati izražali svojo individualnost (LaVey je sicer menil, da je dejansko uprizarjanje črne maše zastarelo in neprimerno za sodobne čase).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Why the freak-out over Satanism at Harvard?|url=https://www.vox.com/2014/5/12/5709946/why-are-people-freaking-out-about-satanism-at-harvard|website=Vox|date=2014-05-12|accessdate=2021-12-22|language=en|first=Brandon|last=Ambrosino}}</ref> == Zgodovina == {{Empty section|datum=decembra 2021}} == Sklici == {{Sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Satanizem]] gop65dfbay395snc5j6jtxj1qbl6qem Beltinci 0 87439 6678838 6677735 2026-05-21T15:48:14Z Yerpo 8417 /* Znane osebe */ razločitev 6678838 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 36 |lats = 21.64 |latNS = N | longd = 16 |longm = 13 |longs = 58.23 |longEW = E |najdisi=Beltinci |geopedia=#L410_F10115531_T13_b4_x594810_y163186_s13 |slika= |povrsina=12,19 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=2536 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=177,8 |postna=9231 |posta=Beltinci |obcina=Beltinci |pokrajina=Prekmurje |regija=Pomurska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Beltinci - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=1245 <!--slika--> | lokacija = | občina = Beltinci <!--ostali podatki--> | površina = grajski kompleks s parkom, širše okolje župne cerkve, grajsko žitnico, grajski mlin in več trških hiš | zgrajeno = }} }}'''Beltinci''' ({{IPA-sl|ˈBeltinci}}; [[prekmurščina|prekmursko]]: ''Böltinci'',<ref>Novak, Vilko. 2006. ''Slovar stare knjižne prekmurščine.'' Ljubljana: ZRC SAZU, p. vi.</ref> {{lang-hu|Belatinc}}<ref>Varga, Júlia. 2004. ''Magyarországi diákok a Habsburg Birodalom kisebb egyetemein és akadémiáin, 1560–1789.'' Budapest: Eötvös Loránd Tudományegyetem Levéltára, p. 129.</ref> ali ''Belatincz'', tudi ''Bellatinz''<ref>''Radkersburg und Luttenberg'' (map, 1:75,000). 1914. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut.</ref> {{lang-de|/Alt/Fellsdorf}}<ref>Engelke, Edda, & Mateja Čoh. 2011. ''"Jeder Flüchtling ist eine Schwächung der Volksdemokratie": die illegalen Überschreitungen am jugoslawisch-steirischen Grenzabschnitt in den Fünfzigerjahren.'' Vienna: Lit Verlag, p. 333.</ref>) so [[trg|trško]] [[naselje]] z okoli 2.500 prebivalci sredi [[Dolinsko|Dolinskega]] v [[Pomurje|Pomurju]], katerega del je tudi [[Prekmurje]], pokrajina v SV [[Slovenija|Sloveniji]]. Hkrati so tudi središče [[občina Beltinci|občine Beltinci]], v katero spada poleg Beltincev še sedem naselij: [[Bratonci]], [[Dokležovje]], [[Gančani]], [[Ižakovci]], [[Lipa, Beltinci|Lipa]], [[Lipovci]] in [[Melinci]] ''(s takšnilemi poudarki: Brátonci, Dokléžovje, Gánčani, Ížakovci, Lípa, Lipóvci, Melínci)''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/pretekla-podoba-kraja-beltinci.html |title= Pretekla podoba kraja Beltinci|publisher=Klaudija Sedlar v Kamra|date=2. oktober 2017|accessdate=28. september 2021}}</ref> === Izvor krajevnega imena === Prvotno se je kraj imenoval ''Běletinъci'', kar je množinski etnonim,<ref>etnonim=ime naroda ali plemena</ref> tvorjen iz staroslovanskega osebnega imena ''Běletinъ'', ki je ohranjeno v starosrbskem osebnem imenu ''Běletin'' in iz katerega je tvorjeno kajkavsko krajevno ime ''[[Beletinec]]''. Ime torej prvotno pomeni ''prebivalce Beletinovega naselja''. V starih listinah se krajevno ime prvič omenja leta 1322 kot ''Belethfalua'', 1381 kot ''Belethafalua'' in 1402 kot ''Balatincz''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> O krajevnem imenu kroži tudi [[legenda]], po kateri je imel neki pastir v lasti izredno lepo kobilo, ki jo je klical ''Bela''. Imel jo je tako v čislih, da je ni drgnil s "štriglom", ampak jo je vsakič česal z glavnikom. In po tej ''Beli'' se je vas začela imenovati ''Belotinci''. Kasneje so črko ''o'' preprosto izpustili in je nastalo ime ''Beltinci''. === Položaj in gospodarstvo === Beltinci so središče [[Občina Beltinci|Občine Beltinci]]. Skozi vas teče [[potok]] [[Črnec (Ledava)|Črnec]], pritok reke [[Ledava|Ledave]], ki ga obdajajo rodovitne peščine.<ref name="Savnik">{{navedi knjigo |last1=Savnik |first1=Roman |title=Krajevni leksikon Slovenije, vol. 4 |date=1980 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |page=283}}</ref> Beltinci ležijo ob glavni cesti št. 3 [[Murska Sobota]] - [[Lendava]]. Od Sobote so oddaljeni 8&nbsp;km JV in nedaleč od nedavno zgrajene sodobne avtoceste št. A5 ''Koper-Ljubljana-Maribor-Murska Sobota-Dolga vas-Budimpešta''. Razne [[obrt]]ne dejavnosti, zaposlovanje v tovarnah v Murski Soboti in sodobno [[kmetijstvo]] so prispevale k rasti prebivalstva. == Zgodovina == === J. P. pl. Thiele 1833 === {| |- ! ''Das Königreich Ungarn. Ein topografisch-historisch-statistisches Kundgemälde, das Ganze dieses Landes in mehr denn 12.400 Artikeln umfassend''. (Nemški izvirnik).<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=K7QAAAAAcAAJ&pg=PA110&lpg=PA110&dq=Bellatincz&source=bl&ots=beu2FG2KBm&sig=ACfU3U2Rsu8AjY5QvkYmYhh9vMepVm3n7g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwi44onanabzAhXLGewKHWVYBsgQ6AF6BAgiEAM#v=onepage&q=Bellatincz&f=false|title= Das Königreich Ungarn: BELLATINCZ|publisher= Gedruckt auf Kosten der v. Thiele’schen Erben|date=1833 |accessdate=30. september 2021}}</ref> ! ''Ogrsko kraljestvo. Topografsko-zgodovinko-statistična podoba, ki obsega te dežele v več kot 12.400 člankih.'' (Slovenski prevod) |- | <blockquote>BELLATINCZ, sl. Markst., und Hauptort einer gräfl. Csákyschen Herrsch. Rk. KP. 94 H. 714 meist rk. E. Vorterfflicher Feldbau, Grosses Scholss. Jahrmärkte. 2 M. von Alsó Lendva, nicht weit von der Gränze des Elsenburger Com. </blockquote> | <blockquote> BELTINCI, slovenski trg in glavno grofovsko mesto Čakijevega gospostva. Rimskokatoliška kaplanija, 94 hiš in 714 prebivalcev, večinoma katoličanov. Zemljišče primerno za poljedelstvo, obstaja velika graščina. Letni sejmi. Dve milji od Dolnje Lendave, nedaleč od meje z Železno županijo. </blockquote> |} === Leksikon Arcanum === {| |- ! ''Magyarország leírása'' (madžarski izvirnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcanum.com/en/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyarorszag-leirasa-valyi-andras-B764D/b-B7878/bellatincz-B7ABD/|title=Magyarország leírása: BELLATINCZ|publisher=Valyi András v: Arcanum Digitheca|date= |accessdate=30. september 2021}}</ref> ! ''Opis Ogrske'' (Slovenski prevod) |- | <blockquote>BELLATINCZ. Népes Mező Város Szala Vármegyében, földes Ura Gróf Csáky Uraság, lakosai katolikusok, ’s többnyire tótok, az Uraságnak kastéllyával díszeskedik; határbéli földgyei termékenyek, és a’ természetnek sok javaival bővelkednek, első Osztálybéli. </blockquote> | <blockquote> BELTINCI. Obljuden kraj v okrožju Zala. Zemljiški gospod je posestnik Čaki. Njegovi prebivalci so katoličani in večinoma Slovenci. Njegovo gospostvo se ponaša z graščino; njena obmejna polja so rodovitna in bogata s številnimi naravnimi dobrinami prvega razreda. </blockquote> |} === Grad Beltinci === Sredi velikega [[park]]a stoji [[Grad Beltinci|Beltinska graščina]] [[Banffy|rodbine Banffy]]jeve. Prvotno zgradbo iz 13. stoletja je obdajalo [[obrambni zid|obzidje]] s štirimi [[obrambni stolp|stolpi]] in vodnim jarkom. Sedanja graščina je razsežna enonadstropna zgradba s preprosto fasado in okroglimi ogelnimi stolpi iz 17. stoletja, ki jo obdaja park z izbranimi vrstami drevja. Grad so napadali [[Turki]], a opustošili so ga tudi [[Kruci]] 1708. Po njem so ropali tudi med prekucijo po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]].<ref name="#2"/> Ljudje se z naklonjonostjo spominjajo zadnje grajske gospodarice, ki je umrla leta 1977, [[Marija Zichy|Marije pl. Zichy]]. Celotna grofovska rodovina [[družina Zichy|Zichy]] je veljala za delovno, skrbno, dobrodelno in pobožno, zlasti pa Marijina sestra [[Teodora Zichy|Teodora]], ki se je nalezla jetike od ranjencev, ki jim je požrtvovalno stregla, a umrla je 1915 stara komaj 29 let.<ref>{{navedi splet|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979|title=Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj|publisher=A. Nana Rituper Rodež v Vestniku|date=27. avgust 2021 |accessdate=27. september 2021}}</ref> === Katoliška cerkev svetega Ladislava === [[File:Rousova kapela v Beltincih.jpg|thumb|right|180px|Rousova kapela v Beltincih]] [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkev sv. Ladislava]] je prvič omenjena 1669. Bila je lesena, pokrita s [[skodla]]mi; na glavnem oltarju pa je bila slika Gospodovega vstajenja. Kot samostojna [[Župnijska cerkev|župnija]] Beltince omenjajo 1760. General [[Ladislav Ebergenyi]] je dal zgraditi 1742. v [[barok|baročnem]] slogu zidano cerkev, ki je bila posvečena njegovemu zavetniku, ogrskemu kralju svetemu Ladislavu. Kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav]], ki je bil [[Poljaki|poljsko]]-[[Madžari|ogrskega]] porekla, je z modrostjo in odločnostjo utrdil katoliško vero in razmajano kraljestvo, ki so ga pustošile zdrahe po smrti svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]]; umrl je namreč brez potomcev, sledili so mu pa kar zapored samovoljni in nesposobni vladarji. 1890 so ji po [[Max von Ferstel|Ferstlovih]] načrtih v neo-klasicističnem slogu na severni strani dozidali stransko [[ladja (arhitektura)|ladjo]], 1894 pa prizidali stransko [[kapela|kapelo]] ''Ave Marija'', pod katero je [[grobnica]] [[grof|grofovske]] rodbine [[Zichy|Zichy-ev]]. [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] ima čudovito pročelje, ki ga lepšata še vitka [[stolp]]a. === Judovska sinagoga === V Beltincih je nekdaj stala tudi [[Judovstvo|judovska]] [[sinagoga]], ki je za takrat prisotno [[Ortodoksni Judje|ortodoksno judovsko]] skupnost občasno premogla tudi lastnega [[rabin]]a. Zgrajena je bila leta 1859, ko je bilo v Beltincih 50 Židov, in je kljub maloštevilnemu članstvu postala samostojna judovska občina, poleg Murske Sobote in Lendave. Njihovi otroci so obiskovali katoliško osnovno šolo, a rabin jih je poučeval hebrejščino in verouk. V tem času so današnjo ''Panonsko ulico'' po večini naseljevali Židje. Grofje [[družina Zichy|Zichy]] so bili z njimi v dobrih odnosih; ljudje se še danes hvaležno spominjajo zadnje grajske gospodarice [[Marija Zichy|Marije]], ki je pokopana v beltinški [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkvi svetega Ladislava]] poleg svojih staršev in sester, ter je slovela po svoji dobrodelnosti. Podobno, kot njeni plemeniti predniki, je vseskozi ohranjala prijateljske stike tudi z židovsko skupnostjo.<ref name="#1">[http://www.inv.si/psja/spomin/beltinci.htm Sinagoga Beltinci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210920203550/http://www.inv.si/psja/spomin/beltinci.htm |date=2021-09-20 }}. Judje in antisemitizem v Sloveniji.</ref> Konec 19. stoletja je v Beltincih njihovo število naraščalo podobno, kot v sosednji Lendavi in je tu doseglo 150 članov. Zadnji rabi v Beltincih je bil [[Adolf Kaufmann]] (1850-1907), oče devetih otrok, čigar potomci – kar jih je preživelo [[holokavst]], živijo danes na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[ZDA]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Adolf-Kaufmann-Rabbi/6000000013383304380|title= Adolf Kaufmann, Rabbi's Geni Profile|publisher=Geni|date=|accessdate=30. september 2021}}</ref> Ob svojem vrhuncu pa je bila židovska skupnost dokaj velika, saj je zajemala obširno področje in so ji pripadale vse okolišnje vasi: [[Bogojina]], [[Dokležovje]], [[Dobrovnik ]], [[Odranci]], [[Ižakovci]], [[Melinci]], [[Lipa]], [[Gančani]], [[Bratonci]], [[Lipovci]], obe [[Polana, Murska Sobota|Polani]], [[Turnišče]], [[Renkovci]], [[Hotiza]] in vse vasi Spodnjega [[Prekmurje|Prekmurja]]. Po letu 1880 je skoraj sleherna vas dobila tudi lastno židovsko pokopališče. Njihovo število je upadlo po nasilni komunistični prekuciji, ki je izbruhnila po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] – in je bila povezana z ropanjem trgovin, gradov in cerkva, ter vznemirjanjem njihovih lastnikov. Tako so mnogi Židje pobegnili, da so si rešili golo življenje.<ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.inv.si/psja/spomin/ebeltinc.htm|title=Task Force on Jewish Studies and Antisemitism|publisher=Bojan Zadravec|date=|accessdate=28. september 2021|archive-date=2019-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190804204111/http://www.inv.si/psja/spomin/ebeltinc.htm|url-status=dead}}</ref> Maloštevnilni preostali niso več uporabljali in vzdrževali shodnice, ki je začela propadati ter se je leta 1937 podrla.<ref name="#1"/> [[Miklós Horthy|Horthyjeva]] oblast, pod katero je Prekmurje zopet prišlo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]], Judov ni preganjala. Ko pa so zavladali [[Adolf Hitler|Hitlerjevi]] nacisti z [[državni udar|državnim udarom]] tudi na Madžarskem, se je začelo kruto preganjanje: 26. aprila 1944 so vse Jude iz naselja in okolice spravili v staro šolo, in jih naslednjega dne deportirali v uničevalno taborišče [[Auschwitz]], od koder se ni nihče vrnil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.inv.si/psja/spomin/ebeltinc.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2021-09-28 |archive-date=2019-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190804204111/http://www.inv.si/psja/spomin/ebeltinc.htm |url-status=dead }}</ref> V Beltincih je bilo tudi posebno židovsko pokopališče, kjer je bil zadnji pogreb opravljen leta 1943. Za pokopališčem je čas zabrisal sledi; na židovskem pokopališču v [[Dolga vas|Dolgi vasi]] pa je postavljena spominska plošča z napisom: »V spomin na pokopane Žide na pokopališču v Beltincih«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/sinagoga-2.html|title=Sinagoga v Beltincih|publisher=Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota|date=2. oktober 2017|accessdate=28. september 2021}}</ref> Znanih je pravzaprav dvoje pokopališč: staro in novo. Prvo je bilo opuščeno že davno pred [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Z novega pa so leta 1970 odstranili vse spomenike ter prostor spremenili v travnik in gradbišče.<ref name="#2"/> == Prebivalstvo == Po popisu iz leta 2001 je bila slovenščina materni jezik 7974 (96,6%) prebivalcev, [[romščina]] 73 (0,9)%, srbohrvaščina 49 (0,6%), za 107 oseb (1,3)% pa ni opredelitev. Glede veroizpovedi se je 7307 ali 88,5% prebivalcev opredelilo kot [[katoličani]], 57 ali 0,7% kot [[evangeličani]], 92 ali 1,1% kot [[Brezverstvo|brezverci]]; 9,7% se glede veroizpovedi ni opredelilo. === Šport === * Nogometno društvo Beltinci === Znane osebe === * [[Tadej Apatič]], nogometaš * [[Ivan Baša]], pisatelj in politik * [[Jožef Baša Miroslav]], pesnik * [[Jožef Marko Dravec]], pisatelj * [[Adam Ivanoci]], dekan in županijski sodnik * [[Dani Kavaš]], slikar, stripar, glasbenik, aktivist * [[Jožef Kavaš]], kolesar in prvi župan občine Beltinci * [[Peter Kolar]], pisatelj * [[Mihael Kregar]], župan [[Pešta|Pešte]] * [[Peter Kregar]], okrajni glavar * [[Milan Kreslin]], glasbenik * [[Vlado Kreslin]], slovenski pevec in član [[Beltinška banda|Beltinške bande]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]], politik * [[Dejan Nemec]], nogometaš * [[Vilko Novak]], pisatelj, prevajalec, zgodovinar, slavist * [[Štefan Pauli]], ''(Števan Pavel)'' domnevni pisatelj * [[Vlado Poredoš]], glasbenik in član skupine [[Orlek]] * [[Jožef Pustaj]], ''(Jožef Pozderec)'' pisatelj * [[Ivan Škafar]], zgodovinar * [[Vinko Škafar]], redovnik, teolog, publicist * [[Tadeja Ternar]], miss Slovenije 2007, 2008 * [[Avgust Zichy|Avgust pl. Zichy]], politik (upravnik [[Reka, Hrvaška|Reke]]), pisatelj, pesnik, pravnik, potopisec, raziskovalec, zaupni dvorni notranji svetnik, patron cerkve v Beltincih (1852 – 1925) * [[Marija Zichy|Marija pl. Zichy]], zadnja lastnica [[Dvorec Beltinci|Beltinske graščine]] († 1977) * [[Teodora Zichy|Teodora pl. Zichy]], ustanoviteljica redovne družbe za pomoč ranjence Glej tudi: [[Seznam osebnosti iz Občine Beltinci]] == Stare razglednice == <center> <gallery> File:Bellatincz_vidéki_népviselet_1868.jpg|[[Narodna noša]] iz Beltincev. Fotografiral Bálint Bellosics (=Valentin Belošič) [[1868]]. File: Beltinci_1899_-_litografija_kopija.jpg|Barvna litografija predstavlja središče trga iz 1899 z napisom: »Üdvözlet Bellatinczről!« („Pozdrav iz Beltinec”). File: Beltinci_1900_-_center.jpg|Barvna litografija predstavlja hotel »Zvezda« iz 1900 z napisom: »Üdvözlet Bellatinczről!” („Pozdrav iz Beltinec”. File:Beltinci_1905_-_cerkev.jpg |Barvna litografija predstavlja Cerkev sv. Ladislava v Beltincih iz leta 1905 z napisom: »Üdvözlet Bellatinczről!” Templom külsője („Pozdrav iz Beltinec” - Zunanjost cerkve). Beltinci_1905_Cerkev_sv._Ladislava.jpg|Barvna litografija predstavlja Cerkev sv. Ladislava v Beltincih iz leta 1905 z napisom: »Üdvözlet Bellatinczről!” Templom Bal oldal („Pozdrav iz Beltinec” - Leva stran cerkve). File: Beltinci_1928_Zvezda.jpg |Črno-bela fotografija predstavlja Hotel »Zvezda« v Beltincih iz leta 1928. File: Beltinci_1942_cerkev.jpg |Rjavo-barvna fotografija predstavlja Cerkev sv. Ladislava v Beltincih iz leta 1942, z desne strani in s kipom sv. Teodorja. </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Beltinci] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark * [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] * [[Dolinsko]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *Šraj, P.: ''Beltinci: 1322-1993''. Občina, Beltinci 1995. *Šraj, P.: ''Böltinci inda = Beltinci danes''. ZTK, Beltinci 2015. ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Thiele |first = J. C. von |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Das Königreich Ungarn. Ein topografisch-historisch-statistisches Kundgemälde, das Ganze dieses Landes in mehr denn 12.400 Artikeln umfassend |publisher = Gedruckt auf Kosten der v. Thiele’schen Erben |url = https://books.google.rs/books?id=K7QAAAAAcAAJ&pg=PA110&lpg=PA110&dq=Bellatincz&source=bl&ots=beu2FG2KBm&sig=ACfU3U2Rsu8AjY5QvkYmYhh9vMepVm3n7g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwi44onanabzAhXLGewKHWVYBsgQ6AF6BAgiEAM#v=onepage&q=Bellatincz&f=false |year = 1833 }} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Beltinci}} ;{{ikona sl}} *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/beltinski-grad-2.html Beltinski grad 02.10.2017 Beltinski grad na Portalu Kamra] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/cerkev-sv-ladislava.html Cerkev svetega Ladislava 02.10.2017 Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o. (4 slike, dve iz 1905)] *[https://www.beltinci.si/objava/63398 Občina Beltinci: Zgodovinski spomeniki] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/pretekla-podoba-kraja-beltinci.html Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (Klaudija Sedar): Pretekla podoba kraja Beltinci (5 slik)] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/sinagoga-2.html Sinagoga v Beltincih. Objavila Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (Klaudija Sedar)] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/folklora-2.html Folklora Beltinci Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/cimprace.html Cimprače (1 slika)] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/hotel-krona-zvezda.html Hotel Korona-Zvezda] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/beltinski-grad-2.html Beltinski grad] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/kapelica-s-antona-padovanskega.html Kapelica svetega Antona Padovanskega v Beltincih. Portal KAMRA] *[https://sinagoga.gml.si/zidovska-obcina-beltinci/ Lendvai Kepe Zoltán, Kepéné Bihar Mária: Židovska verska občina Beltinci (Belatinci zsidó hitközség)] *[http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=5 Ime kraja: Beltinci (n. v. 178 m) Planinska zveza Slovenije] *[https://www.kamra.si/album-slovenije/category/vse-tematske-zbirke.html?orderby=_itemfirstpublished&orderdir=desc&albumkraj=all Stare razglednice iz slovenske preteklosti na Portalu Kamra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210929233914/https://www.kamra.si/album-slovenije/category/vse-tematske-zbirke.html?orderby=_itemfirstpublished&orderdir=desc&albumkraj=all |date=2021-09-29 }} ;{{ikona hu}} *[https://library.hungaricana.hu/hu/view/ZalaiMagyarElet_1942_4/?pg=15&layout=s Zalai Magyar Élet, 1942. szeptember-december (3. évfolyam, 196-269. szám) 1942-09-05 / 200. Szám Gumilár Ferenc: Belatinc képe a történelem lapjain] *[https://www.arcanum.com/en/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyarorszag-leirasa-valyi-andras-B764D/b-B7878/bellatincz-B7ABD/ Arcanum Digitheca BELLATINCZ. Vályi András: Magyarország leírása (madžarsko, romunsko, angleško)] ;{{ikona en}} *[http://www.inv.si/psja/spomin/ebeltinc.htm Bojan Zadravec: Task Force on Jewish Studies and Antisemitism] *[https://www.hipstamp.com/listing/hungaryslovenia-stamp-12kr-bellatincz-used-1889-ws33430/15099411 Hungary,Slovenia stamp 12kr `BELLATINCZ` Used 1889 WS33430 $12.67 Seller: darabanth_alma (854) Redka ogrska znamka za 12 krajcarjev z žigom “Bellatincz“ in datumom „november 1889“.] *[https://www.geni.com/people/Adolf-Kaufmann-Rabbi/6000000013383304380 Adolf Kaufmann, Rabbi's Geni Profile] ;{{ikona de}} *[https://austria-forum.org/af/User/Graupp%20Ingrid-Charlotte/MARIENKAPELLE Max von Ferstel: ''MARIENKAPELLE''. Österreichische Monatsschrift , Baudienst ÖNB] *[http://catalog.philadria.com/en/Catalog/Detail/11/213 Philadria d.o.o. - katalog 11. dražba - april 2014. Jahr 1850 Other countries–Stamps of Slovenian interest: Austria. 3MP IIIb,Smaller cover, franked 3 kr., perfectly cancelled "Bellatincz, 8/7" (Beltinci, Mü. 179 b), sent to Lendava (9/7), very rare cancellation.] *[https://www.ebay.at/b/Gestempelte-Osterreichische-Briefmarken-bis-1967/40364/bn_12517674 Gestempelte Österreichische Briefmarken (bis 1967) Bellatincz] {{Beltinci}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Beltinci]] [[Kategorija:Beltinci|*]] [[Kategorija:Dolinsko]] [[Kategorija:Prekmurje]] [[Kategorija:Družina Zichy]] ckgq6akhaw60vl5254kgecch3e4d7oh Biotska raznovrstnost 0 90991 6678974 6627244 2026-05-22T01:21:47Z ~2026-30595-87 260331 Tipkarska napaka 6678974 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fungi of Saskatchewan.JPG|thumb|275px|Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severnega Saskatchevana blizu LaRonge, je primer pestrosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi.]] '''Biotska raznovrstnost''' ali '''biotska pestrost''', tudi '''biološka raznovrstnost''' ali s tujko '''biodiverziteta''', je stopnja raznolikosti vseh oblik [[življenje|življenja]] v nekem okolju, bodisi [[ekosistem]]u, [[biom]]u ali celotni [[Zemlja|Zemlji]]. Biotska raznovrstnost se nanaša na vrste, njihove genetske lastnosti in [[ekosistem]]e. Poenostavljeno gledano gre za število različnih vrst [[organizem|organizmov]], ki živijo v določenem prostoru in raznolikost [[ekosistem]]ov nekega območja. Beseda biodiverziteta je sestavljenka iz »bio« (iz [[grščina|grškega]] ''bios'' – življenje) in »diverziteta« (iz [[angleščina|angleške]] ''diversity'' – raznovrstnost). Dobeseden prevod bi bil torej »raznovrstnost življenja«. V anglosaškem svetu pogosto govorijo o »biološki raznovrstnosti« (''biological diversity''), v [[slovenščina|slovenščini]] pa je priporočen izraz »biotska raznovrstnost«.<ref>{{navedi splet| url=http://evroterm.gov.si/ |title=Evroterm |publisher=Služba Vlade RS za evropske zadeve |accessdate=31.5.2011}}</ref> Je relativno nov pojem, ki so ga prvič uporabili šele leta [[1986]]. Odtlej, še posebej pa po sprejetju konvencije o biotski raznovrstnosti v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] leta [[1992]], se je število temeljnih raziskav na tem področju znatno povečalo, vzporedno pa so se zvrstile številne študije o ravnanju z biodiverziteto. Leto 2010 je bilo razglašeno za [[mednarodno leto biotske raznovrstnosti]]. Biotska raznovrstnost s stališča človeka omogoča smotrno izrabo [[biološki vir|bioloških virov]] (za [[hrana|hrano]], [[farmacija|farmacevtska sredstva]], [[turizem]]) in razumevanje pomena posameznih [[ekosistem]]ov v [[biosfera|biosferi]]. Hkrati pa je védenje o biodiverziteti pomembno, ker daje argumente za učinkovito [[varstvo narave]]. ==Etimologija== Izraz "biološka diverziteta" (ang. ''biological diversity'') je prvi uporabil okoljevarstvenik Raymond F. Dasmann leta 1968 v knjigi ''A Different Kind of Country''<ref>Dasmann, R. F. 1968. A Different Kind of Country. MacMillan Company, New York. ISBN 0-02-072810-7.</ref>. Izraz je bil široko sprejet šele po več kot desetletju, ko je leta 1980 prišel v splošno rabo v znanstveni in okoljski politiki. [[Thomas Lovejoy]] je v predgovoru knjige ''Conservation Biology''<ref>M. E. Soulé and B. A. Wilcox. 1980. Conservation Biology: An Evolutionary-Ecological Perspective. Sinauer Associates. Sunderland, Massachusetts.</ref> izraz vpeljal tudi v znanstveni skupnosti. Do takrat je bil v uporabi izraz "naravna pestrost" (ang. ''natural diversity''), ki ga je vpeljala The Science Division of [[The Nature Conservancy]] v študiji leta 1975, "The Preservation of Natural Diversity". Leta 1988 sta entomolog [[Edward Osborne Wilson|E. O. Wilson]] in F.M.Peter, po srečanju ameriškega državnega foruma v Washingtonu (''National Forum on Biological Diversity'', 1986) in pod pokroviteljstvom ameriške Državne akademije za znanost in umetnost in [[Smithsonian Institution|Ustanove Smithsonian]], izdala zbornik ''BioDiversity'',<ref>Edward O.Wilson, editor, Frances M.Peter, associate editor, ''Biodiversity'', National Academy Press, March 1988 ISBN 0-309-03783-2 ; ISBN 0-309-03739-5 (pbk.), [http://darwin.nap.edu/books/0309037395/html/R2.html online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060913154719/http://darwin.nap.edu/books/0309037395/html/R2.html |date=2006-09-13 }}</ref><ref>Global Biodiversity Assessment. UNEP, 1995, Annex 6, Glossary. ISBN 0-521-56481-6, used as source by [http://www.biodiv.be/glossary_keywords/B "Biodiversity", Glossary of terms related to the CBD] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110910155535/http://www.biodiv.be/glossary_keywords/B |date=2011-09-10 }}, [[Belgija|Belgian]] Clearing-House Mechanism. Retrieved 2006-04-26.</ref> ki je takoj postal prodajna uspešnica.<ref name="Tarman1998">{{cite journal|title=Biotska raznovrstnost Zemlje - kaj je in kolikšna je raznovrstnost živega sveta|first=Kazimir |last=Tarman |authorlink=Kazimir Tarman |journal=Proteus |volume=61 |issue=2 |year=1998}}</ref> == Ravni biotske raznovrstnosti == [[Slika:GEM corn.jpg|thumb|250px|Nenavadna zrna [[koruza|koruze]] so izbrana, da povečajo raznovrstnost pridelka s selektivnim gojenjem domače koruze]] [[Slika:View from Bukit Terisek.jpg|thumb|250px|[[Deževni gozd]]ovi imajo največjo biodiverziteto [[ekosistem]]ov na Zemlji]] Biotska raznovrstnost je bogastvo celotne [[biosfera|biosfere]], ki se odraža v genetski raznovrstnosti [[organizem|organizmov]], v različnosti vrst živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih organizmi sestavljajo. Ker je biotska raznovrstnost kompleksna, se jo lahko razstavi na več enot – pri tem se izhaja iz koncepta hierarhične organizacije življenja od [[molekula|molekule]] do celotne biosfere.<ref>{{navedi knjigo |title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |authorlink=Boris Kryštufek |pages=11-13 |publisher=Tehniška založba Slovenije |year=1999 |isbn=8636503191 |chapter=Biodiverziteta}}</ref> ===Vrstna raznolikost=== {{glavni|Vrstna raznolikost}} Vsaka [[vrsta (biologija)|vrsta]] živih bitij, ki jo je znanost prepoznala kot samostojno enoto, je označena z [[dvočlensko poimenovanje|dvočlenskim znanstvenim imenom]]. Od leta [[1753]], ko je švedski naravoslovec [[Carl Linnaeus|Carl Linne]] prvič uporabil takšen sistem poimenovanja, se je nabralo več kot milijon in pol vrstnih imen.<ref name=Hlad3>{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) |editor-last1=Hlad |editor-first1=Branka |editor-last2=Skoberne |editor-first2=Peter |page=3|year=2001|isbn=961-6324-14-4|url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|access-date=2011-06-11|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|url-status=dead}}</ref> Vrstna diverziteta po Zemlji ni enakomerno razporejena. Za nekatera območja je značilna posebno velika [[koncentracija]] vrst. Takšnim območjem pravimo [[Vroča točka biodiverzitete|vroče točke biodiverzitete]]<ref>{{navedi knjigo|title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |pages=13-16|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1999|isbn=8636503191|chapter=Vrstna diverziteta}}</ref> Vrstno diverziteto izražamo kot število vrst na enoto površine.<ref name="Tarman1998"/> === Genetska raznolikost === {{Glavni|Genetska raznovrstnost}} Vsako živo bitje nosi v svoji [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] informacije, ki ga določajo kot posameznika (barva, vedenjski odziv ...). Segmentu DNK, ki kodira določeno lastnost, pravimo [[gen]]. Število genov v jedru je različno – [[bakterije]] jih imajo približno 1000, [[hišna miš]] pa približno 100.000. Ta celotna informacija se nahaja v vsakem celičnem jedru, celic pa ima povprečen [[sesalci|sesalec]] več sto milijard.<ref>{{navedi knjigo|title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |pages=17-18|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1999|isbn=8636503191|chapter=Genetska diverziteta}}</ref> Genska pestrost zagotavlja ustrezno informacijo za delovanje življenja na vseh višjih ravneh od celice in osebka do ekosistemov in celotne biosfere.<ref name="Hlad3" /> ===Ekosistemska raznolikost=== {{glavni|Ekosistemska raznolikost}} Organizmi, ki medsebojno vplivajo drug na drugega, skupaj s fizičnim okoljem tvorijo [[ekosistem]]. Živa bitja zunaj [[ekosistem]]ov ne morejo preživeti. Če uničimo ekosistem, bodo propadle tudi vrste. Če uničujemo vrste, ki gradijo ekosistem, s tem uničimo tudi sam ekosistem.<ref>{{navedi knjigo|title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |pages=18|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1999|isbn=8636503191|chapter=Ekosistemska diverziteta}}</ref> ===Molekulska raznolikost=== {{glavni|Molekulska raznolikost}} Leta 2003 je Anthony Campbell iz [[Cardiff University|Univerze Cardiff]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|VB]] določil še četrti nivo: molekularno raznolikost.<ref>{{Cite journal |last=Campbell |first=AK |journal=Journal of Applied Ecology |year=2003 |volume=40 |issue=2 | doi = 10.1046/j.1365-2664.2003.00803.x |pages=193–203 |title=Save those molecules: molecular biodiversity and life|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-applied-ecology_2003-04_40_2/page/193 | issn = 0021-8901 }}</ref> == Biotska raznovrstnost skozi čas – evolucija== [[Slika:Phanerozoic Biodiversity-sl.svg|thumb|right|250px|Diverziteta morskih fosilov med [[fanerozoik]]om]] [[Slika:Extinction intensity.svg|thumb|250px|Na navpični osi je odstotek izumrtja [[rod (biologija)|rodov]], na vodoravni pa čas v milijonih let]] Danes živeče vrste so verjetno samo med 2 in 4 % bitij, ki so kdaj koli živela na Zemlji. Današnja biotska raznovrstnost je rezultat več milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. Po podatkih IUCN (2000) je okoli 11.000 vrst pred izumrtjem, za 816 taksonov pa je izumrtje v zadnjih desetletjih tudi dokazano.<ref>{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) |editor-last1=Hlad |editor-first1=Branka |editor-last2=Skoberne |editor-first2=Peter |page=4-5|chapter=Biotska raznovrstnost skozi čas |year=2001 |isbn=961-6324-14-4 |url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|access-date=2011-06-11|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|url-status=dead}}</ref> Zgodovina biotske raznovrstnosti v [[fanerozoik]]u (zadnjih 540 milijonov let) se začne s hitro rastjo med [[kambrijska eksplozija|kambrijsko eksplozijo]] – obdobje, v katerem se najprej pojavi skoraj vsako [[deblo (taksonomija)|deblo]] [[mnogoceličar|večceličnih organizmov]]. V naslednjih 400 milijonih letih je razmolikost nevretenčarjev le malo napredovala, raznolikost vretenčarjev pa je rasla eksponentno.<ref name="Sahney, S. 2010">{{Cite journal|doi=10.1098/rsbl.2009.1024|last1=Sahney|first1=S.|last2=Benton|first2=M.J.|first3=Paul|last3=Ferry|year=2010|title=Links between global taxonomic diversity, ecological diversity and the expansion of vertebrates on land|journal=Biology Letters|url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/early/2010/01/22/rsbl.2009.1024.abstract|volume=6|issue=4|pages=544–7|publisher=The Royal Society|pmid=20106856|pmc=2936204|access-date=2011-06-09|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127223305/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/early/2010/01/22/rsbl.2009.1024.abstract|url-status=dead}}</ref> Ta dramatičen porast raznolikosti je zaznamovalo periodično, veliko zmanjšanje raznolikosti v razmeroma kratkem času, imenovano kot [[množično izumrtje|množično izumiranje]].<ref name="Sahney, S. 2010"/> Do velikega množičnega izumiranja je prišlo, ko so v [[karbon]]u propadli pragozdovi.<ref name="SahneyBentonFerry2010RainforestCollapse">{{cite journal | doi=10.1130/G31182.1 | url=http://geology.geoscienceworld.org/cgi/content/abstract/38/12/1079 |author1=Sahney, S. |author2=Benton, M.J. |author3=Falcon-Lang, H.J. | year=2010 | title= Rainforest collapse triggered Pennsylvanian tetrapod diversification in Euramerica | journal=Geology | volume = 38 | pages = 1079–1082 | format=PDF }}</ref> Proces zajame več taksonomsko različnih skupin. Najobsežnejše je bilo množično izumrtje v obdobju [[trias]]-[[perm]], pred 251 milijoni leti. Vretenčarji so potrebovali 30 milijonov let, da si opomogli od tega dogodka.<ref name="SahneyBenton2008RecoveryFromProfoundExtinction">{{cite journal | url=http://journals.royalsociety.org/content/qq5un1810k7605h5/fulltext.pdf | author1=Sahney, S. | author2=Benton, M.J. | year=2008 | title=Recovery from the most profound mass extinction of all time | journal=Proceedings of the Royal Society: Biological | doi=10.1098/rspb.2007.1370 | volume=275 | pages=759–65 | format=PDF | pmid=18198148 | issue=1636 | pmc=2596898 | access-date=2011-06-09 | archive-date=2011-02-22 | archive-url=https://wayback.archive-it.org/10702/20110222085928/http://journals.royalsociety.org/content/qq5un1810k7605h5/fulltext.pdf | url-status=dead }}</ref> Zgodornjekredno izumiranje, v katerem so izginili dinozavri, je bilo glede na število izumrlih družin, razmeroma majhno.<ref>{{navedi knjigo|title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |pages=70-71|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1999|isbn=8636503191|chapter=Množična izumiranja}}</ref> [[Fosil]]ni ostanki kažejo, da je v zadnjih nekaj milijonih letih prišlo do največje biotske raznovrstnosti v zgodovini.<ref name="Sahney, S. 2010"/> Vendar pa vsi znanstveniki ne potrjujejo takšnega pogleda, ker so podatki o ohranjenih fosilih nezanesljivi. Nekateri znanstveniki verjamejo, da današnja biotska raznovrstnost ni dosti drugačna od biotske raznovrstnosti pred 300 milijoni leti<ref>{{cite journal | pmid = 11353852 | year = 2001 | last=Alroy | first=J. | last2=Marshall | first2=C. R. | last3=Bambach | first3=R. K. | last4=Bezusko | first4=K. | last5=Foote | first5=M. | last6=Fursich | first6=F. T. | last7=Hansen | first7=T. A. | last8=Holland | first8=S. M. | last9=Ivany | first9=L. C. | last10=Jablonski | first10=D. | last11=Jacobs | first11=D. K. | last12=Jones | first12=D. C. | last13=Kosnik | first13=M. A. | last14=Lidgard | first14=S. | last15=Low | first15=S. | last16=Miller | first16=A. I. | last17=Novack-Gottshall | first17=P. M. | last18=Olszewski | first18=T. D. | last19=Patzkowsky | first19=M. E. | last20=Raup | first20=D. M. | last21=Roy | first21=K. | last22=Sepkoski | first22=J. J. | last23=Sommers | first23=M. G. | last24=Wagner | first24=P. J. | last25=Webber | first25=A. |display-authors=5 |title = Effects of sampling standardization on estimates of Phanerozoic marine diversification | volume = 98 | issue = 11 | pages = 6261–6 | doi = 10.1073/pnas.111144698 | pmc = 33456 | journal = Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America}}</ref>, medtem ko nekateri drugi menijo, da raznolikost fosilov odraža raznolikost življenja.<ref name="Sahney, S. 2010"/> Ocene sedanje svetovne makroskopske raznolikosti živalskih vrst variira od 2-10 milijonov, z najboljšo približno oceno 13-14 milijonov, velika večina katerih je členonožcev.<ref name=heywood>{{navedi splet |url=http://www.unep.org/ourplanet/imgversn/85/heywood.html |title=Mapping the web of life |publisher=Unep.org |date= |accessdate=2009-06-21 |archive-date=2010-07-25 |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20100725181504/http://www.unep.org/ourplanet/imgversn/85/heywood.html |url-status=dead }}</ref> Videti je, da se raznovrstnost nenehno povečuje v odsotnosti naravne selekcije.<ref>{{Cite journal| pages = 318| issue = 7304| doi = 10.1038/466318a| year = 2010| journal = Nature| volume = 466| title = Does diversity always grow?| url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_2010-07-15_466_7304/page/318| last1 = Okasha | first1 = S.|bibcode = 2010Natur.466..318O }}</ref> == Stanje raziskanosti biotske raznovrstnosti == [[Aristotel]] (3. stol. pr. n. št.) v svojem delu ''Zgodovina živih bitij'' (''Historia Animalium'') omenja 520 živalskih vrst,<ref>{{navedi knjigo|title=Evolution of the Insects|author=David Grimaldi|pages=16|publisher=Cambridge University press|location=New York|year=2005|isbn=9780521821490|url=http://books.google.si/books?id=Ql6Jl6wKb88C&lpg=PA16&ots=q9vBF_EsGB&dq=Aristotle%20520%20species&pg=PA16#v=onepage&q=Aristotle%20520%20species&f=false}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] (18. stol) jih navaja nekaj čez 4000.<ref>{{navedi knjigo|title=The Poverty of the Linnaean Hierarchy|author=Marc Ereshefsky|pages=212|publisher=Cambridge University press|location=New York|year=2001|isbn=9780521781701|url=http://books.google.si/books?id=tM6E8-_vSD0C&lpg=PA212&dq=Linnaeus%204000&pg=PR6#v=onepage&q=Linnaeus%204000&f=false}}</ref> Danes se ocene o številu različnih vrst organizmov razhajajo – prevladuje mnenje, da je znanih in opisanih vrst okoli 1,75 milijona, vendar je to le manjši del. Ocenjujejo, da ni raziskanih več kot 10-15 % dejanskega števila, medtem ko nekateri menijo celo, da je ugotovljenih komaj 1-3 % vrst. Vedno več ocen se giblje okoli številke 14 milijonov vrst.<ref>{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO)|editor1=Hlad, B. |editor2=Skoberne, P. |page=6|chapter=Biotska raznovrstnost skozi čas|year=2001|isbn=961-6324-14-4}}</ref> [[Image:Undiscovered species chart.png|thumb|center|500px|Neodkrite in že odkrite vrste]] === Stanje raziskanosti biotske raznovrstnosti v Sloveniji=== Posebnost biotske raznovrstnosti v Sloveniji se kaže v sorazmerno velikem številu rastlinskih in živalskih vrst, različnih ekosistemov na majhni površini (20.254&nbsp;km²). Evidentiranih je bilo okoli 22.000 vrst, ki naj bi živele na tem območju. Ocenjeno število vrst pa se giblje med 50.000 in 120.000.<ref name=konvencija>{{navedi knjigo|title=Konvencija o biološki raznovrstnosti: poročilo o izvajanju konvencije v Republiki Sloveniji|year=1997|author1=[[Peter Skoberne]]|author2=Gordana Beltram|isbn=9789619017968|location=Ljubljana|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave|url=http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf|access-date=2011-06-11|archive-date=2013-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20131231001434/http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf|url-status=dead}}</ref> <center> {| class="wikitable" border="1" |+ Ocenjeni podatki o biotski raznovrstnosti na svetu in podatki, zbrani za Slovenijo, po Mršiću, 1997, in popravljeni po Sketu, 1997<ref name=konvencija /> ! Taksonomska skupina<ref group="op">Skupine so različne taksonomske ravni, nekatere so umetne (latinsko ime v narekovajih); nekatere manjše skupine, ki v Sloveniji niso zastopane, so izpuščene.</ref> !! Št. vrst na Zemlji!!Slovenija-kopno<ref group="op">Združuje kopno in celinske vode.</ref>!!Slovenija-morje!!Stanje raziskanosti<ref group="op">1=slabo (maloštevilni podatki), 2=zadovoljivo (verjetno ugotovljenih ½ prisotnih vrst), 3=dobro (ugotovljenih 50-90% vrst), 4=zelo dobro ali odlično (znane skoraj vse vrste); ?=ni podatkov</ref> |- | [[bakterije]](Bacteria+Archebacteria)|| 4670 || ?||?||1 |- | [[modrozelene cepljivke]] (Cyanobacteria)<ref group="op">Cyanobacteria spada med Bacteria.</ref>|| || 308||8||3 |- | *[[alge]]* ("Phycobionta")|| 29.900||1050||178||3 |- | [[glive]] ("Mycota")|| 64.120<ref group="op">Ocenjeno št. vrst po WCMC je blizu 1,5 milijona.</ref>||300||?||2 |- | *[[lišaj]]i* ("Lichenes")|| 20.000||600||?||2 |- | [[mahovi]] (Bryophyta)|| 11.960||755||0||4 |- | [[praprotnice]] (Pteridophyta)|| 9650||75||0||4 |- | [[semenke|cvetnice]] (Spermatophyta)|| 250.000||3100||?||4 |- | [[praživali]] ("Protozoa")|| 31.900||9||45||1 |- | [[spužve]] (Porifera)||6000||4||55||3 |- | [[ožigalkarji]] (Cnidaria)|| 15.000||7||82||3 |- | [[čaškarji]] (Kamptozoa)|| 150||0||3||1 |- | [[ploski črvi]] (Plathelminthes)|| 15.000||280||30||2 |- | [[valjsti črvi]] (Nemathelminthes)|| 24.600||165||10||1 |- | [[nitkarji]] (Nemertina)|| 950||1||1||1 |- | [[mehkužci]] (Mollusca)|| 50.000||720||95||3 |- | [[pršivci]] (Sipunculida)|| 320||0||3||2 |- | [[kolobarniki]] (Annelida)|| 18.740||180||470||2 |- | [[nožičniki]] (Tardigrada)|| 530||50||?||2 |- | [[krempljičarji]] (Onychophora)|| 70||0||0||- |- | [[pajkovci]] (Arachnida)|| 73.730||975||?||2 |- | [[morski pajki]] (Pycnogonida|| 1000||0||?||1 |- | [[raki]] (Crustacea)|| 55.360||300||305||3 |- | [[stonoge]] (Myriapoda)|| 13.160||240||0||3 |- | [[žuželke]] (Insecta)|| 850.000||10.130||?||2 |- | [[iglokožci]] (Echinodermata)|| 6700||0||35||4 |- | [[mahovnjaki]] (Bryozoa)|| 5000||8||?||1 |- | [[plaščarji]] (Tunicata)|| 3000||0||55||3 |- | [[ščetinočeljustnice]] (Chaetognatha)|| 110||0||7||3 |- | [[obloustke]] (Cyclostomata)|| 73||3||1||3 |- | [[ribe]] (Pisces)|| 21.650||95||105||4 |- | [[dvoživke]] (Amphibia)|| 4015||20||0||4 |- | [[plazilci]] (Reptilia)|| 5955||22||3||3 |- | [[ptiči|ptice]] (Aves)|| 9090||360||0||4 |- | [[sesalci]] (Mammalia)|| 4215||75||4||4 |- | SKUPAJ|| okoli 1.800.000||okoli 19.530||1495 |} </center> Bogastvo vrst Slovenije je najbolj izrazito zaradi majhnosti. Tako je npr. po številu višjih rastlin najbogatejša država [[Brazilija]] s 55.000 znanimi vrstami, vendar je 420-krat večja kot Slovenija s 3.100 vrstami. Glede na geografsko širino so med evropskimi državami s Slovenijo najbolj primerljiva [[Francija]] s 4.200 vrstami cvetnic, ki pa je 25-krat večja kot Slovenija, [[Italija]] (5.500; 15x), [[Hrvaška]] (2.800, 2,6x) in [[Romunija]] (3.200 vrst, 12x večja).<ref>{{navedi knjigo|title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji (Slovenija – vroča točka Evrope)|author=[[Narcis Mršić]]|isbn=961-90179-2-7|location=Ljubljana|year=1997|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave|url=http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf|page=30|access-date=2011-06-11|archive-date=2013-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20131231001434/http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf|url-status=dead}}</ref> == Pomembnost biotske raznovrstnosti == Biotska raznolikost je pomembna iz različnih razlogov. Je [[intrizična vrednota]], kar pomeni, da se nanaša na etično prepričanje, da je biotska raznolikost vrednota sama po sebi in ne zaradi nečesa ali nekoga. Težko jo je določiti in opisati, saj vsebuje etične in filozofske dimenzije odnosa med naravo in družbo. Ker je to naravna danost, le-to pomeni, da je ne smemo izrabljati brez ustreznega moralnega razloga, ki odtehta slabost dejanja.<ref>{{navedi revijo|journal=DELA (28)|issn=1854-1089|author=Bojan Erhartič|title=Reliefne oblike kot geodiverziteta (Intrizične vrednote)|year=2007|publisher=Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani|editor=Dušan Plut|url=http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_28/05_erhatic.pdf|page=64}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Biotska raznovrstnost je temelj življenja človeštva na Zemlji, saj uravnava delovanje ekosistemov, uravnava sestavo atmosfere (razmerje med [[kisik]]om in [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]]), pretvarjanje sončeve energije v kemično (hrana), itd. Ima tudi neposredne uporabne koristi kot je rast [[les]]a in [[plod]]ovi rastlin. Delujoči ekosistemi omogočajo zaščito tal pred spiranjem, samočistilno funkcijo voda, ... Prav tako pa človek potrebuje stik z ohranjeno naravo za vzpostavljanje psihičnega in fizičnega ravnovesja.<ref name="pregled">{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) |editor-last1=Hlad |editor-first1=Branka |editor-last2=Skoberne |editor-first2=Peter |page=6-8|chapter=Vrednotenje biotske raznovrstnosti|year=2001|isbn=961-6324-14-4|url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|access-date=2011-06-11|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|url-status=dead}}</ref> === Eksistenčni pomen === Človek je sestavni del bioloških sistemov na Zemlji in je popolnom odvisen od delovanja ekosistemov, predvsem od<ref name="umanotera">{{navedi splet|author=Barbara Skaberne|title=Biotska raznovrstnost|publisher=Umanotera|url=http://www.umanotera.org/index.php?node=67|accessdate=2011-07-02}}</ref>: * uravnavanja sestave [[Ozračje|atmosfere]] (razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom) * ozonske plasti v [[stratosfera|stratosferi]] (zadrževanje sevanja) * primarne produkcije (rastline pretvarjajo sončevo energijo v kemično – v hrano) * podnebnih sprememb. === Neposredne uporabne koristi=== Človek ima neposredno uporabno korist od posameznih sestavnih delov biotske raznovrstnosti kot so [[rastline]], [[les]], [[ribe]], drugih živali, [[plod]]ovi rastlin, gobe. Sem štejemo tudi možnosti za raziskovanje in odkrivanje novih snovi in mehanizmov delovanja.<ref name="pregled" /> Med neposredne uporabne funkcije sodijo predvsem [[biomaterial]]i, energija in hrana. *Rastline, ki zadovoljujejo prehranske zahteve, ponazarjajo najosnovnejšo vrednost biodiverzitete. Pestrost vrst na določenem območju omejujejo predvsem tradicija in okus, ne pa prehranska vrednost. Le ducat pridelovalnih rastlin skupno daje okoli 75% vse hrane na svetu. Z naraščanjem prebivalstva naraščajo tudi potrebe po hrani, biotska raznovrstnost pa je pomemben potencial za pridobivanje novih uporabnih vrst in sort rastlin. *Živali prispevajo veliko manj k človekovi prehrani kot rastline. Ribe in ribji proizvodi so v večini iz naravnih virov in je hkrati ta naravni vir ključen za globalno prehransko varnost.<ref name="pregled" /> *Les je eden od pomembnih proizvodov široke porabe in izhaja iz naravnih virov. Ekonomsko gledano je zelo pomembno blago v [[mednarodna trgovina|mednarodni trgovini]].<ref name="pregled" /> *[[Zdravilo|Zdravila]] oz. biološko aktivne sestavine zdravil so pred razvojem moderne [[medicina|medicine]] pridobivali le iz naravnih virov in tudi danes se velik del rastlinskega materiala še vedno zbira v naravi. Le redke zdravilne vrste so kultivirane, zato so mnoge prostoživeče [[populacija (biologija)|populacije]] zaradi čezmernega izkoriščanja resno ogrožene.<ref name="pregled" /> === Posredne uporabne (ekološke) koristi === Vrste in njihove združbe opravljajo poglavitne ekološke storitve različnih tipov. Primeri ekoloških storitev so: * Biološka produktivnost - količina organskih snovi ali njen ekvivalent v suhi snovi, ogljiku ali energii, ki se je nakopičila v določenem časovnem obdobju.<ref>{{navedi splet|title=Biological productivity|publisher=Answers.com (McGraw-Hill Encyclopedia of Science and Technology)|url=http://www.answers.com/topic/biological-productivity|accessdate=2011-07-02}}</ref> * Čiščenje [[voda|vode]] in [[zrak]]a - nekatere največje narodne parke so razglasili z namenom zagotavljanja pitne vode velikim mestom v njihovi bližini. Voda, ki ves čas kroži skozi atmosfero, se na teh zavarovanih območjih prečisti v procesih, ki jih zagotavljajo živa bitja, torej biodiverziteta.<ref>{{navedi revijo |journal=GEA |issn=0353782X |last=Kryštufek |first=Boris |authorlink=Boris Kryštufek |title=Mednarodno leto biotske raznovrstnosti (Naravno bogastvo jezer izginja) |year=2010 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |url=http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1489 |access-date=2011-07-02 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305153749/http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1489 |url-status=dead }}</ref> * Kroženje hranil - ko se organske molekule razgradijo, se hranila vrnejo v neživi del ekosistema, od tu pa jih rastline lahko ponovno absorbirajo in vgradijo v svoje ekosisteme ali pa se uskladiščijo za daljšo dobo v nemobilni obliki.<ref>{{navedi splet|author=S. Grbec|title=Kompleksna presoja odvzema lesne biomase iz ekosistema v tehnološke namene (diplomsko delo)|year=2009|location=Ljubljana |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_grbec_samo.pdf|accessdate=2011-07-02}}</ref> * Proizvodnja [[kisik]]a * Odstranjevanje [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]],... ===Prosti čas, kulturne in estetske vrednosti=== Biotska raznovrstnost bogati prostočasne dejavnosti, kot so pohodništvo, [[opazovanje ptic]], itd. Biotska raznovrstnost navdihuje glasbenike, slikarje, kiparje, pisatelje in druge umetnike. Mnoge kulture se vidijo kot sestavni del naravnega sveta, ki od njih zahteva, da spoštujejo druge živeče organizme. Splošno razširjene dejavnosti kot so vrtnarjenje, [[akvaristika]] in zbiranje primerkov so močno odvisne od biotske raznovrstnosti. == Ogroženost in izguba biotske raznovrstnosti == [[Slika:Sugarcane Deforestation, Bolivia, 2016-06-15 by Planet Labs.jpg|thumb|right|240px|Uničevanje gozdov in povečana izgradnja cest v [[Bolivija|Boliviji]] je zaskrbljujoča zaradi povečanega človeškega vdiranja v divjino in zaradi povečane izrabe virov.]] Osnovni vzrok za propadanje biotske raznovrstnosti je hitra rast človeške [[prebivalstvo|populacije]], ki potrebuje vedno več dobrin. Človeštvo posega v okolje, spreminja in uničuje obstoječe ekosisteme, ki zato vse bolj izgubljajo biodiverziteto. Osnovni vzroki ogroženosti biotske raznovrstnosti so: * spremebe v kmetijstvu (tehnologija, opuščanje obdelovanja manj primernih zemljišč, uporaba novih kultivarjev in hibridov, vnos [[alohtona vrsta|alohtonih vrst]], intenzivno [[monokultura|monokulturno]] [[kmetijstvo]] in [[gozdarstvo]]) * prekomerno izkoriščanje vrst, npr. za [[lov]], nabiranje, medicino * uničevanje naravnih bivališč (nenadzorovano širjenje urbanih naselij, uvajanje kmetijsta na območjih ohranjene narave) * razvoj infrastrukture (gradnja avtocest) * izsuševanje mokrišč * [[onesnaženje|onesnaževanje]] okolja - [[zrak]]a, tal in [[voda|vode]] z odplakami, izpuhi, [[pesticid]]i, umetnimi gnojili... * pomanjkljivi nadzorni ukrepi in neizpolnjevanje zakonov Najbolj kritične posledice se kažejo predvsem v fragmentaciji ekosistemov, degradaciji, poškodovanju in uničenju habitatov rastlinskih in živalskih vrst, genskem onesnaženju in uničenju vrst ter zgubljanju dednega zapisa.<ref name=konvencija /> === Izumiranje, ki ga povzroča človek === Na začetku človekovega vzpona je bil glavni razlog za povečano izumiranje neposreden lov. Kasneje so eksotične vrste, ki jih je v novo okolje zanesel človek, vzpostavile z avtohtonimi živimi bitji nove biotske povezave, ki so pripeljale do [[izumrtje|izumiranja]] slednjih. Danes je glavni vidik izumiranja globalno poseganje v biosfero, ki ima za posledico nazadovanje in uničenje ekosistemov velikih razsežnosti. V zadnjem stoletju so zmanjšanjevanje biotske raznovrstnosti vedno bolj opazovali. Leta 2007 je nemški zvezni okoljski minister Sigmar Gabriel navedel, da bo do leta 2050 izumrlo 30% vseh vrst<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6432217.stm | title= 30% of all species lost by 2050 |work=[[BBC News]] | first=Sigmar | last=Gabriel | date=2007-03-09}}</ref>. Izmed teh grozi izumrtje eni osmini znanih rastlinskih vrst.<ref name="Reid Reversing loss of Biodiversity">{{navedi splet |url=http://ag.arizona.edu/OALS/ALN/aln37/reid.html |title=Reid Reversing loss of Biodiversity |publisher=Ag.arizona.edu |date= |accessdate=2009-06-21 |archive-date=2009-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090627083452/http://ag.arizona.edu/OALS/ALN/aln37/reid.html |url-status=dead }}</ref> Nekatere ocene kažejo izgubo do 140.000 vrst na leto.<ref>{{cite journal | doi = 10.1126/science.269.5222.347 | title = The Future of Biodiversity | year = 1995 | last1 = Pimm | first1 = S. L. | last2 = Russell | first2 = G. J. | last3 = Gittleman | first3 = J. L. | last4 = Brooks | first4 = T. M. | journal = Science | volume = 269 | issue = 5222 | pages = 347–350 | pmid = 17841251 | url = http://cmbc.ucsd.edu/content/1/docs/Pimm_et_al_1995.pdf | format = PDF | access-date = 2011-07-03 | archive-date = 2011-07-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110715114557/http://cmbc.ucsd.edu/content/1/docs/Pimm_et_al_1995.pdf | url-status = dead }}</ref> Skoraj vsi znanstveniki na področju biodiverzitete priznavajo, da je stopnja izgube vrst zdaj večja kot kadarkoli v zgodovini človeštva.<ref name="Reid Reversing loss of Biodiversity"/> === Nazadovanje in izguba habitatov === [[Habitat (ekologija)|Habitat]] je okolje z živo in neživo naravo, v kateri živi osebek, populacija, vrsta ali skupina vrst. Pod [[ekosistem]] pa razumemo skupino organizmov v njihovem neživem okolju. Nazadovanje habitata je proces, ki zmanjšuje kakovost habitata. Če habitat za nadaljnji obstoj vrste ni primeren, pa govorimo o izgubi habitata. Kadar se spremeni kakovost večjega števila habitatov, lahko govorimo o nazadovanju ekosistema oz. o izgubi ekosistema.<ref>{{navedi knjigo|title=Učbenik: Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije|type=Elektronski vir|author=M. Smole Đorđević|publisher=Zavod IRC|location=Ljubljana|year=2010|url=http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Trajnostni_razvoj_z_izbranimi_poglavji_iz_biologije-Smole.pdf|isbn=978-961-6824-67-5}}</ref> Eden glavnih vzrokov upadanja biotske raznovrstnosti zaradi izgube ekosistemov je uničevanje [[gozd]]ov. Proces dosega najhujši obseg na območju [[tropski deževni gozd|tropskega deževnega gozda]]<ref>Paul Ehrlich and Anne Ehrlich, ''Extinction'', Random House, New York (1981) ISBN 0-394-51312-6</ref>. === Onesnaževanje === Učinki [[onesnaženje|onesnaževanja]] so lahko neposredni, v nekaterih primerih pa nastopijo šele po določenem času, ko dosežejo [[strup]]eni učinek zaradi [[biološko kopičenje|akumulacije]]. Povečana [[smrtnost]] je najočitnejši kazalec onesnaževanja. Drugi kazalci onesnaženja so padec odpornosti, dovzetnost za [[bolezen|bolezni]] in [[zajedavec|zajedavce]], zmanjšanje [[rodnost]]i, presnovne motnje, itd. Prizadeta [[populacija (biologija)|populacija]] postaja manj uspešna in njena gostota začne padati. == Mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti== Varstvo biotske raznovrstnosti se nanaša na vse njene sestavine iz živega in neživega sveta. Neživi del narave je kot življenjski prostor z živim delom neločljivo povezan. Način varstva je za posamezne sestavine specifičen; v primeru varstva osebkov, populacij in genskega materiala je poudarek na neposrednem varstvu vrst (vrstni vidik varstva), v primeru varstva življenjskega prostora in ekosistemov pa na posrednem varstvu vrst prek varstva prostora oziroma območij (prostorski vidik varstva).<ref name="sistemvarstva">{{navedi knjigo|title=Sistem varstva narave v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO)|author1=M.Berginc|author2=J.Kremesec-Jevšenak|author3=J.Vidic|year=2007|isbn=978-961-6392-52-5|url=http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/sistem_varstva.pdf|access-date=2011-07-12|archive-date=2011-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708233707/http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/sistem_varstva.pdf|url-status=dead}}</ref>: === Pravni okvir ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti === V Sloveniji je ohranjanje biotske raznovrstnosti vključeno že v [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo]] kjer so navedena temeljna izhodišča pravne ureditve varstva okolja in ohranjanja narave<ref name="pravo">{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) |editor-last1=Hlad |editor-first1=Branka |editor-last2=Skoberne |editor-first2=Peter |chapter=Mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti in njene trajnostne rabe|year=2001|isbn=961-6324-14-4|url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost3.pdf|access-date=2011-07-13|archive-date=2011-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110816060323/http://www.arso.gov.si/narava/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost3.pdf|url-status=dead}}</ref>: * državi nalaga skrb za ohranjanje naravnega bogastva, * določa, da moraja biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava, * v njej je podlaga za odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini v javno korist, * določeno je, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je urejeno v več zakonih: Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o varstvu podzemnih jam in Zakon o zaščiti živali. Pravni okvir trajnostne rabe sestavin biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti pa je urejen v sledečih zakonih: Zakon o gozdovih, Zakon o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o semenu in sadikah, Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, Zakon o varstvu novih sort rastlin, Zakon o sladkovodnem ribištvu, Zakon o vodah, Zakon o urejanju prostora ....<ref name="pravo" />. Mednarodne konvencije, ki jih je ratificirala tudi Slovenija<ref name="pravo"/> * [[Ramsarska konvencija]] - konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic * [[Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine]] * [[Konvencija CITES]] - Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami * [[Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali]] - (MKVSVPZ) * [[Konvencija o biološki raznovrstnosti]] * [[Bernska konvencija]] - konvencija o ohranjanju prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov * [[Evropska konvencija o krajini]] * [[Aarhuška konvencija]] - konvencija o dostopu do okoljskih informacij, udeležbi javnosti pri okoljskem odločanju in dostopu do pravice pri okoljskih zadevah * [[Alpska konvencija]] - konvencija o varstvu Alp * [[Barcelonska konvencija]] - konvencija o varstvu Sredozemskega morja in obalnega območja Poleg omenjenih konvencij ima poleg tega [[Evropska skupnost]] svoje predpise na področju varstva narave, kot so [[Ptičja direktiva|Direktiva o prostoživečih pticah]], [[Direktiva o habitatih]], Uredba o uvozu proizvodov iz kitov in delfinov, Direktiva o kožah tjulnjih mladičev, ....<ref name="pravo"/> === Načini ohranjanja biotske raznovrstnosti === * Zavarovana območja so običajno območja z največjo biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo in so podlaga za celovito ohranjanje. Strožji varstveni ukrepi, ki izključujejo človekovo dejavnost, se uveljavljajo le v [[strogi naravni rezervat|strogih naravnih rezervatih]] in osrednjem območju [[narodni park|narodnih parkov]]. * [[Pogodbeno varstvo in skrbništvo]] je ukrep s katerim se zagotovi ohranitev varovanega območja s sklenitvijo pogodbe na podlagi predhodne ugotovitve, da obstoj tega območja ni neposredno ogrožen. S pogodbenim razmerjem se zagotovi opustitev aktivnosti ali aktivnosti, ki je potrebna za ohranitev kvalitet varovanega območja. Konkreten primer skrbništva v Sloveniji je pri varstvu podzemnih jam (nadzor vstopa, vpisna knjiga, seznanjanje obiskovalcev s predpisanimi varstvenimi režimi ...).<ref name="sistemvarstva" /> * Država je [[predkupna pravica|predkupni upravičenec]] pri nakupu nepremičnin na zavarovanih območjih, za katera je sprejela akt o zavarovanju. Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah se v javno korist lahko [[razlastitev|odvzame]] ali omeji, kadar je to potrebno zaradi varstva naravnih vrednot ali doseganja namena ustanovitve zavarovanega območja.<ref name="ZON">{{cite journal|title=Zakon o ohranjanju narave|journal=Uradni list RS|volume=št. 31/2000|date=7. 4. 2000|isbn=961-6324-14-4|url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1600.html|access-date=2011-07-12|archive-date=2011-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720110118/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1600.html|url-status=dead}}</ref>. * Nadomestila in spodbude - zavarovana območja so zelo pogosto manj primerna za kmetijsko proizvodnjo, zato so tamkajšnji kmetje upravičeni do podpore za nadaljevanje tradicionalnega načina kmetovanja, ki je ključnega pomena za ohranitev biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti.<ref name="pravo" /> * [[Presoja vplivov na okolje]] je vrednotenje učinka določenega projekta na okolje.<ref>{{Navedi splet|title=Presoja vplivov na okolje (izraz v Evrotermu)|url=http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=4159&L1=302&L2=94|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO)|accessdate=2011-07-12|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304202928/http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=4159&L1=302&L2=94|url-status=dead}}</ref> To je upravni postopek, v katerem se ugotovi ali nameravani poseg v okolje, ki predstavlja morebitno nevarnost za okolje lahko povzroči njegovo poškodbo oziroma ali je poseg z vidika njegovih škodljivih vplivov na okolje sploh dopusten. * Zaradi dejanske ali možne ogroženosti vlada vlada lahko sprejme akt o zavarovanju rastlinskih ali živalskih vrst, določi ukrepe varstva njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben varstveni režim.<ref name="ZON" /> * Oblikovana narava je del narave, ki ga človek preoblikuje z namenom vzgoje, izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali katerim drugim namenom in je pomemben zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.<ref name="ZON" /> V to kategorijo sodijo [[botanični vrt|botanični]], [[živalski vrt]]ovi in drugi oblikovani ekosistemi. * [[Genska banka|Genske banke]] so nadzorovane ali gojene populacije ali deli živali in rastlin, zlasti semena, trosi, spolne celice in drugi biološki materiali, ki se upravljajo za namene ohranjanja vrst oziroma njihovih genskih skladov.<ref name="ZON" /> Včasih se uporablja izraz semenska banka ali banka dednine, njihova vsebina izvira iz cele vrste primitivnih vrst in različnosti divjih posevkov. Mednarodna komisija za rastlinske genske vire (''The International Board for Plant Genetic Resources''-IBPGR), ustanovljena l. 1974, spodbuja zbiranje, dokumentiranje, vrednotenje, shranjevanje in eventualno uporabo genskih virov pomembnih rastlinskih vrst.<ref>{{Navedi splet|title=Genska banka (izraz v Evrotermu)|url=http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=3613&L1=302&L2=94|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO)|accessdate=2011-07-12|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203618/http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=3613&L1=302&L2=94|url-status=dead}}</ref> === Raziskovanje biotske raznovrstnosti === [[Konvencija o biotski raznovrstnosti]] izpostavlja spodbujanje raziskovanja, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih komponent, ter taksonomskega raziskovanja. Pomembno je tudi povezovanje raziskovanja in strokovnega usposabljanja ljudi. V Sloveniji država podpira raziskovanje biotske raznovrstnosti s financiranjem raziskovalnih kadrov in projektov, npr: ''Biotska raznovrstnost mikrogliv v vodah solin''; ''Naravna dediščina ogroženih mokriščnih habitatov''; ''Trajnost gozda in biotska raznovrstnost''; program ''Zoološke in speleobiološke raziskave''; ...<ref name="pravo" /> === Monitoring biotske raznovrstnosti === Monitoring sprememb biotske raznovrstnosti sestavljajo monitoring stanja biotske raznovrstnosti in monitoring pritiskov in odzivov na zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Cilji monitoringa so izpopolnitev seznama vrst in populacij, spremljanje stanja biotske raznovrstnosti in vplivov najpomembnejših pritiskov na biotsko raznovrstnost na podlagi sklopa kazalnikov, spremljanje odzivov na zmanjševanje pritiskov (tudi pripravljenost družbe za spreminjanje ustaljenih vedenjskih vzorcev), ter zagotovitev dostopnosti interpretacij zbranih podatkov in po potrebi podatkov samih. Z njim zajamejo ekosisteme in habitatne tipe: * z veliko pestrostjo, s številnimi endemičnimi ali ogroženimi vrstami, * ki so nujni za preživetje selitvenih vrst, * ki so družbenega, gospodarskega, kulturnega ali znanstvenega pomena, * ki so reprezentativni, enkratni ali povezani s ključnimi evolucijskimi ali drugimi biološkimi procesi.<ref name="strategija">{{navedi splet|title=Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji|url=http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/biotska.pdf|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|year=2001|accessdate=2011-07-14|archive-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120111032400/http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/biotska.pdf|url-status=dead}}</ref> Kazalniki biotske pestrosti obsegajo kompleks informacij o stanju in trendih bioloških resursov, pritiskih na biotsko pestrost, vplivih teh pritiskov ter odzivih na te pritiske. Nakazujejo napredek v smislu želenega cilja in so pogosto kvantitativna merila, po katerih se lahko ocenjujejo določeni vidiki uspešnosti.<ref>{{navedi knjigo|publisher=BIONET & IUCN|editor1=Cohen, S.|editor2= Burgiel, S.W.|year=1998|title=Exploring Biodiversity Indicators and Targets under the Convention on Biological Diversity|isbn=2831704529}}</ref> == Opombe == {{sklici|group="op"}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Biogeografija]] * [[Ekologija]] * [[Evolucija]] == Zunanje povezave == * [http://wgbis.ces.iisc.ernet.in/biodiversity/ Sahyadri: Informacijski sistem biodiverzitete] Indijski inštitut znanosti, Indija * [http://www.greenfacts.org/biodiversity/index.htm Greenfacts - dejstva o zdravju in okolju] * [http://www.actionbioscience.org/index.html ActionBioscience], Projekt Ameriškega inštituta za biološke znanosti, ki raziskuje biodiverziteto, okolje in druge vidike bioznanosti. * [http://www.biodiv.org/convention/ Konvencija Biološke diverzitete (tekst konvencije)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051123104804/http://www.biodiv.org/convention/ |date=2005-11-23 }} * [http://www.law-ref.org/CBD/index.html Konvencija Biološke diverzitete pri Law-Ref.org] - indeksirani in povezano z drugimi dokumenti * [http://plato.stanford.edu/entries/biodiversity/ Stanfordova enciklopedija: Biodiverziteta] * [http://www.museums.org.za/bio/index.htm Raziskovanje biodiverzitete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060701035247/http://www.museums.org.za/bio/index.htm |date=2006-07-01 }} * [http://biodiversityhotspots.org/ Vroče točke biodiverzitete] * [http://www.well.com/user/davidu/extinction.html Trenutna ocena zmanjševanja biodiverzitete in izumiranja vrst] * [http://www.ericdigests.org/2000-2/biodiversity.htm Poučevanje biodiverzitete] * [http://www.globio.info GLOBIO], Program za označevanje preteklih, sedanjih in bodočih človeških poseganj v biodiverziteto * [http://stort.unep-wcmc.org/imaps/gb2002/book/viewer.htm Svetovni zemljevid biodiverzitete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050825002841/http://stort.unep-wcmc.org/imaps/gb2002/book/viewer.htm |date=2005-08-25 }} interaktivni zemljevid * [http://www.scidev.net/ms/biofacts/ Dejstva in številke biodiverzitete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630113409/http://www.scidev.net/ms/biofacts/ |date=2006-06-30 }} - SciDev.Net * [http://www.amazonia.org Kartiranje biodiverzitete v Amazonskem deževnem gozdu] * [http://www.lost-species.org/tracking/ L.O.S.T. projekt]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://search.looksmart.com/p/browse/us1/us317914/us53774/us227678/ LookSmart - Biodiverziteta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041206073346/http://search.looksmart.com/p/browse/us1/us317914/us53774/us227678/ |date=2004-12-06 }} * [http://dmoz.org/Science/Environment/Biodiversity/ Open Directory Project - Biodiverziteta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091124063620/http://www.dmoz.org/Science/Environment/Biodiversity/ |date=2009-11-24 }} * [http://dir.yahoo.com/Science/Biology/Biodiversity/ Yahoo! - Biodiverziteta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060419133707/http://dir.yahoo.com/Science/Biology/Biodiversity/ |date=2006-04-19 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Okoljevarstvo]] [[Kategorija:Biodiverziteta|*]] [[Kategorija:Vrste (biologija)]] 7fsehjz9sjvlnjdv4ubdxspvg288621 6678975 6678974 2026-05-22T01:27:50Z ~2026-30595-87 260331 /* Biotska raznovrstnost skozi čas – evolucija */ Popravek tipkarske napake 6678975 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fungi of Saskatchewan.JPG|thumb|275px|Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severnega Saskatchevana blizu LaRonge, je primer pestrosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi.]] '''Biotska raznovrstnost''' ali '''biotska pestrost''', tudi '''biološka raznovrstnost''' ali s tujko '''biodiverziteta''', je stopnja raznolikosti vseh oblik [[življenje|življenja]] v nekem okolju, bodisi [[ekosistem]]u, [[biom]]u ali celotni [[Zemlja|Zemlji]]. Biotska raznovrstnost se nanaša na vrste, njihove genetske lastnosti in [[ekosistem]]e. Poenostavljeno gledano gre za število različnih vrst [[organizem|organizmov]], ki živijo v določenem prostoru in raznolikost [[ekosistem]]ov nekega območja. Beseda biodiverziteta je sestavljenka iz »bio« (iz [[grščina|grškega]] ''bios'' – življenje) in »diverziteta« (iz [[angleščina|angleške]] ''diversity'' – raznovrstnost). Dobeseden prevod bi bil torej »raznovrstnost življenja«. V anglosaškem svetu pogosto govorijo o »biološki raznovrstnosti« (''biological diversity''), v [[slovenščina|slovenščini]] pa je priporočen izraz »biotska raznovrstnost«.<ref>{{navedi splet| url=http://evroterm.gov.si/ |title=Evroterm |publisher=Služba Vlade RS za evropske zadeve |accessdate=31.5.2011}}</ref> Je relativno nov pojem, ki so ga prvič uporabili šele leta [[1986]]. Odtlej, še posebej pa po sprejetju konvencije o biotski raznovrstnosti v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] leta [[1992]], se je število temeljnih raziskav na tem področju znatno povečalo, vzporedno pa so se zvrstile številne študije o ravnanju z biodiverziteto. Leto 2010 je bilo razglašeno za [[mednarodno leto biotske raznovrstnosti]]. Biotska raznovrstnost s stališča človeka omogoča smotrno izrabo [[biološki vir|bioloških virov]] (za [[hrana|hrano]], [[farmacija|farmacevtska sredstva]], [[turizem]]) in razumevanje pomena posameznih [[ekosistem]]ov v [[biosfera|biosferi]]. Hkrati pa je védenje o biodiverziteti pomembno, ker daje argumente za učinkovito [[varstvo narave]]. ==Etimologija== Izraz "biološka diverziteta" (ang. ''biological diversity'') je prvi uporabil okoljevarstvenik Raymond F. Dasmann leta 1968 v knjigi ''A Different Kind of Country''<ref>Dasmann, R. F. 1968. A Different Kind of Country. MacMillan Company, New York. ISBN 0-02-072810-7.</ref>. Izraz je bil široko sprejet šele po več kot desetletju, ko je leta 1980 prišel v splošno rabo v znanstveni in okoljski politiki. [[Thomas Lovejoy]] je v predgovoru knjige ''Conservation Biology''<ref>M. E. Soulé and B. A. Wilcox. 1980. Conservation Biology: An Evolutionary-Ecological Perspective. Sinauer Associates. Sunderland, Massachusetts.</ref> izraz vpeljal tudi v znanstveni skupnosti. Do takrat je bil v uporabi izraz "naravna pestrost" (ang. ''natural diversity''), ki ga je vpeljala The Science Division of [[The Nature Conservancy]] v študiji leta 1975, "The Preservation of Natural Diversity". Leta 1988 sta entomolog [[Edward Osborne Wilson|E. O. Wilson]] in F.M.Peter, po srečanju ameriškega državnega foruma v Washingtonu (''National Forum on Biological Diversity'', 1986) in pod pokroviteljstvom ameriške Državne akademije za znanost in umetnost in [[Smithsonian Institution|Ustanove Smithsonian]], izdala zbornik ''BioDiversity'',<ref>Edward O.Wilson, editor, Frances M.Peter, associate editor, ''Biodiversity'', National Academy Press, March 1988 ISBN 0-309-03783-2 ; ISBN 0-309-03739-5 (pbk.), [http://darwin.nap.edu/books/0309037395/html/R2.html online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060913154719/http://darwin.nap.edu/books/0309037395/html/R2.html |date=2006-09-13 }}</ref><ref>Global Biodiversity Assessment. UNEP, 1995, Annex 6, Glossary. ISBN 0-521-56481-6, used as source by [http://www.biodiv.be/glossary_keywords/B "Biodiversity", Glossary of terms related to the CBD] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110910155535/http://www.biodiv.be/glossary_keywords/B |date=2011-09-10 }}, [[Belgija|Belgian]] Clearing-House Mechanism. Retrieved 2006-04-26.</ref> ki je takoj postal prodajna uspešnica.<ref name="Tarman1998">{{cite journal|title=Biotska raznovrstnost Zemlje - kaj je in kolikšna je raznovrstnost živega sveta|first=Kazimir |last=Tarman |authorlink=Kazimir Tarman |journal=Proteus |volume=61 |issue=2 |year=1998}}</ref> == Ravni biotske raznovrstnosti == [[Slika:GEM corn.jpg|thumb|250px|Nenavadna zrna [[koruza|koruze]] so izbrana, da povečajo raznovrstnost pridelka s selektivnim gojenjem domače koruze]] [[Slika:View from Bukit Terisek.jpg|thumb|250px|[[Deževni gozd]]ovi imajo največjo biodiverziteto [[ekosistem]]ov na Zemlji]] Biotska raznovrstnost je bogastvo celotne [[biosfera|biosfere]], ki se odraža v genetski raznovrstnosti [[organizem|organizmov]], v različnosti vrst živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih organizmi sestavljajo. Ker je biotska raznovrstnost kompleksna, se jo lahko razstavi na več enot – pri tem se izhaja iz koncepta hierarhične organizacije življenja od [[molekula|molekule]] do celotne biosfere.<ref>{{navedi knjigo |title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |authorlink=Boris Kryštufek |pages=11-13 |publisher=Tehniška založba Slovenije |year=1999 |isbn=8636503191 |chapter=Biodiverziteta}}</ref> ===Vrstna raznolikost=== {{glavni|Vrstna raznolikost}} Vsaka [[vrsta (biologija)|vrsta]] živih bitij, ki jo je znanost prepoznala kot samostojno enoto, je označena z [[dvočlensko poimenovanje|dvočlenskim znanstvenim imenom]]. Od leta [[1753]], ko je švedski naravoslovec [[Carl Linnaeus|Carl Linne]] prvič uporabil takšen sistem poimenovanja, se je nabralo več kot milijon in pol vrstnih imen.<ref name=Hlad3>{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) |editor-last1=Hlad |editor-first1=Branka |editor-last2=Skoberne |editor-first2=Peter |page=3|year=2001|isbn=961-6324-14-4|url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|access-date=2011-06-11|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|url-status=dead}}</ref> Vrstna diverziteta po Zemlji ni enakomerno razporejena. Za nekatera območja je značilna posebno velika [[koncentracija]] vrst. Takšnim območjem pravimo [[Vroča točka biodiverzitete|vroče točke biodiverzitete]]<ref>{{navedi knjigo|title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |pages=13-16|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1999|isbn=8636503191|chapter=Vrstna diverziteta}}</ref> Vrstno diverziteto izražamo kot število vrst na enoto površine.<ref name="Tarman1998"/> === Genetska raznolikost === {{Glavni|Genetska raznovrstnost}} Vsako živo bitje nosi v svoji [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] informacije, ki ga določajo kot posameznika (barva, vedenjski odziv ...). Segmentu DNK, ki kodira določeno lastnost, pravimo [[gen]]. Število genov v jedru je različno – [[bakterije]] jih imajo približno 1000, [[hišna miš]] pa približno 100.000. Ta celotna informacija se nahaja v vsakem celičnem jedru, celic pa ima povprečen [[sesalci|sesalec]] več sto milijard.<ref>{{navedi knjigo|title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |pages=17-18|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1999|isbn=8636503191|chapter=Genetska diverziteta}}</ref> Genska pestrost zagotavlja ustrezno informacijo za delovanje življenja na vseh višjih ravneh od celice in osebka do ekosistemov in celotne biosfere.<ref name="Hlad3" /> ===Ekosistemska raznolikost=== {{glavni|Ekosistemska raznolikost}} Organizmi, ki medsebojno vplivajo drug na drugega, skupaj s fizičnim okoljem tvorijo [[ekosistem]]. Živa bitja zunaj [[ekosistem]]ov ne morejo preživeti. Če uničimo ekosistem, bodo propadle tudi vrste. Če uničujemo vrste, ki gradijo ekosistem, s tem uničimo tudi sam ekosistem.<ref>{{navedi knjigo|title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |pages=18|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1999|isbn=8636503191|chapter=Ekosistemska diverziteta}}</ref> ===Molekulska raznolikost=== {{glavni|Molekulska raznolikost}} Leta 2003 je Anthony Campbell iz [[Cardiff University|Univerze Cardiff]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|VB]] določil še četrti nivo: molekularno raznolikost.<ref>{{Cite journal |last=Campbell |first=AK |journal=Journal of Applied Ecology |year=2003 |volume=40 |issue=2 | doi = 10.1046/j.1365-2664.2003.00803.x |pages=193–203 |title=Save those molecules: molecular biodiversity and life|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-applied-ecology_2003-04_40_2/page/193 | issn = 0021-8901 }}</ref> == Biotska raznovrstnost skozi čas – evolucija== [[Slika:Phanerozoic Biodiversity-sl.svg|thumb|right|250px|Diverziteta morskih fosilov med [[fanerozoik]]om]] [[Slika:Extinction intensity.svg|thumb|250px|Na navpični osi je odstotek izumrtja [[rod (biologija)|rodov]], na vodoravni pa čas v milijonih let]] Danes živeče vrste so verjetno samo med 2 in 4 % bitij, ki so kdaj koli živela na Zemlji. Današnja biotska raznovrstnost je rezultat več milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. Po podatkih IUCN (2000) je okoli 11.000 vrst pred izumrtjem, za 816 taksonov pa je izumrtje v zadnjih desetletjih tudi dokazano.<ref>{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) |editor-last1=Hlad |editor-first1=Branka |editor-last2=Skoberne |editor-first2=Peter |page=4-5|chapter=Biotska raznovrstnost skozi čas |year=2001 |isbn=961-6324-14-4 |url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|access-date=2011-06-11|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|url-status=dead}}</ref> Zgodovina biotske raznovrstnosti v [[fanerozoik]]u (zadnjih 540 milijonov let) se začne s hitro rastjo med [[kambrijska eksplozija|kambrijsko eksplozijo]] – obdobje, v katerem se najprej pojavi skoraj vsako [[deblo (taksonomija)|deblo]] [[mnogoceličar|večceličnih organizmov]]. V naslednjih 400 milijonih letih je raznolikost nevretenčarjev le malo napredovala, raznolikost vretenčarjev pa je rasla eksponentno.<ref name="Sahney, S. 2010">{{Cite journal|doi=10.1098/rsbl.2009.1024|last1=Sahney|first1=S.|last2=Benton|first2=M.J.|first3=Paul|last3=Ferry|year=2010|title=Links between global taxonomic diversity, ecological diversity and the expansion of vertebrates on land|journal=Biology Letters|url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/early/2010/01/22/rsbl.2009.1024.abstract|volume=6|issue=4|pages=544–7|publisher=The Royal Society|pmid=20106856|pmc=2936204|access-date=2011-06-09|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127223305/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/early/2010/01/22/rsbl.2009.1024.abstract|url-status=dead}}</ref> Ta dramatičen porast raznolikosti je zaznamovalo periodično, veliko zmanjšanje raznolikosti v razmeroma kratkem času, imenovano kot [[množično izumrtje|množično izumiranje]].<ref name="Sahney, S. 2010"/> Do velikega množičnega izumiranja je prišlo, ko so v [[karbon]]u propadli pragozdovi.<ref name="SahneyBentonFerry2010RainforestCollapse">{{cite journal | doi=10.1130/G31182.1 | url=http://geology.geoscienceworld.org/cgi/content/abstract/38/12/1079 |author1=Sahney, S. |author2=Benton, M.J. |author3=Falcon-Lang, H.J. | year=2010 | title= Rainforest collapse triggered Pennsylvanian tetrapod diversification in Euramerica | journal=Geology | volume = 38 | pages = 1079–1082 | format=PDF }}</ref> Proces zajame več taksonomsko različnih skupin. Najobsežnejše je bilo množično izumrtje v obdobju [[trias]]-[[perm]], pred 251 milijoni leti. Vretenčarji so potrebovali 30 milijonov let, da si opomogli od tega dogodka.<ref name="SahneyBenton2008RecoveryFromProfoundExtinction">{{cite journal | url=http://journals.royalsociety.org/content/qq5un1810k7605h5/fulltext.pdf | author1=Sahney, S. | author2=Benton, M.J. | year=2008 | title=Recovery from the most profound mass extinction of all time | journal=Proceedings of the Royal Society: Biological | doi=10.1098/rspb.2007.1370 | volume=275 | pages=759–65 | format=PDF | pmid=18198148 | issue=1636 | pmc=2596898 | access-date=2011-06-09 | archive-date=2011-02-22 | archive-url=https://wayback.archive-it.org/10702/20110222085928/http://journals.royalsociety.org/content/qq5un1810k7605h5/fulltext.pdf | url-status=dead }}</ref> Zgodnjekredno izumiranje, v katerem so izginili dinozavri, je bilo glede na število izumrlih družin, razmeroma majhno.<ref>{{navedi knjigo|title=Osnove varstvene biologije |first=Boris |last=Kryštufek |pages=70-71|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1999|isbn=8636503191|chapter=Množična izumiranja}}</ref> [[Fosil]]ni ostanki kažejo, da je v zadnjih nekaj milijonih letih prišlo do največje biotske raznovrstnosti v zgodovini.<ref name="Sahney, S. 2010"/> Vendar pa vsi znanstveniki ne potrjujejo takšnega pogleda, ker so podatki o ohranjenih fosilih nezanesljivi. Nekateri znanstveniki verjamejo, da današnja biotska raznovrstnost ni dosti drugačna od biotske raznovrstnosti pred 300 milijoni leti<ref>{{cite journal | pmid = 11353852 | year = 2001 | last=Alroy | first=J. | last2=Marshall | first2=C. R. | last3=Bambach | first3=R. K. | last4=Bezusko | first4=K. | last5=Foote | first5=M. | last6=Fursich | first6=F. T. | last7=Hansen | first7=T. A. | last8=Holland | first8=S. M. | last9=Ivany | first9=L. C. | last10=Jablonski | first10=D. | last11=Jacobs | first11=D. K. | last12=Jones | first12=D. C. | last13=Kosnik | first13=M. A. | last14=Lidgard | first14=S. | last15=Low | first15=S. | last16=Miller | first16=A. I. | last17=Novack-Gottshall | first17=P. M. | last18=Olszewski | first18=T. D. | last19=Patzkowsky | first19=M. E. | last20=Raup | first20=D. M. | last21=Roy | first21=K. | last22=Sepkoski | first22=J. J. | last23=Sommers | first23=M. G. | last24=Wagner | first24=P. J. | last25=Webber | first25=A. |display-authors=5 |title = Effects of sampling standardization on estimates of Phanerozoic marine diversification | volume = 98 | issue = 11 | pages = 6261–6 | doi = 10.1073/pnas.111144698 | pmc = 33456 | journal = Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America}}</ref>, medtem ko nekateri drugi menijo, da raznolikost fosilov odraža raznolikost življenja.<ref name="Sahney, S. 2010"/> Ocene sedanje svetovne makroskopske raznolikosti živalskih vrst variira od 2-10 milijonov, z najboljšo približno oceno 13-14 milijonov, velika večina katerih je členonožcev.<ref name=heywood>{{navedi splet |url=http://www.unep.org/ourplanet/imgversn/85/heywood.html |title=Mapping the web of life |publisher=Unep.org |date= |accessdate=2009-06-21 |archive-date=2010-07-25 |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20100725181504/http://www.unep.org/ourplanet/imgversn/85/heywood.html |url-status=dead }}</ref> Videti je, da se raznovrstnost nenehno povečuje v odsotnosti naravne selekcije.<ref>{{Cite journal| pages = 318| issue = 7304| doi = 10.1038/466318a| year = 2010| journal = Nature| volume = 466| title = Does diversity always grow?| url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_2010-07-15_466_7304/page/318| last1 = Okasha | first1 = S.|bibcode = 2010Natur.466..318O }}</ref> == Stanje raziskanosti biotske raznovrstnosti == [[Aristotel]] (3. stol. pr. n. št.) v svojem delu ''Zgodovina živih bitij'' (''Historia Animalium'') omenja 520 živalskih vrst,<ref>{{navedi knjigo|title=Evolution of the Insects|author=David Grimaldi|pages=16|publisher=Cambridge University press|location=New York|year=2005|isbn=9780521821490|url=http://books.google.si/books?id=Ql6Jl6wKb88C&lpg=PA16&ots=q9vBF_EsGB&dq=Aristotle%20520%20species&pg=PA16#v=onepage&q=Aristotle%20520%20species&f=false}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] (18. stol) jih navaja nekaj čez 4000.<ref>{{navedi knjigo|title=The Poverty of the Linnaean Hierarchy|author=Marc Ereshefsky|pages=212|publisher=Cambridge University press|location=New York|year=2001|isbn=9780521781701|url=http://books.google.si/books?id=tM6E8-_vSD0C&lpg=PA212&dq=Linnaeus%204000&pg=PR6#v=onepage&q=Linnaeus%204000&f=false}}</ref> Danes se ocene o številu različnih vrst organizmov razhajajo – prevladuje mnenje, da je znanih in opisanih vrst okoli 1,75 milijona, vendar je to le manjši del. Ocenjujejo, da ni raziskanih več kot 10-15 % dejanskega števila, medtem ko nekateri menijo celo, da je ugotovljenih komaj 1-3 % vrst. Vedno več ocen se giblje okoli številke 14 milijonov vrst.<ref>{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO)|editor1=Hlad, B. |editor2=Skoberne, P. |page=6|chapter=Biotska raznovrstnost skozi čas|year=2001|isbn=961-6324-14-4}}</ref> [[Image:Undiscovered species chart.png|thumb|center|500px|Neodkrite in že odkrite vrste]] === Stanje raziskanosti biotske raznovrstnosti v Sloveniji=== Posebnost biotske raznovrstnosti v Sloveniji se kaže v sorazmerno velikem številu rastlinskih in živalskih vrst, različnih ekosistemov na majhni površini (20.254&nbsp;km²). Evidentiranih je bilo okoli 22.000 vrst, ki naj bi živele na tem območju. Ocenjeno število vrst pa se giblje med 50.000 in 120.000.<ref name=konvencija>{{navedi knjigo|title=Konvencija o biološki raznovrstnosti: poročilo o izvajanju konvencije v Republiki Sloveniji|year=1997|author1=[[Peter Skoberne]]|author2=Gordana Beltram|isbn=9789619017968|location=Ljubljana|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave|url=http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf|access-date=2011-06-11|archive-date=2013-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20131231001434/http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf|url-status=dead}}</ref> <center> {| class="wikitable" border="1" |+ Ocenjeni podatki o biotski raznovrstnosti na svetu in podatki, zbrani za Slovenijo, po Mršiću, 1997, in popravljeni po Sketu, 1997<ref name=konvencija /> ! Taksonomska skupina<ref group="op">Skupine so različne taksonomske ravni, nekatere so umetne (latinsko ime v narekovajih); nekatere manjše skupine, ki v Sloveniji niso zastopane, so izpuščene.</ref> !! Št. vrst na Zemlji!!Slovenija-kopno<ref group="op">Združuje kopno in celinske vode.</ref>!!Slovenija-morje!!Stanje raziskanosti<ref group="op">1=slabo (maloštevilni podatki), 2=zadovoljivo (verjetno ugotovljenih ½ prisotnih vrst), 3=dobro (ugotovljenih 50-90% vrst), 4=zelo dobro ali odlično (znane skoraj vse vrste); ?=ni podatkov</ref> |- | [[bakterije]](Bacteria+Archebacteria)|| 4670 || ?||?||1 |- | [[modrozelene cepljivke]] (Cyanobacteria)<ref group="op">Cyanobacteria spada med Bacteria.</ref>|| || 308||8||3 |- | *[[alge]]* ("Phycobionta")|| 29.900||1050||178||3 |- | [[glive]] ("Mycota")|| 64.120<ref group="op">Ocenjeno št. vrst po WCMC je blizu 1,5 milijona.</ref>||300||?||2 |- | *[[lišaj]]i* ("Lichenes")|| 20.000||600||?||2 |- | [[mahovi]] (Bryophyta)|| 11.960||755||0||4 |- | [[praprotnice]] (Pteridophyta)|| 9650||75||0||4 |- | [[semenke|cvetnice]] (Spermatophyta)|| 250.000||3100||?||4 |- | [[praživali]] ("Protozoa")|| 31.900||9||45||1 |- | [[spužve]] (Porifera)||6000||4||55||3 |- | [[ožigalkarji]] (Cnidaria)|| 15.000||7||82||3 |- | [[čaškarji]] (Kamptozoa)|| 150||0||3||1 |- | [[ploski črvi]] (Plathelminthes)|| 15.000||280||30||2 |- | [[valjsti črvi]] (Nemathelminthes)|| 24.600||165||10||1 |- | [[nitkarji]] (Nemertina)|| 950||1||1||1 |- | [[mehkužci]] (Mollusca)|| 50.000||720||95||3 |- | [[pršivci]] (Sipunculida)|| 320||0||3||2 |- | [[kolobarniki]] (Annelida)|| 18.740||180||470||2 |- | [[nožičniki]] (Tardigrada)|| 530||50||?||2 |- | [[krempljičarji]] (Onychophora)|| 70||0||0||- |- | [[pajkovci]] (Arachnida)|| 73.730||975||?||2 |- | [[morski pajki]] (Pycnogonida|| 1000||0||?||1 |- | [[raki]] (Crustacea)|| 55.360||300||305||3 |- | [[stonoge]] (Myriapoda)|| 13.160||240||0||3 |- | [[žuželke]] (Insecta)|| 850.000||10.130||?||2 |- | [[iglokožci]] (Echinodermata)|| 6700||0||35||4 |- | [[mahovnjaki]] (Bryozoa)|| 5000||8||?||1 |- | [[plaščarji]] (Tunicata)|| 3000||0||55||3 |- | [[ščetinočeljustnice]] (Chaetognatha)|| 110||0||7||3 |- | [[obloustke]] (Cyclostomata)|| 73||3||1||3 |- | [[ribe]] (Pisces)|| 21.650||95||105||4 |- | [[dvoživke]] (Amphibia)|| 4015||20||0||4 |- | [[plazilci]] (Reptilia)|| 5955||22||3||3 |- | [[ptiči|ptice]] (Aves)|| 9090||360||0||4 |- | [[sesalci]] (Mammalia)|| 4215||75||4||4 |- | SKUPAJ|| okoli 1.800.000||okoli 19.530||1495 |} </center> Bogastvo vrst Slovenije je najbolj izrazito zaradi majhnosti. Tako je npr. po številu višjih rastlin najbogatejša država [[Brazilija]] s 55.000 znanimi vrstami, vendar je 420-krat večja kot Slovenija s 3.100 vrstami. Glede na geografsko širino so med evropskimi državami s Slovenijo najbolj primerljiva [[Francija]] s 4.200 vrstami cvetnic, ki pa je 25-krat večja kot Slovenija, [[Italija]] (5.500; 15x), [[Hrvaška]] (2.800, 2,6x) in [[Romunija]] (3.200 vrst, 12x večja).<ref>{{navedi knjigo|title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji (Slovenija – vroča točka Evrope)|author=[[Narcis Mršić]]|isbn=961-90179-2-7|location=Ljubljana|year=1997|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave|url=http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf|page=30|access-date=2011-06-11|archive-date=2013-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20131231001434/http://www.proteus.si/files/File/Tekmovanje/SS%202009-2010/Biotska%20raznovrstnost.pdf|url-status=dead}}</ref> == Pomembnost biotske raznovrstnosti == Biotska raznolikost je pomembna iz različnih razlogov. Je [[intrizična vrednota]], kar pomeni, da se nanaša na etično prepričanje, da je biotska raznolikost vrednota sama po sebi in ne zaradi nečesa ali nekoga. Težko jo je določiti in opisati, saj vsebuje etične in filozofske dimenzije odnosa med naravo in družbo. Ker je to naravna danost, le-to pomeni, da je ne smemo izrabljati brez ustreznega moralnega razloga, ki odtehta slabost dejanja.<ref>{{navedi revijo|journal=DELA (28)|issn=1854-1089|author=Bojan Erhartič|title=Reliefne oblike kot geodiverziteta (Intrizične vrednote)|year=2007|publisher=Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani|editor=Dušan Plut|url=http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_28/05_erhatic.pdf|page=64}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Biotska raznovrstnost je temelj življenja človeštva na Zemlji, saj uravnava delovanje ekosistemov, uravnava sestavo atmosfere (razmerje med [[kisik]]om in [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]]), pretvarjanje sončeve energije v kemično (hrana), itd. Ima tudi neposredne uporabne koristi kot je rast [[les]]a in [[plod]]ovi rastlin. Delujoči ekosistemi omogočajo zaščito tal pred spiranjem, samočistilno funkcijo voda, ... Prav tako pa človek potrebuje stik z ohranjeno naravo za vzpostavljanje psihičnega in fizičnega ravnovesja.<ref name="pregled">{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) |editor-last1=Hlad |editor-first1=Branka |editor-last2=Skoberne |editor-first2=Peter |page=6-8|chapter=Vrednotenje biotske raznovrstnosti|year=2001|isbn=961-6324-14-4|url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|access-date=2011-06-11|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf|url-status=dead}}</ref> === Eksistenčni pomen === Človek je sestavni del bioloških sistemov na Zemlji in je popolnom odvisen od delovanja ekosistemov, predvsem od<ref name="umanotera">{{navedi splet|author=Barbara Skaberne|title=Biotska raznovrstnost|publisher=Umanotera|url=http://www.umanotera.org/index.php?node=67|accessdate=2011-07-02}}</ref>: * uravnavanja sestave [[Ozračje|atmosfere]] (razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom) * ozonske plasti v [[stratosfera|stratosferi]] (zadrževanje sevanja) * primarne produkcije (rastline pretvarjajo sončevo energijo v kemično – v hrano) * podnebnih sprememb. === Neposredne uporabne koristi=== Človek ima neposredno uporabno korist od posameznih sestavnih delov biotske raznovrstnosti kot so [[rastline]], [[les]], [[ribe]], drugih živali, [[plod]]ovi rastlin, gobe. Sem štejemo tudi možnosti za raziskovanje in odkrivanje novih snovi in mehanizmov delovanja.<ref name="pregled" /> Med neposredne uporabne funkcije sodijo predvsem [[biomaterial]]i, energija in hrana. *Rastline, ki zadovoljujejo prehranske zahteve, ponazarjajo najosnovnejšo vrednost biodiverzitete. Pestrost vrst na določenem območju omejujejo predvsem tradicija in okus, ne pa prehranska vrednost. Le ducat pridelovalnih rastlin skupno daje okoli 75% vse hrane na svetu. Z naraščanjem prebivalstva naraščajo tudi potrebe po hrani, biotska raznovrstnost pa je pomemben potencial za pridobivanje novih uporabnih vrst in sort rastlin. *Živali prispevajo veliko manj k človekovi prehrani kot rastline. Ribe in ribji proizvodi so v večini iz naravnih virov in je hkrati ta naravni vir ključen za globalno prehransko varnost.<ref name="pregled" /> *Les je eden od pomembnih proizvodov široke porabe in izhaja iz naravnih virov. Ekonomsko gledano je zelo pomembno blago v [[mednarodna trgovina|mednarodni trgovini]].<ref name="pregled" /> *[[Zdravilo|Zdravila]] oz. biološko aktivne sestavine zdravil so pred razvojem moderne [[medicina|medicine]] pridobivali le iz naravnih virov in tudi danes se velik del rastlinskega materiala še vedno zbira v naravi. Le redke zdravilne vrste so kultivirane, zato so mnoge prostoživeče [[populacija (biologija)|populacije]] zaradi čezmernega izkoriščanja resno ogrožene.<ref name="pregled" /> === Posredne uporabne (ekološke) koristi === Vrste in njihove združbe opravljajo poglavitne ekološke storitve različnih tipov. Primeri ekoloških storitev so: * Biološka produktivnost - količina organskih snovi ali njen ekvivalent v suhi snovi, ogljiku ali energii, ki se je nakopičila v določenem časovnem obdobju.<ref>{{navedi splet|title=Biological productivity|publisher=Answers.com (McGraw-Hill Encyclopedia of Science and Technology)|url=http://www.answers.com/topic/biological-productivity|accessdate=2011-07-02}}</ref> * Čiščenje [[voda|vode]] in [[zrak]]a - nekatere največje narodne parke so razglasili z namenom zagotavljanja pitne vode velikim mestom v njihovi bližini. Voda, ki ves čas kroži skozi atmosfero, se na teh zavarovanih območjih prečisti v procesih, ki jih zagotavljajo živa bitja, torej biodiverziteta.<ref>{{navedi revijo |journal=GEA |issn=0353782X |last=Kryštufek |first=Boris |authorlink=Boris Kryštufek |title=Mednarodno leto biotske raznovrstnosti (Naravno bogastvo jezer izginja) |year=2010 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |url=http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1489 |access-date=2011-07-02 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305153749/http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1489 |url-status=dead }}</ref> * Kroženje hranil - ko se organske molekule razgradijo, se hranila vrnejo v neživi del ekosistema, od tu pa jih rastline lahko ponovno absorbirajo in vgradijo v svoje ekosisteme ali pa se uskladiščijo za daljšo dobo v nemobilni obliki.<ref>{{navedi splet|author=S. Grbec|title=Kompleksna presoja odvzema lesne biomase iz ekosistema v tehnološke namene (diplomsko delo)|year=2009|location=Ljubljana |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_grbec_samo.pdf|accessdate=2011-07-02}}</ref> * Proizvodnja [[kisik]]a * Odstranjevanje [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]],... ===Prosti čas, kulturne in estetske vrednosti=== Biotska raznovrstnost bogati prostočasne dejavnosti, kot so pohodništvo, [[opazovanje ptic]], itd. Biotska raznovrstnost navdihuje glasbenike, slikarje, kiparje, pisatelje in druge umetnike. Mnoge kulture se vidijo kot sestavni del naravnega sveta, ki od njih zahteva, da spoštujejo druge živeče organizme. Splošno razširjene dejavnosti kot so vrtnarjenje, [[akvaristika]] in zbiranje primerkov so močno odvisne od biotske raznovrstnosti. == Ogroženost in izguba biotske raznovrstnosti == [[Slika:Sugarcane Deforestation, Bolivia, 2016-06-15 by Planet Labs.jpg|thumb|right|240px|Uničevanje gozdov in povečana izgradnja cest v [[Bolivija|Boliviji]] je zaskrbljujoča zaradi povečanega človeškega vdiranja v divjino in zaradi povečane izrabe virov.]] Osnovni vzrok za propadanje biotske raznovrstnosti je hitra rast človeške [[prebivalstvo|populacije]], ki potrebuje vedno več dobrin. Človeštvo posega v okolje, spreminja in uničuje obstoječe ekosisteme, ki zato vse bolj izgubljajo biodiverziteto. Osnovni vzroki ogroženosti biotske raznovrstnosti so: * spremebe v kmetijstvu (tehnologija, opuščanje obdelovanja manj primernih zemljišč, uporaba novih kultivarjev in hibridov, vnos [[alohtona vrsta|alohtonih vrst]], intenzivno [[monokultura|monokulturno]] [[kmetijstvo]] in [[gozdarstvo]]) * prekomerno izkoriščanje vrst, npr. za [[lov]], nabiranje, medicino * uničevanje naravnih bivališč (nenadzorovano širjenje urbanih naselij, uvajanje kmetijsta na območjih ohranjene narave) * razvoj infrastrukture (gradnja avtocest) * izsuševanje mokrišč * [[onesnaženje|onesnaževanje]] okolja - [[zrak]]a, tal in [[voda|vode]] z odplakami, izpuhi, [[pesticid]]i, umetnimi gnojili... * pomanjkljivi nadzorni ukrepi in neizpolnjevanje zakonov Najbolj kritične posledice se kažejo predvsem v fragmentaciji ekosistemov, degradaciji, poškodovanju in uničenju habitatov rastlinskih in živalskih vrst, genskem onesnaženju in uničenju vrst ter zgubljanju dednega zapisa.<ref name=konvencija /> === Izumiranje, ki ga povzroča človek === Na začetku človekovega vzpona je bil glavni razlog za povečano izumiranje neposreden lov. Kasneje so eksotične vrste, ki jih je v novo okolje zanesel človek, vzpostavile z avtohtonimi živimi bitji nove biotske povezave, ki so pripeljale do [[izumrtje|izumiranja]] slednjih. Danes je glavni vidik izumiranja globalno poseganje v biosfero, ki ima za posledico nazadovanje in uničenje ekosistemov velikih razsežnosti. V zadnjem stoletju so zmanjšanjevanje biotske raznovrstnosti vedno bolj opazovali. Leta 2007 je nemški zvezni okoljski minister Sigmar Gabriel navedel, da bo do leta 2050 izumrlo 30% vseh vrst<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6432217.stm | title= 30% of all species lost by 2050 |work=[[BBC News]] | first=Sigmar | last=Gabriel | date=2007-03-09}}</ref>. Izmed teh grozi izumrtje eni osmini znanih rastlinskih vrst.<ref name="Reid Reversing loss of Biodiversity">{{navedi splet |url=http://ag.arizona.edu/OALS/ALN/aln37/reid.html |title=Reid Reversing loss of Biodiversity |publisher=Ag.arizona.edu |date= |accessdate=2009-06-21 |archive-date=2009-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090627083452/http://ag.arizona.edu/OALS/ALN/aln37/reid.html |url-status=dead }}</ref> Nekatere ocene kažejo izgubo do 140.000 vrst na leto.<ref>{{cite journal | doi = 10.1126/science.269.5222.347 | title = The Future of Biodiversity | year = 1995 | last1 = Pimm | first1 = S. L. | last2 = Russell | first2 = G. J. | last3 = Gittleman | first3 = J. L. | last4 = Brooks | first4 = T. M. | journal = Science | volume = 269 | issue = 5222 | pages = 347–350 | pmid = 17841251 | url = http://cmbc.ucsd.edu/content/1/docs/Pimm_et_al_1995.pdf | format = PDF | access-date = 2011-07-03 | archive-date = 2011-07-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110715114557/http://cmbc.ucsd.edu/content/1/docs/Pimm_et_al_1995.pdf | url-status = dead }}</ref> Skoraj vsi znanstveniki na področju biodiverzitete priznavajo, da je stopnja izgube vrst zdaj večja kot kadarkoli v zgodovini človeštva.<ref name="Reid Reversing loss of Biodiversity"/> === Nazadovanje in izguba habitatov === [[Habitat (ekologija)|Habitat]] je okolje z živo in neživo naravo, v kateri živi osebek, populacija, vrsta ali skupina vrst. Pod [[ekosistem]] pa razumemo skupino organizmov v njihovem neživem okolju. Nazadovanje habitata je proces, ki zmanjšuje kakovost habitata. Če habitat za nadaljnji obstoj vrste ni primeren, pa govorimo o izgubi habitata. Kadar se spremeni kakovost večjega števila habitatov, lahko govorimo o nazadovanju ekosistema oz. o izgubi ekosistema.<ref>{{navedi knjigo|title=Učbenik: Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije|type=Elektronski vir|author=M. Smole Đorđević|publisher=Zavod IRC|location=Ljubljana|year=2010|url=http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Trajnostni_razvoj_z_izbranimi_poglavji_iz_biologije-Smole.pdf|isbn=978-961-6824-67-5}}</ref> Eden glavnih vzrokov upadanja biotske raznovrstnosti zaradi izgube ekosistemov je uničevanje [[gozd]]ov. Proces dosega najhujši obseg na območju [[tropski deževni gozd|tropskega deževnega gozda]]<ref>Paul Ehrlich and Anne Ehrlich, ''Extinction'', Random House, New York (1981) ISBN 0-394-51312-6</ref>. === Onesnaževanje === Učinki [[onesnaženje|onesnaževanja]] so lahko neposredni, v nekaterih primerih pa nastopijo šele po določenem času, ko dosežejo [[strup]]eni učinek zaradi [[biološko kopičenje|akumulacije]]. Povečana [[smrtnost]] je najočitnejši kazalec onesnaževanja. Drugi kazalci onesnaženja so padec odpornosti, dovzetnost za [[bolezen|bolezni]] in [[zajedavec|zajedavce]], zmanjšanje [[rodnost]]i, presnovne motnje, itd. Prizadeta [[populacija (biologija)|populacija]] postaja manj uspešna in njena gostota začne padati. == Mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti== Varstvo biotske raznovrstnosti se nanaša na vse njene sestavine iz živega in neživega sveta. Neživi del narave je kot življenjski prostor z živim delom neločljivo povezan. Način varstva je za posamezne sestavine specifičen; v primeru varstva osebkov, populacij in genskega materiala je poudarek na neposrednem varstvu vrst (vrstni vidik varstva), v primeru varstva življenjskega prostora in ekosistemov pa na posrednem varstvu vrst prek varstva prostora oziroma območij (prostorski vidik varstva).<ref name="sistemvarstva">{{navedi knjigo|title=Sistem varstva narave v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO)|author1=M.Berginc|author2=J.Kremesec-Jevšenak|author3=J.Vidic|year=2007|isbn=978-961-6392-52-5|url=http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/sistem_varstva.pdf|access-date=2011-07-12|archive-date=2011-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708233707/http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/sistem_varstva.pdf|url-status=dead}}</ref>: === Pravni okvir ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti === V Sloveniji je ohranjanje biotske raznovrstnosti vključeno že v [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo]] kjer so navedena temeljna izhodišča pravne ureditve varstva okolja in ohranjanja narave<ref name="pravo">{{navedi knjigo|title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) |editor-last1=Hlad |editor-first1=Branka |editor-last2=Skoberne |editor-first2=Peter |chapter=Mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti in njene trajnostne rabe|year=2001|isbn=961-6324-14-4|url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost3.pdf|access-date=2011-07-13|archive-date=2011-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110816060323/http://www.arso.gov.si/narava/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost3.pdf|url-status=dead}}</ref>: * državi nalaga skrb za ohranjanje naravnega bogastva, * določa, da moraja biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava, * v njej je podlaga za odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini v javno korist, * določeno je, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je urejeno v več zakonih: Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o varstvu podzemnih jam in Zakon o zaščiti živali. Pravni okvir trajnostne rabe sestavin biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti pa je urejen v sledečih zakonih: Zakon o gozdovih, Zakon o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o semenu in sadikah, Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, Zakon o varstvu novih sort rastlin, Zakon o sladkovodnem ribištvu, Zakon o vodah, Zakon o urejanju prostora ....<ref name="pravo" />. Mednarodne konvencije, ki jih je ratificirala tudi Slovenija<ref name="pravo"/> * [[Ramsarska konvencija]] - konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic * [[Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine]] * [[Konvencija CITES]] - Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami * [[Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali]] - (MKVSVPZ) * [[Konvencija o biološki raznovrstnosti]] * [[Bernska konvencija]] - konvencija o ohranjanju prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov * [[Evropska konvencija o krajini]] * [[Aarhuška konvencija]] - konvencija o dostopu do okoljskih informacij, udeležbi javnosti pri okoljskem odločanju in dostopu do pravice pri okoljskih zadevah * [[Alpska konvencija]] - konvencija o varstvu Alp * [[Barcelonska konvencija]] - konvencija o varstvu Sredozemskega morja in obalnega območja Poleg omenjenih konvencij ima poleg tega [[Evropska skupnost]] svoje predpise na področju varstva narave, kot so [[Ptičja direktiva|Direktiva o prostoživečih pticah]], [[Direktiva o habitatih]], Uredba o uvozu proizvodov iz kitov in delfinov, Direktiva o kožah tjulnjih mladičev, ....<ref name="pravo"/> === Načini ohranjanja biotske raznovrstnosti === * Zavarovana območja so običajno območja z največjo biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo in so podlaga za celovito ohranjanje. Strožji varstveni ukrepi, ki izključujejo človekovo dejavnost, se uveljavljajo le v [[strogi naravni rezervat|strogih naravnih rezervatih]] in osrednjem območju [[narodni park|narodnih parkov]]. * [[Pogodbeno varstvo in skrbništvo]] je ukrep s katerim se zagotovi ohranitev varovanega območja s sklenitvijo pogodbe na podlagi predhodne ugotovitve, da obstoj tega območja ni neposredno ogrožen. S pogodbenim razmerjem se zagotovi opustitev aktivnosti ali aktivnosti, ki je potrebna za ohranitev kvalitet varovanega območja. Konkreten primer skrbništva v Sloveniji je pri varstvu podzemnih jam (nadzor vstopa, vpisna knjiga, seznanjanje obiskovalcev s predpisanimi varstvenimi režimi ...).<ref name="sistemvarstva" /> * Država je [[predkupna pravica|predkupni upravičenec]] pri nakupu nepremičnin na zavarovanih območjih, za katera je sprejela akt o zavarovanju. Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah se v javno korist lahko [[razlastitev|odvzame]] ali omeji, kadar je to potrebno zaradi varstva naravnih vrednot ali doseganja namena ustanovitve zavarovanega območja.<ref name="ZON">{{cite journal|title=Zakon o ohranjanju narave|journal=Uradni list RS|volume=št. 31/2000|date=7. 4. 2000|isbn=961-6324-14-4|url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1600.html|access-date=2011-07-12|archive-date=2011-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720110118/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1600.html|url-status=dead}}</ref>. * Nadomestila in spodbude - zavarovana območja so zelo pogosto manj primerna za kmetijsko proizvodnjo, zato so tamkajšnji kmetje upravičeni do podpore za nadaljevanje tradicionalnega načina kmetovanja, ki je ključnega pomena za ohranitev biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti.<ref name="pravo" /> * [[Presoja vplivov na okolje]] je vrednotenje učinka določenega projekta na okolje.<ref>{{Navedi splet|title=Presoja vplivov na okolje (izraz v Evrotermu)|url=http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=4159&L1=302&L2=94|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO)|accessdate=2011-07-12|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304202928/http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=4159&L1=302&L2=94|url-status=dead}}</ref> To je upravni postopek, v katerem se ugotovi ali nameravani poseg v okolje, ki predstavlja morebitno nevarnost za okolje lahko povzroči njegovo poškodbo oziroma ali je poseg z vidika njegovih škodljivih vplivov na okolje sploh dopusten. * Zaradi dejanske ali možne ogroženosti vlada vlada lahko sprejme akt o zavarovanju rastlinskih ali živalskih vrst, določi ukrepe varstva njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben varstveni režim.<ref name="ZON" /> * Oblikovana narava je del narave, ki ga človek preoblikuje z namenom vzgoje, izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali katerim drugim namenom in je pomemben zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.<ref name="ZON" /> V to kategorijo sodijo [[botanični vrt|botanični]], [[živalski vrt]]ovi in drugi oblikovani ekosistemi. * [[Genska banka|Genske banke]] so nadzorovane ali gojene populacije ali deli živali in rastlin, zlasti semena, trosi, spolne celice in drugi biološki materiali, ki se upravljajo za namene ohranjanja vrst oziroma njihovih genskih skladov.<ref name="ZON" /> Včasih se uporablja izraz semenska banka ali banka dednine, njihova vsebina izvira iz cele vrste primitivnih vrst in različnosti divjih posevkov. Mednarodna komisija za rastlinske genske vire (''The International Board for Plant Genetic Resources''-IBPGR), ustanovljena l. 1974, spodbuja zbiranje, dokumentiranje, vrednotenje, shranjevanje in eventualno uporabo genskih virov pomembnih rastlinskih vrst.<ref>{{Navedi splet|title=Genska banka (izraz v Evrotermu)|url=http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=3613&L1=302&L2=94|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO)|accessdate=2011-07-12|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203618/http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=3613&L1=302&L2=94|url-status=dead}}</ref> === Raziskovanje biotske raznovrstnosti === [[Konvencija o biotski raznovrstnosti]] izpostavlja spodbujanje raziskovanja, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi njenih komponent, ter taksonomskega raziskovanja. Pomembno je tudi povezovanje raziskovanja in strokovnega usposabljanja ljudi. V Sloveniji država podpira raziskovanje biotske raznovrstnosti s financiranjem raziskovalnih kadrov in projektov, npr: ''Biotska raznovrstnost mikrogliv v vodah solin''; ''Naravna dediščina ogroženih mokriščnih habitatov''; ''Trajnost gozda in biotska raznovrstnost''; program ''Zoološke in speleobiološke raziskave''; ...<ref name="pravo" /> === Monitoring biotske raznovrstnosti === Monitoring sprememb biotske raznovrstnosti sestavljajo monitoring stanja biotske raznovrstnosti in monitoring pritiskov in odzivov na zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Cilji monitoringa so izpopolnitev seznama vrst in populacij, spremljanje stanja biotske raznovrstnosti in vplivov najpomembnejših pritiskov na biotsko raznovrstnost na podlagi sklopa kazalnikov, spremljanje odzivov na zmanjševanje pritiskov (tudi pripravljenost družbe za spreminjanje ustaljenih vedenjskih vzorcev), ter zagotovitev dostopnosti interpretacij zbranih podatkov in po potrebi podatkov samih. Z njim zajamejo ekosisteme in habitatne tipe: * z veliko pestrostjo, s številnimi endemičnimi ali ogroženimi vrstami, * ki so nujni za preživetje selitvenih vrst, * ki so družbenega, gospodarskega, kulturnega ali znanstvenega pomena, * ki so reprezentativni, enkratni ali povezani s ključnimi evolucijskimi ali drugimi biološkimi procesi.<ref name="strategija">{{navedi splet|title=Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji|url=http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/biotska.pdf|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|year=2001|accessdate=2011-07-14|archive-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120111032400/http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/biotska.pdf|url-status=dead}}</ref> Kazalniki biotske pestrosti obsegajo kompleks informacij o stanju in trendih bioloških resursov, pritiskih na biotsko pestrost, vplivih teh pritiskov ter odzivih na te pritiske. Nakazujejo napredek v smislu želenega cilja in so pogosto kvantitativna merila, po katerih se lahko ocenjujejo določeni vidiki uspešnosti.<ref>{{navedi knjigo|publisher=BIONET & IUCN|editor1=Cohen, S.|editor2= Burgiel, S.W.|year=1998|title=Exploring Biodiversity Indicators and Targets under the Convention on Biological Diversity|isbn=2831704529}}</ref> == Opombe == {{sklici|group="op"}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Biogeografija]] * [[Ekologija]] * [[Evolucija]] == Zunanje povezave == * [http://wgbis.ces.iisc.ernet.in/biodiversity/ Sahyadri: Informacijski sistem biodiverzitete] Indijski inštitut znanosti, Indija * [http://www.greenfacts.org/biodiversity/index.htm Greenfacts - dejstva o zdravju in okolju] * [http://www.actionbioscience.org/index.html ActionBioscience], Projekt Ameriškega inštituta za biološke znanosti, ki raziskuje biodiverziteto, okolje in druge vidike bioznanosti. * [http://www.biodiv.org/convention/ Konvencija Biološke diverzitete (tekst konvencije)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051123104804/http://www.biodiv.org/convention/ |date=2005-11-23 }} * [http://www.law-ref.org/CBD/index.html Konvencija Biološke diverzitete pri Law-Ref.org] - indeksirani in povezano z drugimi dokumenti * [http://plato.stanford.edu/entries/biodiversity/ Stanfordova enciklopedija: Biodiverziteta] * [http://www.museums.org.za/bio/index.htm Raziskovanje biodiverzitete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060701035247/http://www.museums.org.za/bio/index.htm |date=2006-07-01 }} * [http://biodiversityhotspots.org/ Vroče točke biodiverzitete] * [http://www.well.com/user/davidu/extinction.html Trenutna ocena zmanjševanja biodiverzitete in izumiranja vrst] * [http://www.ericdigests.org/2000-2/biodiversity.htm Poučevanje biodiverzitete] * [http://www.globio.info GLOBIO], Program za označevanje preteklih, sedanjih in bodočih človeških poseganj v biodiverziteto * [http://stort.unep-wcmc.org/imaps/gb2002/book/viewer.htm Svetovni zemljevid biodiverzitete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050825002841/http://stort.unep-wcmc.org/imaps/gb2002/book/viewer.htm |date=2005-08-25 }} interaktivni zemljevid * [http://www.scidev.net/ms/biofacts/ Dejstva in številke biodiverzitete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630113409/http://www.scidev.net/ms/biofacts/ |date=2006-06-30 }} - SciDev.Net * [http://www.amazonia.org Kartiranje biodiverzitete v Amazonskem deževnem gozdu] * [http://www.lost-species.org/tracking/ L.O.S.T. projekt]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://search.looksmart.com/p/browse/us1/us317914/us53774/us227678/ LookSmart - Biodiverziteta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041206073346/http://search.looksmart.com/p/browse/us1/us317914/us53774/us227678/ |date=2004-12-06 }} * [http://dmoz.org/Science/Environment/Biodiversity/ Open Directory Project - Biodiverziteta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091124063620/http://www.dmoz.org/Science/Environment/Biodiversity/ |date=2009-11-24 }} * [http://dir.yahoo.com/Science/Biology/Biodiversity/ Yahoo! - Biodiverziteta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060419133707/http://dir.yahoo.com/Science/Biology/Biodiversity/ |date=2006-04-19 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Okoljevarstvo]] [[Kategorija:Biodiverziteta|*]] [[Kategorija:Vrste (biologija)]] 4x8znqlm9d0574xn54w3t3qp7co3lfh Predloga:Oglasna deska 10 91767 6678906 6655759 2026-05-21T19:19:50Z Yerpo 8417 posodobitev 6678906 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Oglasna deska | title = Oglasna deska | state = open<!-- open ali collapsed --> | image = <!-- [[Slika:Crystal Clear app kedit.png|45px]] --> | basestyle = background:#a7d7f9; color:black; | bodyclass = pod-lipo | belowclass = hlist pod-lipo | bodystyle = {{{bodystyle|}}} | liststyle = text-align:left; | abovestyle = background:#eaecf0; | above = Tukaj lahko objavite svoje wikipedijske novice o wikiprojektih, novih portalih, prošnjah za sodelovanje, glasovanjih, srečanjih in drugo. | list1 = {{{!}} style="text-align:center; float:right; font-size:120%; padding:10px; border:5px solid lightgrey; border-style:outset; width:240px;" {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}} Še <span style="color:red;">{{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}}</span> člankov {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}}- {{!}} do 200.000! {{!}}} <!-- Novejša obvestila se navedejo na vrhu. Odstranijo se po 20 dneh ali po presoji. --> * Poteka glasovanje o [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|(ne)sprejemljivosti avtobiografij]]. * V teku je natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. * Poteka razprava o [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik#Zapisovanje izgovorov|zapisovanju izgovorjav]] v člankih. * Vabimo k sodelovanju v wikiprojektih [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem|Krščanstvo na Slovenskem]], [[Wikipedija:WikiProjekt Sakralni objekti na Slovenskem|Sakralni objekti na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije|Slovenske župnije]]. Med članki v tej temi je mnogo škrbin, netočnosti (predvsem pri župnikih) in različnih podatkov. Hkrati pa si bi želeli poenotenje. Vabljeni k sodelovanju ali razpravi! | below = * [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]] * [[Wikipedija:Portal skupnosti|Portal skupnosti]] * [[Wikipedija:Obvestila|Obvestila]] * [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Signpost]] }}<noinclude> [[Kategorija:Novice Wikipedije|Oglasna deska občestva]] </noinclude> 01ft48s8ss6yr6xoeueuxc32mk4nb68 Metlika 0 97635 6678783 6661523 2026-05-21T12:29:07Z ~2026-30360-15 260304 6678783 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = Metlika in Bela krajina (30395562187).jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Dolenjska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Jugovzhodna Slovenija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Metlika|Metlika]] |government_type = |population_demonym = Metličan/ka |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1300 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 8,3 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-28}}</ref> |population_total = 3254 |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |latd=45|latm=39|lats=1|latNS=N |longd=15|longm=18|longs=59|longEW=E |elevation_m = 175,5 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 8330 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = NM |website = | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Metlika - mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 455 | občina = Metlika }} |name=Metlika|settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Metlíka''' ({{IPA-sl|mɛˈtliːka|pron|Sl-Metlika.ogg}}; {{lang-de|Möttling}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.</ref>) je obmejno [[mesto]] v severovzhodnem delu [[Bela krajina|Bele krajine]], sedež istoimenske [[občina Metlika|občine]]. ==Lokacija in opis== Mestno naselje se je razvilo na stiku ravnine ob reki [[Kolpa|Kolpi]] z gričevjem, ki se proti severu zlagoma dviga proti [[Gorjanci|Gorjancem]], na križišču cest, ki potekajo proti [[Novo mesto|Novemu mestu]], [[Črnomelj|Črnomlju]] in [[Karlovec|Karlovcu]]. V mestu je kraški izvir potoka Obrha, ki se pri [[Rosalnice|Rosalnicah]] izliva v Kolpo, južno od njega pa navadno suha struga potoka Sušice. ==Zgodovina== [[Slika:Valvasor - Grad in mesto Metlika.jpg|thumb|280px|desno|Metliški grad v času Valvasorja]] Ozemlje na robu Bele krajine, kjer stoji današnja Metlika, je bilo poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[antika|antiki]], o čemer pričajo arheološke najdbe. Do leta 1200, ko je Kolpa postala mejna reka [[Kranjska krajina|Kranjske]], je območje spadalo pod Hrvaško. Srednjeveško naselje z imenom Novi trg je nastalo pri današnjih [[Rosalnice|Rosalnicah]] in se prvič omenja leta 1300. To je mestne pravice dobilo že pred letom 1335 od [[Henrik II. Istrski mejni grof|goriško-tirolskega grofa Henrika II.]], vendar listina o podelitvi mestnih pravic ni ohranjena. Leta 1365 je mestne pravice naselju ponovno potrdil goriško-tirolski grof [[Albert IV. Goriški|Albert IV.]], med njimi so bile zlasti pomembne pravica do mestne samouprave, do obzidja, do sejmov. Pozneje so [[Habsburžani|habsburški vladarji]] Metličanom te pravice samo še potrjevali, vse do 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author1=[[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič M.]]|author2= [[Drago Perko|Perko D.]]|author3= Drago Kladnik |year=1995 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije |publisher=DZS d.d.|isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=197}}</ref> Metlika je še skoraj dvesto let obdržala sedež marke (krajine) in s tem poseben status. Leta 1408 so naselje prvič napadli [[Turški vpadi|Turki]], njihovi vpadi pa se se kasneje še pogosto ponavljali. Zaradi lažje obrambe so se prebivalci preselili na območje današnjega mestnega jedra, kjer so zgradili grad, v pisnih virih prvič omenjen leta 1456.<ref>{{navedi knjigo |author=Mlakar, V. |title=100 družinskih izletov po Sloveniji |year=2006 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref> Staro središče Metlike se je tako izoblikovalo na pomolu med Obrhom in nekdanjo strugo potoka Bojnice, ob vznožju hriba Veselice (233 [[m.n.m.]]), kjer je bila [[Komenda (posestvo)|komenda]], zgrajena v začetku 14. stoletja, saj je leta 1268 cerkveno organizacijo v Beli krajini dobil [[Tevtonski viteški red|Nemški viteški red]]. V gradu je bil sedež glavarja Metlike in [[Vojna krajina|Vojne krajine]]. Do ustanovitve [[Karlovec|Karlovca]] (1579) je bila Metlika ena glavnih obrambnih trdnjav [[Kranjska |Kranjske]] in [[Vojna krajina|Vojne krajine]] pred [[Osmansko cesarstvo|osmanskimi Turki]], zatem pa je izgubila vso pomembnost za oskrbovanje Vojne krajine, skupaj s sosednjim [[Črnomelj|Črnomljem]]. Tako sta obe mesti imeli povsem drugotno vlogo, ki je skupaj z zamrtjem trgovine, protireformacijo in siceršnjimi nesrečami povzročila njun zaton. Vse do sredine 19. stoletja sta bili mesti brez večje pomembnosti na južni meji [[Kranjska|dežele Kranjske]]. V 16. stoletju, z nastopom [[protestantizem|protestantizma]], so v mestu odprli tudi prvo šolo na svetu. V tem času je bila Metlika tudi območje za prosti pretok knjig. Koncem 17. stoletja je Metliko prizadel še močan [[potres]], leta 1705 pa je mesto v celoti pogorelo. Pomen Metlike se je povečal v času francoskih [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Leta 1850 so v Metliki ustanovili mestno godbo, leta 1865 pa narodno [[čitalnica|čitalnico]]. Leta 1869 je bila na pobudo tedanjega metliškega graščaka [[Jožef Savinšek|Jožefa Savinška]] v Metliki ustanovljena prva [[gasilci|požarna bramba]] na Slovenskem. Meščani so ustanovili tudi Prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico. Malo pred koncem stoletja je bila v Metliki zgrajena stavba osnovne šole. Zaradi nazadovanja gospodarstva koncem 19. in v začetku 20. stoletja se je pričelo izseljevanje, večinoma obubožanih kmetov, predvsem v [[Amerika|Ameriko]]. Leta 1906 je bilo ustanovljeno delavsko izobraževalno društvo Danica, leto pozneje pa [[Sokol (društvo)|Belokranjski Sokol]], v katerega so se vključili predvsem izobraženci in napredni meščani. Leta 1907 je bil ustanovljen Godbeni klub, ki je imel kvaliteten godalni orkester. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Metlika gospodarsko in kulturno dobro napredovala. Uredili so električno napeljavo in vodovod, čez Kolpo je bil zgrajen nov železni cestni [[most]]. V Metliki je bilo ustanovljeno »Tujskoprometno in olepševalno društvo«, ki je skrbelo za turizem in lepši videz mesta. Leta 1931 je postala Metlika središče lastnega okraja, ki pa je bil po petih letih ukinjen. Tik pred drugo svetovno vojno je bil zgrajen sokolski dom, ki je pozneje postal pomembno kulturno središče. Leta 1941 so [[Tretji rajh|Nemci]] napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in okupirali tudi Metliko, kasneje pa so jo prepustili v upravo [[Kraljevina Italija|Italijanom]]. 8. septembra 1943 je [[Kraljevina Italija]] kapitulirala in Metlika je postala središče dokaj obsežnega partizanskega osvobojenega ozemlja, ki ga je nato sovražnik poskušal kar nekajkrat zasesti. Najhujši boji za mesto so leta 1944 potekali med 10. in 16. julijem. Sovražnik 16. julija vdrl v Metliko, požgal 33 hiš in vsa gospodarska poslopja v okolici. Metlika je bila dokončno osvobojena 9. maja 1945. ==Promet== [[Slika:Metlika-train station.jpg|250px|thumb|desno|Železniška postaja Metlika]] Po letu 1588 je Metlika postala pomembno prometno vozlišče, s cestami, ki potekajo proti [[Novo mesto|Novemu mestu]], [[Črnomelj|Črnomlju]] in [[Karlovec|Karlovcu]]. Leta 1914 je bila do Metlike zgrajena [[Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.|železnica]], ki se na hrvaški strani nadaljuje do [[Karlovec|Karlovca]]. V bližini, na Kolpi, je bil do vstopa [[Hrvaška|Hrvaške]] 1. januarja 2023 v skupno [[schengen|schengensko območje]], ko je bila mejna kontrola po 32. letih ukinjena,<ref>Policija [https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231004160627/https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526|date=2023-10-04}}</ref> tudi [[mejni prehod]] Metlika. ==Gospodarstvo== Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Metlika doživela velik napredek – razvila se je predvsem industrija. Tako je dobila Metlika naslednje tovarne: ''Beti'', ''Novoteks'', ''Komet'', ''Novoles'', dobi novo železniško postajo, moderno vinsko klet in postane vinarsko središče Bele krajine, zgrajena je bila nova šola, športna dvorana, preurejen je bil kulturni dom. Zgrajen je bil nov gasilski dom, poslovni center in avtobusna postaja. V Metliki delujejo naslednje kulturne inštitucije: [[Belokranjski muzej]], [[Slovenski gasilski muzej]] in [[Ljudska knjižnica Metlika]]. Leta 1962 je bila v tekmovanju za najlepše slovensko mesto šesta.{{Navedi vir}} == Znamenitosti == ===Galerija Kambič=== Zbirko nacionalnega pomena sestavljajo kulturnozgodovinski predmeti in likovna dela različnih slovenskih umetnikov – od generacije realistov in impresionistov do zdaj živečih ustvarjalcev. ===Belokranjski muzej Metlika=== Stalna razstava Belokranjskega muzeja v metliškem gradu ima naslov ''Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja''. ===Mestni trg=== Na Mestnem trgu so rojstna hiša kiparja [[Alojz Gangl|Alojza Gangla]] (1859–1935) in književnika Engelberta Gangla (1873–1950), nekoč delujoča ''Wachova lekarna'' (1886), v katero je vzidan relief ''Svete Trojice'', ki je zaščitnica lekarniške dejavnosti in prva Narodna čitalnica na Dolenjskem (1865). ===​Cerkev sv. Nikolaja=== [[Cerkev sv. Nikolaja, Metlika|Cerkev sv. Nikolaja]] se omenja že leta 1334. Ker je zaradi turškega vpada leta 1578 zgorela, so zgradili novo, vendar je tudi ta leta 1705 zgorela, skupaj s celotnim mestom, župniščem in arhivom. Na razvalinah so zgradili novo cerkev v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu, ki so jo [[Zakramentali|posvetili]] leta 1759. Veliki baročni oltar in dva stranska oltarja sta delo neznanega dolenjsko-posavskega mojstra. Manjša stranska oltarja je naredil domači podobar Jernej Jereb. Na banjastem stropu so [[freska|freske]], ki jih je poslikal italijanski mojster Domenico Fabris. [[Friderik Baraga]], ki je bil v Metliki kaplan, je pri Josipu Egartnerju naročil [[križev pot]], ga plačal in lastnoročno obesil. ===Grad Metlika=== [[Grad Metlika|Metliški grad]] stoji v starem delu Metlike in je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1456. Danes pa je v njem urejen Belokranjski muzej. [[Slika:Metlika (27) (3995281961).jpg|200px|thumb|desno|Metliški grad danes]] ==Prireditve== === Vinska vigred === ''Vinska vigred'' je metliška tradicionalna turistično - gostinska prireditev. Čez dan poteka kulturni program z različnimi nastopajočimi folklornimi in tamburaškimi skupinami, pevskimi zbori, etno skupinami, godbo na pihala, otroškim in športnim programom... Osrednji dogodek na večerni otvoritvi je izbor in kronanje kraljice ''metliške črnine''. Obiskovalci si, poleg degustacije vin lahko ogledajo razstavo [[Slovenska potica|potic]] ter obiščejo delavnice peke [[Belokranjska pogača|belokranjskih pogač]], tudi razstavo domače obrti. V večernih in nočnih urah se na treh trgih zvrstijo različni glasbeniki zabavne, pop in rock glasbe, ki poskrbijo za zabavo obiskovalcev. V nedeljo je na prireditvi predvsem družinski dan, ko so številne aktivnosti in delavnice prilagojene otrokom, družinam in seveda tudi vsem ostalim, ki lahko obiščejo številne stojnice. V okviru prireditve potekajo tudi ocenjevanje vin Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, ter različna strokovna predavanja in izobraževanja s področja [[Vinogradništvo|vinogradništva]], kletarstva in [[Vinarstvo|vinarstva]]. === ''Pridi zvečer na grad'' === Poletne mednarodne prireditve s tem naslovom na metliškem gradu organizirajo od leta 1993 (do leta 2012 4000 nastopajočih in 80.000 obiskovalcev<ref>Pestro jubilejno kulturno poletje, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, str. 9</ref>), ki so namenjene vsem starostnim skupinam in se večinoma odvijajo na grajskem dvorišču. Sklop prireditev predstavlja kvaliteten program z domačimi in tujimi izvajalci. Prireditve obsegajo tako [[Dramsko delo|dramske igre]], koncerte, [[Komedija|monokomedije]], intervjuje, poezijo in drugo. === Metliški ''Vuzem'' === Vsak [[Velika noč|velikonočni ponedeljek]] [[Folklora|folklorno]] društvo Ivan Navratil popoldne na trgu pod gradom izvede predstavitev belokranjskih plesov, poimenovanih Metliško obredje. V belokranjske narodne noše oblečeni pari pojejo in plešejo znane belokranjske ljudske plese, tudi Belokranjsko kolo, ''Ali je kaj trden must'' in ''Rešetca''. Izvajajo še fantovske petelinje boje in postavijo t. i. »stolp«, ki je sestavni del belokranjskih plesov. Pri prireditvi sodelujejo številni meščani.<ref>{{navedi splet | title = Metlika : Bela krajina : Slovenija | url = http://www.metlika-turizem.si/content.asp?sif_co=83 | accessdate = 3. januar 2013 | url-status = dead | archive-date = 2014-12-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141220223238/http://www.metlika-turizem.si/content.asp?sif_co=83 }}</ref> == Pobratena mesta == * {{flagicon|ITA}} Ronchi dei Legionari, [[Italija]], 1968 * {{flagicon|AUT}} Wagna, [[Avstrija]], 2008 * {{flagicon|HUN}} Gödöllő, [[Madžarska]], 2008 == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=[[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič M.]]|author2= [[Drago Perko|Perko D.]]|author3= Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |publisher=Ljubljana: [[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=}} ==Glej tudi== * [[železniška postaja Metlika]] * [[grkokatoliška cerkev svetega Cirila in Metoda]] * [[župnija Metlika]] * [[Zdravstveni dom Metlika]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.metlika.si/ Metlika], * [http://kraji.eu/slovenija/metlika/slo Metlika na KRAJI - Slovenija] *[https://reka-kolpa.si/ Reka Kolpa - Preveri temperaturo vode v krajih ob reki Kolpi] {{Mesta-Slovenija}} {{Metlika}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Metlika]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Metlika]] [[Kategorija:Metlika|*]] c4kce11wieob86tkvgg5jtsj5nyz1wl 6678822 6678783 2026-05-21T14:51:41Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30360-15|~2026-30360-15]] ([[User talk:~2026-30360-15|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Doncsecz~slwiki|Doncsecz~slwiki]] 6661523 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = Metlika in Bela krajina (30395562187).jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Dolenjska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Jugovzhodna Slovenija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Metlika|Metlika]] |government_type = |population_demonym = Metličan/ka |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1300 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 8,3 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-28}}</ref> |population_total = 3254 |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |latd=45|latm=39|lats=1|latNS=N |longd=15|longm=18|longs=59|longEW=E |elevation_m = 175,5 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 8330 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = NM |website = | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Metlika - mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 455 | občina = Metlika }} |name=Metlika|settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Metlíka''' ({{IPA-sl|mɛˈtliːka|pron|Sl-Metlika.ogg}}; {{lang-de|Möttling}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.</ref>) je obmejno [[mesto]] v severovzhodnem delu [[Bela krajina|Bele krajine]], sedež istoimenske [[občina Metlika|občine]]. ==Lokacija in opis== Mestno naselje se je razvilo na stiku ravnine ob reki [[Kolpa|Kolpi]] z gričevjem, ki se proti severu zlagoma dviga proti [[Gorjanci|Gorjancem]], na križišču cest, ki potekajo proti [[Novo mesto|Novemu mestu]], [[Črnomelj|Črnomlju]] in [[Karlovec|Karlovcu]]. V mestu je kraški izvir potoka Obrha, ki se pri [[Rosalnice|Rosalnicah]] izliva v Kolpo, južno od njega pa navadno suha struga potoka Sušice. ==Zgodovina== [[Slika:Valvasor - Grad in mesto Metlika.jpg|thumb|280px|desno|Metliški grad v času Valvasorja]] Ozemlje na robu Bele krajine, kjer stoji današnja Metlika, je bilo poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[antika|antiki]], o čemer pričajo arheološke najdbe. Do leta 1200, ko je Kolpa postala mejna reka [[Kranjska krajina|Kranjske]], je območje spadalo pod Hrvaško. Srednjeveško naselje z imenom Novi trg je nastalo pri današnjih [[Rosalnice|Rosalnicah]] in se prvič omenja leta 1300. To je mestne pravice dobilo že pred letom 1335 od [[Henrik II. Istrski mejni grof|goriško-tirolskega grofa Henrika II.]], vendar listina o podelitvi mestnih pravic ni ohranjena. Leta 1365 je mestne pravice naselju ponovno potrdil goriško-tirolski grof [[Albert IV. Goriški|Albert IV.]], med njimi so bile zlasti pomembne pravica do mestne samouprave, do obzidja, do sejmov. Pozneje so [[Habsburžani|habsburški vladarji]] Metličanom te pravice samo še potrjevali, vse do 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author1=[[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič M.]]|author2= [[Drago Perko|Perko D.]]|author3= Drago Kladnik |year=1995 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije |publisher=DZS d.d.|isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=197}}</ref> Metlika je še skoraj dvesto let obdržala sedež marke (krajine) in s tem poseben status. Leta 1408 so naselje prvič napadli [[Turški vpadi|Turki]], njihovi vpadi pa se se kasneje še pogosto ponavljali. Zaradi lažje obrambe so se prebivalci preselili na območje današnjega mestnega jedra, kjer so zgradili grad, v pisnih virih prvič omenjen leta 1456.<ref>{{navedi knjigo |author=Mlakar, V. |title=100 družinskih izletov po Sloveniji |year=2006 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref> Staro središče Metlike se je tako izoblikovalo na pomolu med Obrhom in nekdanjo strugo potoka Bojnice, ob vznožju hriba Veselice (233 [[m.n.m.]]), kjer je bila [[Komenda (posestvo)|komenda]], zgrajena v začetku 14. stoletja, saj je leta 1268 cerkveno organizacijo v Beli krajini dobil [[Tevtonski viteški red|Nemški viteški red]]. V gradu je bil sedež glavarja Metlike in [[Vojna krajina|Vojne krajine]]. Do ustanovitve [[Karlovec|Karlovca]] (1579) je bila Metlika ena glavnih obrambnih trdnjav [[Kranjska |Kranjske]] in [[Vojna krajina|Vojne krajine]] pred [[Osmansko cesarstvo|osmanskimi Turki]], zatem pa je izgubila vso pomembnost za oskrbovanje Vojne krajine, skupaj s sosednjim [[Črnomelj|Črnomljem]]. Tako sta obe mesti imeli povsem drugotno vlogo, ki je skupaj z zamrtjem trgovine, protireformacijo in siceršnjimi nesrečami povzročila njun zaton. Vse do sredine 19. stoletja sta bili mesti brez večje pomembnosti na južni meji [[Kranjska|dežele Kranjske]]. V 16. stoletju, z nastopom [[protestantizem|protestantizma]], so v mestu odprli tudi prvo šolo. V tem času je bila Metlika tudi območje za prosti pretok knjig. Koncem 17. stoletja je Metliko prizadel še močan [[potres]], leta 1705 pa je mesto v celoti pogorelo. Pomen Metlike se je povečal v času francoskih [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Leta 1850 so v Metliki ustanovili mestno godbo, leta 1865 pa narodno [[čitalnica|čitalnico]]. Leta 1869 je bila na pobudo tedanjega metliškega graščaka [[Jožef Savinšek|Jožefa Savinška]] v Metliki ustanovljena prva [[gasilci|požarna bramba]] na Slovenskem. Meščani so ustanovili tudi Prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico. Malo pred koncem stoletja je bila v Metliki zgrajena stavba osnovne šole. Zaradi nazadovanja gospodarstva koncem 19. in v začetku 20. stoletja se je pričelo izseljevanje, večinoma obubožanih kmetov, predvsem v [[Amerika|Ameriko]]. Leta 1906 je bilo ustanovljeno delavsko izobraževalno društvo Danica, leto pozneje pa [[Sokol (društvo)|Belokranjski Sokol]], v katerega so se vključili predvsem izobraženci in napredni meščani. Leta 1907 je bil ustanovljen Godbeni klub, ki je imel kvaliteten godalni orkester. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Metlika gospodarsko in kulturno dobro napredovala. Uredili so električno napeljavo in vodovod, čez Kolpo je bil zgrajen nov železni cestni [[most]]. V Metliki je bilo ustanovljeno »Tujskoprometno in olepševalno društvo«, ki je skrbelo za turizem in lepši videz mesta. Leta 1931 je postala Metlika središče lastnega okraja, ki pa je bil po petih letih ukinjen. Tik pred drugo svetovno vojno je bil zgrajen sokolski dom, ki je pozneje postal pomembno kulturno središče. Leta 1941 so [[Tretji rajh|Nemci]] napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in okupirali tudi Metliko, kasneje pa so jo prepustili v upravo [[Kraljevina Italija|Italijanom]]. 8. septembra 1943 je [[Kraljevina Italija]] kapitulirala in Metlika je postala središče dokaj obsežnega partizanskega osvobojenega ozemlja, ki ga je nato sovražnik poskušal kar nekajkrat zasesti. Najhujši boji za mesto so leta 1944 potekali med 10. in 16. julijem. Sovražnik 16. julija vdrl v Metliko, požgal 33 hiš in vsa gospodarska poslopja v okolici. Metlika je bila dokončno osvobojena 9. maja 1945. ==Promet== [[Slika:Metlika-train station.jpg|250px|thumb|desno|Železniška postaja Metlika]] Po letu 1588 je Metlika postala pomembno prometno vozlišče, s cestami, ki potekajo proti [[Novo mesto|Novemu mestu]], [[Črnomelj|Črnomlju]] in [[Karlovec|Karlovcu]]. Leta 1914 je bila do Metlike zgrajena [[Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.|železnica]], ki se na hrvaški strani nadaljuje do [[Karlovec|Karlovca]]. V bližini, na Kolpi, je bil do vstopa [[Hrvaška|Hrvaške]] 1. januarja 2023 v skupno [[schengen|schengensko območje]], ko je bila mejna kontrola po 32. letih ukinjena,<ref>Policija [https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231004160627/https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526|date=2023-10-04}}</ref> tudi [[mejni prehod]] Metlika. ==Gospodarstvo== Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Metlika doživela velik napredek – razvila se je predvsem industrija. Tako je dobila Metlika naslednje tovarne: ''Beti'', ''Novoteks'', ''Komet'', ''Novoles'', dobi novo železniško postajo, moderno vinsko klet in postane vinarsko središče Bele krajine, zgrajena je bila nova šola, športna dvorana, preurejen je bil kulturni dom. Zgrajen je bil nov gasilski dom, poslovni center in avtobusna postaja. V Metliki delujejo naslednje kulturne inštitucije: [[Belokranjski muzej]], [[Slovenski gasilski muzej]] in [[Ljudska knjižnica Metlika]]. Leta 1962 je bila v tekmovanju za najlepše slovensko mesto šesta.{{Navedi vir}} == Znamenitosti == ===Galerija Kambič=== Zbirko nacionalnega pomena sestavljajo kulturnozgodovinski predmeti in likovna dela različnih slovenskih umetnikov – od generacije realistov in impresionistov do zdaj živečih ustvarjalcev. ===Belokranjski muzej Metlika=== Stalna razstava Belokranjskega muzeja v metliškem gradu ima naslov ''Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja''. ===Mestni trg=== Na Mestnem trgu so rojstna hiša kiparja [[Alojz Gangl|Alojza Gangla]] (1859–1935) in književnika Engelberta Gangla (1873–1950), nekoč delujoča ''Wachova lekarna'' (1886), v katero je vzidan relief ''Svete Trojice'', ki je zaščitnica lekarniške dejavnosti in prva Narodna čitalnica na Dolenjskem (1865). ===​Cerkev sv. Nikolaja=== [[Cerkev sv. Nikolaja, Metlika|Cerkev sv. Nikolaja]] se omenja že leta 1334. Ker je zaradi turškega vpada leta 1578 zgorela, so zgradili novo, vendar je tudi ta leta 1705 zgorela, skupaj s celotnim mestom, župniščem in arhivom. Na razvalinah so zgradili novo cerkev v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu, ki so jo [[Zakramentali|posvetili]] leta 1759. Veliki baročni oltar in dva stranska oltarja sta delo neznanega dolenjsko-posavskega mojstra. Manjša stranska oltarja je naredil domači podobar Jernej Jereb. Na banjastem stropu so [[freska|freske]], ki jih je poslikal italijanski mojster Domenico Fabris. [[Friderik Baraga]], ki je bil v Metliki kaplan, je pri Josipu Egartnerju naročil [[križev pot]], ga plačal in lastnoročno obesil. ===Grad Metlika=== [[Grad Metlika|Metliški grad]] stoji v starem delu Metlike in je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1456. Danes pa je v njem urejen Belokranjski muzej. [[Slika:Metlika (27) (3995281961).jpg|200px|thumb|desno|Metliški grad danes]] ==Prireditve== === Vinska vigred === ''Vinska vigred'' je metliška tradicionalna turistično - gostinska prireditev. Čez dan poteka kulturni program z različnimi nastopajočimi folklornimi in tamburaškimi skupinami, pevskimi zbori, etno skupinami, godbo na pihala, otroškim in športnim programom... Osrednji dogodek na večerni otvoritvi je izbor in kronanje kraljice ''metliške črnine''. Obiskovalci si, poleg degustacije vin lahko ogledajo razstavo [[Slovenska potica|potic]] ter obiščejo delavnice peke [[Belokranjska pogača|belokranjskih pogač]], tudi razstavo domače obrti. V večernih in nočnih urah se na treh trgih zvrstijo različni glasbeniki zabavne, pop in rock glasbe, ki poskrbijo za zabavo obiskovalcev. V nedeljo je na prireditvi predvsem družinski dan, ko so številne aktivnosti in delavnice prilagojene otrokom, družinam in seveda tudi vsem ostalim, ki lahko obiščejo številne stojnice. V okviru prireditve potekajo tudi ocenjevanje vin Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, ter različna strokovna predavanja in izobraževanja s področja [[Vinogradništvo|vinogradništva]], kletarstva in [[Vinarstvo|vinarstva]]. === ''Pridi zvečer na grad'' === Poletne mednarodne prireditve s tem naslovom na metliškem gradu organizirajo od leta 1993 (do leta 2012 4000 nastopajočih in 80.000 obiskovalcev<ref>Pestro jubilejno kulturno poletje, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, str. 9</ref>), ki so namenjene vsem starostnim skupinam in se večinoma odvijajo na grajskem dvorišču. Sklop prireditev predstavlja kvaliteten program z domačimi in tujimi izvajalci. Prireditve obsegajo tako [[Dramsko delo|dramske igre]], koncerte, [[Komedija|monokomedije]], intervjuje, poezijo in drugo. === Metliški ''Vuzem'' === Vsak [[Velika noč|velikonočni ponedeljek]] [[Folklora|folklorno]] društvo Ivan Navratil popoldne na trgu pod gradom izvede predstavitev belokranjskih plesov, poimenovanih Metliško obredje. V belokranjske narodne noše oblečeni pari pojejo in plešejo znane belokranjske ljudske plese, tudi Belokranjsko kolo, ''Ali je kaj trden must'' in ''Rešetca''. Izvajajo še fantovske petelinje boje in postavijo t. i. »stolp«, ki je sestavni del belokranjskih plesov. Pri prireditvi sodelujejo številni meščani.<ref>{{navedi splet | title = Metlika : Bela krajina : Slovenija | url = http://www.metlika-turizem.si/content.asp?sif_co=83 | accessdate = 3. januar 2013 | url-status = dead | archive-date = 2014-12-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141220223238/http://www.metlika-turizem.si/content.asp?sif_co=83 }}</ref> == Pobratena mesta == * {{flagicon|ITA}} Ronchi dei Legionari, [[Italija]], 1968 * {{flagicon|AUT}} Wagna, [[Avstrija]], 2008 * {{flagicon|HUN}} Gödöllő, [[Madžarska]], 2008 == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=[[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič M.]]|author2= [[Drago Perko|Perko D.]]|author3= Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |publisher=Ljubljana: [[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=}} ==Glej tudi== * [[železniška postaja Metlika]] * [[grkokatoliška cerkev svetega Cirila in Metoda]] * [[župnija Metlika]] * [[Zdravstveni dom Metlika]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.metlika.si/ Metlika], * [http://kraji.eu/slovenija/metlika/slo Metlika na KRAJI - Slovenija] *[https://reka-kolpa.si/ Reka Kolpa - Preveri temperaturo vode v krajih ob reki Kolpi] {{Mesta-Slovenija}} {{Metlika}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Metlika]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Metlika]] [[Kategorija:Metlika|*]] srq7zy8ukurgs9w3dqqtiz7w0gvx8ru Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci 0 112187 6678907 5132101 2026-05-21T19:20:07Z Erardo Galbi 166658 6678907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Nikolaja | fullname = | image = <!-- WD --> | imagesize = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]], | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Nikolaj]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | deanery = [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | archdiocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Dolenci - Cerkev sv. Nikolaja | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 29. marec 1991 | refšt=2948 | lokacija = | občina = Šalovci <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Nikolaja''' leži v kraju [[Dolenci]] in [[občina Šalovci|občini Šalovci]]. Spada v [[župnija Dolenci|župnijo Dolenci]]. Dolenci so slovenski kraj brez vidnega madžarskega vpliva pred prvo svetovno vojno. == Župnija že 1331. leta == Najstarejši podatek o obstoju [[župnija|župnije]] Dolenci je iz leta 1331 in omenja [[duhovnik]]a pri cerkvi. Po tem je mogoče sklepati, da je bila že tedaj tudi [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Sedanjo cerkev pa naj bi zgradili 1543. leta. V [[vizitacija|vizitacijskem zapisniku]] iz leta 1698 piše, da je cerkev zgrajena na prijaznem griču, od nekdanjih [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]], posvečena v čast [[Sveti Miklavž|sv. Nikolaju]] (Miklavžu), z zidanim [[zvonik]]om. [[Zakristija]] je ob severni strani [[obok]]ana. Notranjost pa je bila leta 1683 ob [[barbar]]skem pustošenju in požigu uničena. [[Zvon]] je samo eden, precej velik in v lesenem [[zvonik]]u, ki stoji na pokopališču na južni strani cerkve in je pokrit s [[skodla]]mi. Župnišče je na zahodni strani poleg [[pokopališče|pokopališča]]. [[Ustno izročilo]] pravi, da je bila cerkev zgrajena 1543. leta in jo je zgradil [[grof]] Nikolaj Malakoczi. Obnovljena je bila leta 1699 na stroške župljanov. Cerkev naj bi dal grof zgraditi zato, ker je na ta način izpolnil zaobljubo, ki si jo je naložil, ko je bil na [[lov]]u v [[gozd]]u, kjer ga je napadlo krdelo [[divja svinja|divjih svinj]]. Pred njimi se je rešil, saj je splezal na drevo, pozneje pa dal denar za zidavo cerkve sv. Nikolaja. Leta 1756 pa je cerkev, ki je posvečena sv. Nikolaju zidana in s svetiščem obrnjeno na vzhod. Cerkev ima raven lesen strop, prevlečen z lomnim kamnom. Vrata so samo na zahodni strani. Nad vrati se dviga zidan zvonik, ki je pokrit s skodlami. [[Kor]] v cerkvi je lesen, [[prižnica]] na severni strani pa je kamnita. == Znova zgrajena cerkev == Opis cerkve iz leta 1778 pravi, da je bila znova zgrajena leta 1776, razen svetišča. Zgradila jo je dala grofica - vdova Leopolda Nadasdyja. Zgrajena je iz kamna. V ladji je podolgovate oblike, v svetišču pa četverooglata. Oltar je samo eden v čast sv. Nikolaju. Obnovljena je tudi [[zakristija]]. Kor je zidan in prižnica lesena, pobarvana in pozlačena. Zvonik je nov, z žlebnjaki pokrit. Zvonova sta dva. [[Pokopališče]] je okoli cerkve. [[Bogoslužje]] je ob nedeljah in praznikih v župnijski cerkvi, razen na prvo postno nedeljo, ko se opravlja bogoslužje po stari navadi: maša v župnijski cerkvi, [[pridiga]] pa v [[Šalovci]]h v [[skedenj|skednju]], ker je cerkev tam porušena. Župnišče, je bilo sezidano leta 1826 s pomočjo grofovske družine [[Nadasdy]]. Madžarski škofje so dovolili, da so v sili (ob pomanjkanju župnikov) tudi laiki upravljali župnijo. Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 opisuje, da je v Dolencih župnik [[licenciat]] Janoš Vogrinčič, doma od Sv. Jurija, star 30 let, in je v tej službi eno leto. Njegovo izobrazbo je [[vizitacija|vizitator]] označil kot, »syntaxi eruditus«, kar naj bi ustrezalo tedanjim trem razredom [[gimnazija|gimnazije]]. Ime licenciat prihaja od poblastila (licentia), ki so ga prejeli od škofa za poučevanje in branje božje besede. K župniji so spadale vasi: * 1697: Büdincz ([[Budinci]]), Ritkarócz ([[Ritkarovci]], danes [[Verica-Ritkarovci]]), Sall ([[Šalovci]]) * 1778: Büdincz, Ritkarócz, Sall * 1845: Büdincz, Kisdolincz ([[Mali Dolenci]]), Ritkarócz, Sal == Novejši čas == Verniki iz župnije sv. Nikolaja oziroma Miklavža v Dolencih so v novejšem času obnovili župnišče, naredili [[hidroizolacija|hidroizolacijo]] in [[termoizolacija|ter­moizolacijo]] cerkve, na novo uredili notranjost in tudi [[pročelje]] ter zvonik, postavili so nove klopi, namesto dotrajanih lesenih nosilcev kora so vgradili betonsko ploščo, kupili so enomanualne [[orgle]] z 9 registri in 527 piščalmi. V [[prezbiterij]]u so postavili nov daritveni [[oltar]], obrnjem proti Ijudstvu. Uredili so avtomatsko zvonjenje. V dolensko župnijo so vključeni še verniki iz Budinec, Šalovec in [[Hodoš]]a. Pomembnejša pridobitev v letu 1993 je reflektorska osvetlitev župnijske cerkve. Dolenski župnik pa soupravlja še markovsko župnijo, v katero so vključeni [[Čepinci]]. V letih 2000 do 2005 je slikar-restavrator [[Branko Duh]] poslikal cerkveno notranjost s freskami na suhi omet. == Arhitektura == Stavba je raščena arhitektura od [[gotska arhitektura|gotike]] do [[baročna arhitektura|baroka]] z mlajšimi predelavami. Sestavljajo jo pravokotna [[Cerkvena ladja|ladja]] z zaobljenimi vogali, gotski prezbiterij z [[opornik]]i, [[zakristija]] in [[zahod]]ni [[zvonik]]. Cerkev stoji sredi nasada [[Divji kostanj|divjih kostanjev]], na najvišjem delu vasi, zahodno od ceste Dolenci - Končarski Breg. == Župniki in kaplani == === Župniki === * Janoš Vogrinčič (1698) – Rodil se je v Svetem Jurju. * Juri Pošgai (1757-1783/84?) (*&nbsp;[[Murska Sobota]], o. 1729; †&nbsp;Dolenci, 18. julij 1784) * Janoš Maritš (1783-1784) (*&nbsp;[[Sveti Jurij, Rogašovci|Sveti Jurij]], o. 1757 ali 1767; †&nbsp;[[Gornji Senik]], 24. april 1800) * Franc Gomboši (1796-1801) (*&nbsp;[[Tropovci]], 11. november 1770; †&nbsp;Nagykölked, pri [[Kermendin]]u, 30. november 1836) * Miháo Kous (1801-1808) (*&nbsp;Šalovci, o. 1773; †&nbsp;Dolenci, 12. februar 1808) * Fran Kosednar (1807-1808) (*&nbsp;[[Pertoča]], o. 1774; †&nbsp;[[Kančevci]], 25. oktober 1810) * Janoš Lutar (1808-1835) (*&nbsp;[[Sebeborci]], o. [[1773]]; †&nbsp;Dolenci, 7. januar 1835) * Franc Kovatš kapelan (1833-1834), potem župnik (1835-1857) (*&nbsp;[[Strehovci]], 16. avgust 1805; †&nbsp;Dolenci, 5. november 1857) * [[Franc Šbül]] (1858-1864) * Alojz Matjašič (Matjašec) (1864-1865) (*&nbsp;? 24. marec 1833; †&nbsp;Pertoča, 15. marec 1866) * Karel Mentšik (1865-1911) (*&nbsp;[[Beltinci]], 26. december 1839; †&nbsp;Dolenci, 26. maj 1911) * [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl]] (1910-1936) === Kaplani === * [[Juri Küzmič]] (1785-1795) dekan [[Őrség]]a * [[Šimon Čergič]] (1791-1796) * Števan Raisar (1833-1834) (*&nbsp;[[Sombotel]], 5. september 1805; †&nbsp;[[Bogojina]], 18. september 1886) === Župniki iz župnije === * Sebeščan Čöpinci (*&nbsp;Čepinci, o. 1688; †&nbsp;Troušče, pri [[Monošter|Monoštru]]) * Juri Copek (*&nbsp;Čopenci (Čepinci), o. 1725; †&nbsp;Rábahídvég, 13. november 1783) V Rábahídvégu zidal novo cekev. * [[Danijel Küzmitš]] cistercijan in [[monošter]]ski prior == Viri in sklici == {{sklici}} * Sobočan Štefan: ''Moja župnija'' {{COBISS|ID=39618304}} == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] * [[Dekanija Slovenska okroglina]] * [[Jožef Klekl]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L455_F35_T13_b4_x598506_y190504_s16}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju|Nikolaj, Dolenci]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Nikolaj, Dolenci]] [[Kategorija:Dolenci, Šalovci]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1776]] [[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja|Dolenci]] m84ovshzbn64toxm4nxlnxvkqw7e2n0 Župnija Črniče 0 112777 6679004 6678283 2026-05-22T07:14:30Z Shabicht 3554 6679004 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid|sv. Vid]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] n0qetr9fv3w16fntjdt8l85i1mdh486 6679006 6679004 2026-05-22T07:15:14Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid|sv. Vid]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] a4d3wh25ny653jd6dwwassrnrzy3ppy 6679007 6679006 2026-05-22T07:15:59Z Shabicht 3554 6679007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid|sv. Vid]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] l2iwujphgwbogyqb30b101l7hb6t5zv 6679010 6679007 2026-05-22T07:16:57Z Shabicht 3554 6679010 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid|sv. Vid]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] pi6grhmsdz3fsplh4o1fiqs9sxtlwx0 6679012 6679010 2026-05-22T07:23:01Z Shabicht 3554 6679012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid|sv. Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =Rimski obred | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] s9y4v6mxspm3hzg7h9wjuwzh7t2ucrm 6679013 6679012 2026-05-22T07:25:25Z Shabicht 3554 6679013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid|sv. Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] qt5j78thfh4pi1v0cvmoe97bpbaue7u 6679014 6679013 2026-05-22T07:26:28Z Shabicht 3554 6679014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid|sv. Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] fwypmcq5blbz6a6clvu9fa8xtvu6pjk 6679015 6679014 2026-05-22T07:27:33Z Shabicht 3554 6679015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid|sv. Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] mvyo3om98rt4fpl8ffu0lxde39jszne 6679016 6679015 2026-05-22T07:28:08Z Shabicht 3554 6679016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] pb30v23efbep585q6nw0mgyw13aapbk 6679032 6679016 2026-05-22T07:52:03Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cepitev solkanske pražupnije je prvič nakazana v popisu papeških dajatev iz leta 1296. Sama solkanska župnija je poleg župnika (plebanus) tedaj imela še tri vikarje. V njem je poleg njih zabeležen še vikar oglejskega kapitlja v Ozeljanu pri Šempasu, ki pa je v poznem srednjem veku propadel. V tem času je nedvomno obstajal tudi vikariat furlanskega rozaškega samostana (Abbazia di Rosazzo) v Črničah, a v tem viru ni omenjen. Nastanek prvih cerkva z duhovnikom v Vipavski dolini, v mejah solkanske, pa tudi vipavske in komenske pražupnije, je treba pripisati peščici lastniških cerkva, za katere kaže, da segajo še v 11. stoletje, v čas pred oblikovanje ozemlja teh pražupnij ter so večinoma preko darovnic prešle v samostansko posest. To je izpričano za Črniče z [[Batuje|Batujami]], ki so tudi prešle v posest benediktinskega samostana v Rožacu, pa tudi za [[Skrilje]], kjer je obstajal vikariat oglejskega kapitlja in za [[Ozeljan]] ter za vikariat [[Možac|moženskih]] benediktincev (Moggio) v [[Branik|Braniku]]. ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] nps2fsf6q08b4d2m6bxhgls5w8l7ehz 6679079 6679032 2026-05-22T10:39:19Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cepitev solkanske pražupnije je v zgodovinskih virih prvič nakazana v popisu papeških dajatev iz leta 1296. Sama solkanska župnija je poleg župnika (plebanus) tedaj imela še tri vikarje. V njem je poleg njih zabeležen še vikar oglejskega kapitlja v Ozeljanu pri Šempasu, ki pa je v poznem srednjem veku propadel. V tem času je nedvomno obstajal tudi vikariat furlanskega rozaškega samostana (Abbazia di Rosazzo) v Črničah, vendar v tem viru ni omenjen. Nastanek prvih cerkva z duhovnikom v Vipavski dolini, v mejah solkanske, pa tudi vipavske in komenske pražupnije, je treba pripisati maloštevilnim lastniškim cerkvam, za katere kaže, da segajo še v 11. stoletje, v čas pred oblikovanjem ozemelj teh pražupnij, ki so večinoma preko darovnic prešle v samostansko posest. To je izpričano za Črniče z [[Batuje|Batujami]], ki so prešle v posest benediktinskega samostana v Rožacu, za [[Skrilje]], kjer je obstajal vikariat oglejskega kapitlja, kot tudi za [[Ozeljan]] ter za vikariat [[Možac|moženskih]] benediktincev (Moggio) v [[Branik|Braniku]]. Poseben status v okviru solkanske pražupnije ima prav župnija sv. Vida v Črničah. Četudi je zelo malo verjetno, da takrat tam duhovnika ni bilo, je desetinski seznam iz leta 1296 ne navaja. Zakaj je tako, ni znano, saj dejstvo, da je bila cerkev že od leta 1220 v samostanski posesti, in sicer benediktincev v Rozaču, ni zadosten razlog za kaj takega. Domneva se, da je bila v Črničah posest furlanskih grofov, izvirajoča iz darovnice cesarja Otona III. leta 1001 grofu Verihenu. To posest je njihova zadnja predstavnica, Hadviga iz Moša, prinesla v zakon z Engelbertom I. Spanheimskim, leta 1096 umrlim ustanoviteljem samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini. Uta, vdova po Engelbertu II. Spanheimskim, pa jo je (v obsegu 20 kmetij) med letoma 1135 in 1141 podarila proštiji v Baumburgu na Gornjem Bavarskem. Že nekaj let zatem (med 1144 in 1148), je proštija zaradi oddaljenosti to posest v zameno za neko drugo na Bavarskem predala Sigehardu iz Tittmoninga, ministerialu koroškega vojvode Henrika V. Na ta način so se Črniče vrnile v posest Spanheimskih, tako da je tudi razumljivo, zakaj jih je (kot Villam de Zernitschach) vojvoda Bernard leta 1220 mogel podeliti rozaškim benediktincem. Kljub temu vsi zgodovinski viri in njihove povezave potrjujejo domnevo, da je bila v Črničah stara lastniška cerkev furlanskih grofov (bolj verjetno kot koroških vojvod) iz zgodnjega 11. stoletja, ki je leta 1220 prišla v posest benediktinskega samostana v Rozaču. V popisu papeških dajatev iz leta 1296 bi morala biti, primerljivo vikariatom oglejskega kapitlja in samostana v Možacu, navedena med rozaškimi vikariati, vendar je tam izpadla. Tudi pozneje o njej arhivsko gradivo molči, iz česar je mogoče posredno sklepati, da je bila v polnih pravicah rozaških benediktincev vse do poznega 15. stoletja, ko se pojavi z župnikom (Justus plebanus in cerniza). Leta 1491 je dokumentiran spor okoli jurisdikcije nad njo (plebs de cernizach) med rozaškim opatom in oglejskim arhidiakonom, v katerem je bilo odločeno, da jurisdikcija pripada Rozacu. Glede na podatek, da jo je v tem obdobju upravljal župnik in ne vikar, je patronat nad njo medtem očitno prešel na goriške grofe, vendar je samostan pri njej obdržal arhidiakonatske pravice. Zato je tudi ni v zgoraj večkrat omenjenem popisu spodnjeoglejskega arhidiakonata iz let 1495–1501. Kolikšna je bila v resnici rozaška posest v Črničah, žal ni dokumentirano. Ob koncu 15. stoletja je samostan poleg Črnič imel še Batuje, katerih odvetniščino je po goriškem urbarju iz leta 1398 pobiral goriški grof. V župnijo so tedaj spadali še kraji Osek, Malovše, Ravne in Vitovlje, zato je zelo verjetno, da je župnijsko ozemlje presegalo samostansko posest. Ko je bila v Črničah ustanovljena župnija, so morali biti vanjo vključeni tudi kraji, ki so bili dotlej podrejeni Solkanu. To je bil bržčas tudi razlog, da se je oglejski arhidiakon leta 1491, čeravno neuspešno, spustil v spor za jurisdikcijo nad njo. Patron župnijske cerkve, sveti Vid, v srednjem veku ni izpričan, vendar sodi med naše najstarejše patrocinije. Prvotna cerkev je stala na ravnici pod današnjim naseljem, poskusov, da bi jo arheološko lokalizirali, pa še ni bilo. Pozornost zgodovinarjev zbuja še cerkev sv. Katarine v zaselku Tabor nad Črničami, ki je bila podrta v prvi polovici 18. stoletja. Njen položaj v utrdbi in prvotni patrocinij sv. Janeza Krstnika dovoljujeta domnevo, da je to bila krstna cerkev solkanske pražupnije na meji z vipavsko, lahko pa gre celo za nasledek langobardske utrdbe. Ta je sedaj znana le kot protiturški tabor, kako daleč v preteklost sega njena stavbna dediščina, pa še ni bilo raziskano. Mogoče si jo je predstavljati tudi kot protiutež utrdbi pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom na vipavski strani, ki smo jo omenili ob obravnavi meja solkansko-goriške posesti iz leta 1001. ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] 240p44ysi9wtonxuh8p0pvtdsp91nwm 6679107 6679079 2026-05-22T11:13:11Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cepitev solkanske pražupnije je v zgodovinskih virih prvič nakazana v popisu papeških dajatev iz leta 1296. Sama solkanska župnija je poleg župnika (plebanus) tedaj imela še tri vikarje. V njem je poleg njih zabeležen še vikar oglejskega kapitlja v Ozeljanu pri Šempasu, ki pa je v poznem srednjem veku propadel. V tem času je nedvomno obstajal tudi vikariat furlanskega rozaškega samostana (Abbazia di Rosazzo) v Črničah, vendar v tem viru ni omenjen. Nastanek prvih cerkva z duhovnikom v Vipavski dolini, v mejah solkanske, pa tudi vipavske in komenske pražupnije, je treba pripisati maloštevilnim lastniškim cerkvam, za katere kaže, da segajo še v 11. stoletje, v čas pred oblikovanjem ozemelj teh pražupnij, ki so večinoma preko darovnic prešle v samostansko posest. To je izpričano za Črniče z [[Batuje|Batujami]], ki so prešle v posest benediktinskega samostana v Rožaču, za [[Skrilje]], kjer je obstajal vikariat oglejskega kapitlja, kot tudi za [[Ozeljan]] ter za vikariat [[Možac|moženskih]] benediktincev (Moggio) v [[Branik|Braniku]]. Poseben status v okviru solkanske pražupnije ima prav župnija sv. Vida v Črničah. Četudi je zelo malo verjetno, da takrat tam duhovnika ni bilo, je desetinski seznam iz leta 1296 ne navaja. Zakaj je tako, ni znano, saj dejstvo, da je bila cerkev že od leta 1220 v samostanski posesti, in sicer benediktincev v Rozaču, ni zadosten razlog za kaj takega. Domneva se, da je bila v Črničah posest furlanskih grofov, izvirajoča iz darovnice cesarja Otona III. leta 1001 grofu Verihenu. To posest je njihova zadnja predstavnica, Hadviga iz Moša, prinesla v zakon z Engelbertom I. Spanheimskim, leta 1096 umrlim ustanoviteljem samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini. Uta, vdova po Engelbertu II. Spanheimskim, pa jo je (v obsegu 20 kmetij) med letoma 1135 in 1141 podarila proštiji v Baumburgu na Gornjem Bavarskem. Že nekaj let zatem (med 1144 in 1148), je proštija zaradi oddaljenosti to posest v zameno za neko drugo na Bavarskem predala Sigehardu iz Tittmoninga, ministerialu koroškega vojvode Henrika V. Na ta način so se Črniče vrnile v posest Spanheimskih, tako da je tudi razumljivo, zakaj jih je (kot Villam de Zernitschach) vojvoda Bernard leta 1220 mogel podeliti rozaškim benediktincem. Kljub temu vsi zgodovinski viri in njihove povezave potrjujejo domnevo, da je bila v Črničah stara lastniška cerkev furlanskih grofov (bolj verjetno kot koroških vojvod) iz zgodnjega 11. stoletja, ki je leta 1220 prišla v posest benediktinskega samostana v Rozaču. V popisu papeških dajatev iz leta 1296 bi morala biti, primerljivo vikariatom oglejskega kapitlja in samostana v Možacu, navedena med rozaškimi vikariati, vendar je tam izpadla. Tudi pozneje o njej arhivsko gradivo molči, iz česar je mogoče posredno sklepati, da je bila v polnih pravicah rozaških benediktincev vse do poznega 15. stoletja, ko se pojavi z župnikom (Justus plebanus in cerniza). Leta [[1491]] je dokumentiran spor okoli jurisdikcije nad njo (plebs de cernizach) med rozaškim opatom in arhidiakonom oglejskega partiarhata, v katerem je bilo odločeno, da jurisdikcija pripada Rozaču. Glede na podatek, da jo je v tem obdobju upravljal župnik in ne vikar, je patronat nad njo medtem očitno prešel na [[Goriški grofje|goriške grofe]], vendar je samostan pri njej obdržal arhidiakonatske pravice. Zato je tudi ni v zgoraj večkrat omenjenem popisu spodnjeoglejskega arhidiakonata iz let 1495–1501. Kolikšna je bila v resnici rozaška posest v Črničah, žal ni dokumentirano. Ob koncu 15. stoletja je samostan poleg Črnič imel še Batuje, katerih odvetniščino je po goriškem urbarju iz leta 1398 pobiral goriški grof. V župnijo so tedaj spadali še kraji Osek, Malovše, Ravne in Vitovlje, zato je zelo verjetno, da je župnijsko ozemlje presegalo samostansko posest. Ko je bila v Črničah ustanovljena župnija, so morali biti vanjo vključeni tudi kraji, ki so bili dotlej podrejeni Solkanu. To je bil bržčas tudi razlog, da se je oglejski arhidiakon leta 1491, čeravno neuspešno, spustil v spor za jurisdikcijo nad njo. Patron župnijske cerkve, sveti Vid, v srednjem veku ni izpričan, vendar sodi med naše najstarejše patrocinije. Prvotna cerkev je stala na ravnici pod današnjim naseljem,poskusov, da bi jo arheološko lokalizirali, pa še ni bilo. Pozornost zgodovinarjev zbuja še cerkev sv. Katarine v zaselku Tabor nad Črničami, ki je bila podrta v prvi polovici 18. stoletja. Njen položaj v utrdbi in prvotni patrocinij sv. Janeza Krstnika dovoljujeta domnevo, da je to bila krstna cerkev solkanske pražupnije na meji z vipavsko, lahko pa gre celo za nasledek langobardske utrdbe. Ta je sedaj znana le kot protiturški tabor, kako daleč v preteklost sega njena stavbna dediščina, pa še ni bilo raziskano. Mogoče si jo je predstavljati tudi kot protiutež utrdbi pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom na vipavski strani, ki smo jo omenili ob obravnavi meja solkansko-goriške posesti iz leta 1001. ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] oeqz6dw7i1kx917kg97lqnqffjx13qv 6679110 6679107 2026-05-22T11:16:33Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cepitev solkanske pražupnije je v zgodovinskih virih prvič nakazana v popisu papeških dajatev iz leta 1296. Sama solkanska župnija je poleg župnika (plebanus) tedaj imela še tri vikarje. V njem je poleg njih zabeležen še vikar oglejskega kapitlja v Ozeljanu pri Šempasu, ki pa je v poznem srednjem veku propadel. V tem času je nedvomno obstajal tudi vikariat furlanskega rozaškega samostana (Abbazia di Rosazzo) v Črničah, vendar v tem viru ni omenjen. Nastanek prvih cerkva z duhovnikom v Vipavski dolini, v mejah solkanske, pa tudi vipavske in komenske pražupnije, je treba pripisati maloštevilnim lastniškim cerkvam, za katere kaže, da segajo še v 11. stoletje, v čas pred oblikovanjem ozemelj teh pražupnij, ki so večinoma preko darovnic prešle v samostansko posest. To je izpričano za Črniče z [[Batuje|Batujami]], ki so prešle v posest benediktinskega samostana v Rozaču, za [[Skrilje]], kjer je obstajal vikariat oglejskega kapitlja, kot tudi za [[Ozeljan]] ter za vikariat [[Možac|moženskih]] benediktincev (Moggio) v [[Branik|Braniku]]. Poseben status v okviru solkanske pražupnije ima prav župnija sv. Vida v Črničah. Četudi je zelo malo verjetno, da takrat tam duhovnika ni bilo, je desetinski seznam iz leta 1296 ne navaja. Zakaj je tako, ni znano, saj dejstvo, da je bila cerkev že od leta 1220 v samostanski posesti, in sicer benediktincev v Rozaču, ni zadosten razlog za kaj takega. Domneva se, da je bila v Črničah posest furlanskih grofov, izvirajoča iz darovnice cesarja Otona III. leta 1001 grofu Verihenu. To posest je njihova zadnja predstavnica, Hadviga iz Moša, prinesla v zakon z Engelbertom I. Spanheimskim, leta 1096 umrlim ustanoviteljem samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini. Uta, vdova po Engelbertu II. Spanheimskim, pa jo je (v obsegu 20 kmetij) med letoma 1135 in 1141 podarila proštiji v Baumburgu na Gornjem Bavarskem. Že nekaj let zatem (med 1144 in 1148), je proštija zaradi oddaljenosti to posest v zameno za neko drugo na Bavarskem predala Sigehardu iz Tittmoninga, ministerialu koroškega vojvode Henrika V. Na ta način so se Črniče vrnile v posest Spanheimskih, tako da je tudi razumljivo, zakaj jih je (kot Villam de Zernitschach) vojvoda Bernard leta 1220 mogel podeliti rozaškim benediktincem. Kljub temu vsi zgodovinski viri in njihove povezave potrjujejo domnevo, da je bila v Črničah stara lastniška cerkev furlanskih grofov (bolj verjetno kot koroških vojvod) iz zgodnjega 11. stoletja, ki je leta 1220 prišla v posest benediktinskega samostana v Rozaču. V popisu papeških dajatev iz leta 1296 bi morala biti, primerljivo vikariatom oglejskega kapitlja in samostana v Možacu, navedena med rozaškimi vikariati, vendar je tam izpadla. Tudi pozneje o njej arhivsko gradivo molči, iz česar je mogoče posredno sklepati, da je bila v polnih pravicah rozaških benediktincev vse do poznega 15. stoletja, ko se pojavi z župnikom (Justus plebanus in cerniza). Leta [[1491]] je dokumentiran spor okoli jurisdikcije nad njo (plebs de cernizach) med rozaškim opatom in arhidiakonom oglejskega partiarhata, v katerem je bilo odločeno, da jurisdikcija pripada Rozaču. Glede na podatek, da jo je v tem obdobju upravljal župnik in ne vikar, je patronat nad njo medtem očitno prešel na [[Goriški grofje|goriške grofe]], vendar je samostan pri njej obdržal arhidiakonatske pravice. Zato je tudi ni v zgoraj večkrat omenjenem popisu spodnjeoglejskega arhidiakonata iz let 1495–1501. Kolikšna je bila v resnici rozaška posest v Črničah, žal ni dokumentirano. Ob koncu 15. stoletja je samostan poleg Črnič imel še Batuje, katerih odvetniščino je po goriškem urbarju iz leta 1398 pobiral goriški grof. V župnijo so tedaj spadali še kraji Osek, Malovše, Ravne in Vitovlje, zato je zelo verjetno, da je župnijsko ozemlje presegalo samostansko posest. Ko je bila v Črničah ustanovljena župnija, so morali biti vanjo vključeni tudi kraji, ki so bili dotlej podrejeni Solkanu. To je bil bržčas tudi razlog, da se je oglejski arhidiakon leta 1491, čeravno neuspešno, spustil v spor za jurisdikcijo nad njo. Patron župnijske cerkve, sveti Vid, v srednjem veku ni izpričan, vendar sodi med naše najstarejše patrocinije. Prvotna cerkev je stala na ravnici pod današnjim naseljem,poskusov, da bi jo arheološko lokalizirali, pa še ni bilo. Pozornost zgodovinarjev zbuja še cerkev sv. Katarine v zaselku Tabor nad Črničami, ki je bila podrta v prvi polovici 18. stoletja. Njen položaj v utrdbi in prvotni patrocinij sv. Janeza Krstnika dovoljujeta domnevo, da je to bila krstna cerkev solkanske pražupnije na meji z vipavsko, lahko pa gre celo za nasledek langobardske utrdbe. Ta je sedaj znana le kot protiturški tabor, kako daleč v preteklost sega njena stavbna dediščina, pa še ni bilo raziskano. Mogoče si jo je predstavljati tudi kot protiutež utrdbi pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom na vipavski strani, ki smo jo omenili ob obravnavi meja solkansko-goriške posesti iz leta 1001. ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] 0f5u3fx8fywu1qvqq7q893gtdlp7s55 6679119 6679110 2026-05-22T11:27:11Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cepitev solkanske pražupnije je v zgodovinskih virih prvič nakazana v popisu papeških dajatev iz leta 1296. Sama solkanska župnija je poleg župnika (plebanus) tedaj imela še tri vikarje. V njem je poleg njih zabeležen še vikar oglejskega kapitlja v Ozeljanu pri Šempasu, ki pa je v poznem srednjem veku propadel. V tem času je nedvomno obstajal tudi vikariat furlanskega rozaškega samostana (Abbazia di Rosazzo) v Črničah, vendar v tem viru ni omenjen.{{sfn|Höfler|2016|p=172}} Nastanek prvih cerkva z duhovnikom v Vipavski dolini, v mejah solkanske, pa tudi vipavske in komenske pražupnije, je treba pripisati maloštevilnim lastniškim cerkvam, za katere kaže, da segajo še v 11. stoletje, v čas pred oblikovanjem ozemelj teh pražupnij, ki so večinoma preko darovnic prešle v samostansko posest. To je izpričano za Črniče z [[Batuje|Batujami]], ki so prešle v posest benediktinskega samostana v Rozaču, za [[Skrilje]], kjer je obstajal vikariat oglejskega kapitlja, kot tudi za [[Ozeljan]] ter za vikariat [[Možac|moženskih]] benediktincev (Moggio) v [[Branik|Braniku]]. {{sfn|Höfler|2018|p=172}} Poseben status v okviru solkanske pražupnije ima prav župnija sv. Vida v Črničah. Četudi je zelo malo verjetno, da takrat tam duhovnika ni bilo, je desetinski seznam iz leta 1296 ne navaja. Zakaj je tako, ni znano, saj dejstvo, da je bila cerkev že od leta 1220 v samostanski posesti, in sicer benediktincev v Rozaču, ni zadosten razlog za kaj takega.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Domneva se, da je bila v Črničah posest furlanskih grofov, izvirajoča iz darovnice cesarja Otona III. leta 1001 grofu Verihenu. To posest je njihova zadnja predstavnica, Hadviga iz Moša, prinesla v zakon z Engelbertom I. Spanheimskim, leta 1096 umrlim ustanoviteljem samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini. Uta, vdova po Engelbertu II. Spanheimskim, pa jo je (v obsegu 20 kmetij) med letoma 1135 in 1141 podarila proštiji v Baumburgu na Gornjem Bavarskem. Že nekaj let zatem (med 1144 in 1148), je proštija zaradi oddaljenosti to posest v zameno za neko drugo na Bavarskem predala Sigehardu iz Tittmoninga, ministerialu koroškega vojvode Henrika V. Na ta način so se Črniče vrnile v posest Spanheimskih, tako da je tudi razumljivo, zakaj jih je (kot Villam de Zernitschach) vojvoda Bernard leta 1220 mogel podeliti rozaškim benediktincem.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Kljub temu vsi zgodovinski viri in njihove povezave potrjujejo domnevo, da je bila v Črničah stara lastniška cerkev furlanskih grofov (bolj verjetno kot koroških vojvod) iz zgodnjega 11. stoletja, ki je leta 1220 prišla v posest benediktinskega samostana v Rozaču. V popisu papeških dajatev iz leta 1296 bi morala biti, primerljivo vikariatom oglejskega kapitlja in samostana v Možacu, navedena med rozaškimi vikariati, vendar je tam izpadla. Tudi pozneje o njej arhivsko gradivo molči, iz česar je mogoče posredno sklepati, da je bila v polnih pravicah rozaških benediktincev vse do poznega 15. stoletja, ko se pojavi z župnikom (Justus plebanus in cerniza). Leta [[1491]] je dokumentiran spor okoli jurisdikcije nad njo (plebs de cernizach) med rozaškim opatom in arhidiakonom oglejskega partiarhata, v katerem je bilo odločeno, da jurisdikcija pripada Rozaču. Glede na podatek, da jo je v tem obdobju upravljal župnik in ne vikar, je patronat nad njo medtem očitno prešel na [[Goriški grofje|goriške grofe]], vendar je samostan pri njej obdržal arhidiakonatske pravice. Zato je tudi ni v zgoraj večkrat omenjenem popisu spodnjeoglejskega arhidiakonata iz let 1495–1501. Kolikšna je bila v resnici rozaška posest v Črničah, žal ni dokumentirano. Ob koncu 15. stoletja je samostan poleg Črnič imel še Batuje, katerih odvetniščino je po goriškem urbarju iz leta 1398 pobiral goriški grof. V župnijo so tedaj spadali še kraji Osek, Malovše, Ravne in Vitovlje, zato je zelo verjetno, da je župnijsko ozemlje presegalo samostansko posest. Ko je bila v Črničah ustanovljena župnija, so morali biti vanjo vključeni tudi kraji, ki so bili dotlej podrejeni Solkanu. To je bil bržčas tudi razlog, da se je oglejski arhidiakon leta 1491, čeravno neuspešno, spustil v spor za jurisdikcijo nad njo. Patron župnijske cerkve, sveti Vid, v srednjem veku ni izpričan, vendar sodi med naše najstarejše patrocinije. Prvotna cerkev je stala na ravnici pod današnjim naseljem, poskusov, da bi jo arheološko lokalizirali, pa še ni bilo.{{sfn|Höfler|2018|p=177}} Pozornost zgodovinarjev zbuja še cerkev sv. Katarine v zaselku Tabor nad Črničami, ki je bila podrta v prvi polovici 18. stoletja. Njen položaj v utrdbi in prvotni patrocinij sv. Janeza Krstnika dovoljujeta domnevo, da je to bila krstna cerkev solkanske pražupnije na meji z vipavsko, lahko pa gre celo za nasledek langobardske utrdbe. Ta je sedaj znana le kot protiturški tabor, kako daleč v preteklost sega njena stavbna dediščina, pa še ni bilo raziskano. Mogoče si jo je predstavljati tudi kot protiutež utrdbi pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom na vipavski strani.{{sfn|Höfler|2018|p=177} ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] rjysyqq4ywusbnwhsnldcfbs6xna1qz 6679137 6679119 2026-05-22T11:43:09Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cepitev solkanske pražupnije je v zgodovinskih virih prvič nakazana v popisu papeških dajatev iz leta 1296. Sama solkanska župnija je poleg župnika (plebanus) tedaj imela še tri vikarje. V njem je poleg njih zabeležen še vikar oglejskega kapitlja v Ozeljanu pri Šempasu, ki pa je v poznem srednjem veku propadel. V tem času je nedvomno obstajal tudi vikariat furlanskega rozaškega samostana (Abbazia di Rosazzo) v Črničah, vendar v tem viru ni omenjen.{{sfn|Höfler|2016|p=172}} Nastanek prvih cerkva z duhovnikom v Vipavski dolini, v mejah solkanske, pa tudi vipavske in komenske pražupnije, je treba pripisati maloštevilnim lastniškim cerkvam, za katere kaže, da segajo še v 11. stoletje, v čas pred oblikovanjem ozemelj teh pražupnij, ki so večinoma preko darovnic prešle v samostansko posest. To je izpričano za Črniče z [[Batuje|Batujami]], ki so prešle v posest benediktinskega samostana v Rozaču, za [[Skrilje]], kjer je obstajal vikariat oglejskega kapitlja, kot tudi za [[Ozeljan]] ter za vikariat [[Možac|moženskih]] benediktincev (Moggio) v [[Branik|Braniku]].{{sfn|Höfler|2018|p=172}} Poseben status v okviru solkanske pražupnije ima prav župnija sv. Vida v Črničah. Četudi je zelo malo verjetno, da takrat tam duhovnika ni bilo, je desetinski seznam iz leta 1296 ne navaja. Zakaj je tako, ni znano, saj dejstvo, da je bila cerkev že od leta 1220 v samostanski posesti, in sicer benediktincev v Rozaču, ni zadosten razlog za kaj takega.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Domneva se, da je bila v Črničah posest furlanskih grofov, izvirajoča iz darovnice cesarja Otona III. leta 1001 grofu Verihenu. To posest je njihova zadnja predstavnica, Hadviga iz Moša, prinesla v zakon z Engelbertom I. Spanheimskim, leta 1096 umrlim ustanoviteljem samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini. Uta, vdova po Engelbertu II. Spanheimskim, pa jo je (v obsegu 20 kmetij) med letoma 1135 in 1141 podarila proštiji v Baumburgu na Gornjem Bavarskem. Že nekaj let zatem (med 1144 in 1148), je proštija zaradi oddaljenosti to posest v zameno za neko drugo na Bavarskem predala Sigehardu iz Tittmoninga, ministerialu koroškega vojvode Henrika V. Na ta način so se Črniče vrnile v posest Spanheimskih, tako da je tudi razumljivo, zakaj jih je (kot Villam de Zernitschach) vojvoda Bernard leta 1220 mogel podeliti rozaškim benediktincem.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Kljub temu vsi zgodovinski viri in njihove povezave potrjujejo domnevo, da je bila v Črničah stara lastniška cerkev furlanskih grofov (bolj verjetno kot koroških vojvod) iz zgodnjega 11. stoletja, ki je leta 1220 prišla v posest benediktinskega samostana v Rozaču. V popisu papeških dajatev iz leta 1296 bi morala biti, primerljivo vikariatom oglejskega kapitlja in samostana v Možacu, navedena med rozaškimi vikariati, vendar je tam izpadla. Tudi pozneje o njej arhivsko gradivo molči, iz česar je mogoče posredno sklepati, da je bila v polnih pravicah rozaških benediktincev vse do poznega 15. stoletja, ko se pojavi z župnikom (Justus plebanus in cerniza). Leta [[1491]] je dokumentiran spor okoli jurisdikcije nad njo (plebs de cernizach) med rozaškim opatom in arhidiakonom oglejskega partiarhata, v katerem je bilo odločeno, da jurisdikcija pripada Rozaču. Glede na podatek, da jo je v tem obdobju upravljal župnik in ne vikar, je patronat nad njo medtem očitno prešel na [[Goriški grofje|goriške grofe]], vendar je samostan pri njej obdržal arhidiakonatske pravice.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Zato je tudi ni v zgoraj večkrat omenjenem popisu spodnjeoglejskega arhidiakonata iz let 1495–1501. Kolikšna je bila v resnici rozaška posest v Črničah, žal ni dokumentirano. Ob koncu 15. stoletja je samostan poleg Črnič imel še Batuje, katerih odvetniščino je po goriškem urbarju iz leta 1398 pobiral goriški grof. V župnijo so tedaj spadali še kraji Osek, Malovše, Ravne in Vitovlje, zato je zelo verjetno, da je župnijsko ozemlje presegalo samostansko posest. Ko je bila v Črničah ustanovljena župnija, so morali biti vanjo vključeni tudi kraji, ki so bili dotlej podrejeni Solkanu. To je bil bržčas tudi razlog, da se je oglejski arhidiakon leta 1491, čeravno neuspešno, spustil v spor za jurisdikcijo nad njo. Patron župnijske cerkve, sveti Vid, v srednjem veku ni izpričan, vendar sodi med naše najstarejše patrocinije. Prvotna cerkev je stala na ravnici pod današnjim naseljem, poskusov, da bi jo arheološko lokalizirali, pa še ni bilo.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Pozornost zgodovinarjev zbuja še cerkev sv. Katarine v zaselku Tabor nad Črničami, ki je bila podrta v prvi polovici 18. stoletja. Njen položaj v utrdbi in prvotni patrocinij sv. Janeza Krstnika dovoljujeta domnevo, da je to bila krstna cerkev solkanske pražupnije na meji z vipavsko, lahko pa gre celo za nasledek langobardske utrdbe. Ta je sedaj znana le kot protiturški tabor, kako daleč v preteklost sega njena stavbna dediščina, pa še ni bilo raziskano. Mogoče si jo je predstavljati tudi kot protiutež utrdbi pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom na vipavski strani.{{sfn|Höfler|2018|p=178}} ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] r2vuns5z7d7zbhb5e8rkgz5lzz1mug1 6679146 6679137 2026-05-22T11:50:09Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679146 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cepitev solkanske pražupnije je v zgodovinskih virih prvič nakazana v popisu papeških dajatev iz leta 1296. Sama solkanska župnija je poleg župnika (plebanus) tedaj imela še tri vikarje. V njem je poleg njih zabeležen še vikar oglejskega kapitlja v Ozeljanu pri Šempasu, ki pa je v poznem srednjem veku propadel. V tem času je nedvomno obstajal tudi vikariat furlanskega rozaškega samostana (Abbazia di Rosazzo) v Črničah, vendar v tem viru ni omenjen.{{sfn|Höfler|2016|p=172}} Nastanek prvih cerkva z duhovnikom v Vipavski dolini, v mejah solkanske, pa tudi vipavske in komenske pražupnije, je treba pripisati maloštevilnim lastniškim cerkvam, za katere kaže, da segajo še v 11. stoletje, v čas pred oblikovanjem ozemelj teh pražupnij, ki so večinoma preko darovnic prešle v samostansko posest. To je izpričano za Črniče z [[Batuje|Batujami]], ki so prešle v posest benediktinskega samostana v Rozaču, za [[Skrilje]], kjer je obstajal vikariat oglejskega kapitlja, kot tudi za [[Ozeljan]] ter za vikariat [[Možac|moženskih]] benediktincev (Moggio Udinese) v [[Branik|Braniku]].{{sfn|Höfler|2018|p=172}} Poseben status v okviru solkanske pražupnije ima prav župnija sv. Vida v Črničah. Četudi je zelo malo verjetno, da takrat tam duhovnika ni bilo, je desetinski seznam iz leta 1296 ne navaja. Zakaj je tako, ni znano, saj dejstvo, da je bila cerkev že od leta 1220 v samostanski posesti, in sicer benediktincev v Rozaču, ni zadosten razlog za kaj takega.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Domneva se, da je bila v Črničah posest furlanskih grofov, izvirajoča iz darovnice cesarja Otona III. leta 1001 grofu Verihenu. To posest je njihova zadnja predstavnica, Hadviga iz Moša, prinesla v zakon z Engelbertom I. Spanheimskim, leta 1096 umrlim ustanoviteljem samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini. Uta, vdova po Engelbertu II. Spanheimskim, pa jo je (v obsegu 20 kmetij) med letoma 1135 in 1141 podarila proštiji v Baumburgu na Gornjem Bavarskem. Že nekaj let zatem (med 1144 in 1148), je proštija zaradi oddaljenosti to posest v zameno za neko drugo na Bavarskem predala Sigehardu iz Tittmoninga, ministerialu koroškega vojvode Henrika V. Na ta način so se Črniče vrnile v posest Spanheimskih, tako da je tudi razumljivo, zakaj jih je (kot Villam de Zernitschach) vojvoda Bernard leta 1220 mogel podeliti rozaškim benediktincem.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Kljub temu vsi zgodovinski viri in njihove povezave potrjujejo domnevo, da je bila v Črničah stara lastniška cerkev furlanskih grofov (bolj verjetno kot koroških vojvod) iz zgodnjega 11. stoletja, ki je leta 1220 prišla v posest benediktinskega samostana v Rozaču. V popisu papeških dajatev iz leta 1296 bi morala biti, primerljivo vikariatom oglejskega kapitlja in samostana v Možacu, navedena med rozaškimi vikariati, vendar je tam izpadla. Tudi pozneje o njej arhivsko gradivo molči, iz česar je mogoče posredno sklepati, da je bila v polnih pravicah rozaških benediktincev vse do poznega 15. stoletja, ko se pojavi z župnikom (Justus plebanus in cerniza). Leta [[1491]] je dokumentiran spor okoli jurisdikcije nad njo (plebs de cernizach) med rozaškim opatom in arhidiakonom oglejskega partiarhata, v katerem je bilo odločeno, da jurisdikcija pripada Rozaču. Glede na podatek, da jo je v tem obdobju upravljal župnik in ne vikar, je patronat nad njo medtem očitno prešel na [[Goriški grofje|goriške grofe]], vendar je samostan pri njej obdržal arhidiakonatske pravice.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Zato je tudi ni v zgoraj večkrat omenjenem popisu spodnjeoglejskega arhidiakonata iz let 1495–1501. Kolikšna je bila v resnici rozaška posest v Črničah, žal ni dokumentirano. Ob koncu 15. stoletja je samostan poleg Črnič imel še Batuje, katerih odvetniščino je po goriškem urbarju iz leta 1398 pobiral goriški grof. V župnijo so tedaj spadali še kraji Osek, Malovše, Ravne in Vitovlje, zato je zelo verjetno, da je župnijsko ozemlje presegalo samostansko posest. Ko je bila v Črničah ustanovljena župnija, so morali biti vanjo vključeni tudi kraji, ki so bili dotlej podrejeni Solkanu. To je bil bržčas tudi razlog, da se je oglejski arhidiakon leta 1491, čeravno neuspešno, spustil v spor za jurisdikcijo nad njo. Patron župnijske cerkve, sveti Vid, v srednjem veku ni izpričan, vendar sodi med naše najstarejše patrocinije. Prvotna cerkev je stala na ravnici pod današnjim naseljem, poskusov, da bi jo arheološko lokalizirali, pa še ni bilo.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Pozornost zgodovinarjev zbuja še cerkev sv. Katarine v zaselku Tabor nad Črničami, ki je bila podrta v prvi polovici 18. stoletja. Njen položaj v utrdbi in prvotni patrocinij sv. Janeza Krstnika dovoljujeta domnevo, da je to bila krstna cerkev solkanske pražupnije na meji z vipavsko, lahko pa gre celo za nasledek langobardske utrdbe. Ta je sedaj znana le kot protiturški tabor, kako daleč v preteklost sega njena stavbna dediščina, pa še ni bilo raziskano. Mogoče si jo je predstavljati tudi kot protiutež utrdbi pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom na vipavski strani.{{sfn|Höfler|2018|p=178}} ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] ktk1vunmb58kauzu82fs16jjgxnbbgs 6679149 6679146 2026-05-22T11:52:43Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6679149 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črniče | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črniče 35<br>5262 Črniče | parish_church = [[Cerkev sv. Vida, Črniče]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1484]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crnice/ |title=Matricula online: Črniče |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = Pražupnija Solkan | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite =[[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Miro Marinič<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črniče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Vipavska|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cepitev solkanske pražupnije je v zgodovinskih virih prvič nakazana v popisu papeških dajatev iz leta 1296. Sama solkanska župnija je poleg župnika (plebanus) tedaj imela še tri vikarje. V njem je poleg njih zabeležen še vikar oglejskega kapitlja v Ozeljanu pri Šempasu, ki pa je v poznem srednjem veku propadel. V tem času je nedvomno obstajal tudi vikariat furlanskega [[Benediktinski samostan Rožac|rozaškega samostana (Abbazia di Rosazzo)]] v Črničah, vendar v tem viru ni omenjen.{{sfn|Höfler|2016|p=172}} Nastanek prvih cerkva z duhovnikom v Vipavski dolini, v mejah solkanske, pa tudi vipavske in komenske pražupnije, je treba pripisati maloštevilnim lastniškim cerkvam, za katere kaže, da segajo še v 11. stoletje, v čas pred oblikovanjem ozemelj teh pražupnij, ki so večinoma preko darovnic prešle v samostansko posest. To je izpričano za Črniče z [[Batuje|Batujami]], ki so prešle v posest benediktinskega samostana v Rozaču, za [[Skrilje]], kjer je obstajal vikariat oglejskega kapitlja, kot tudi za [[Ozeljan]] ter za vikariat [[Možac|moženskih]] benediktincev (Moggio Udinese) v [[Branik|Braniku]].{{sfn|Höfler|2018|p=172}} Poseben status v okviru solkanske pražupnije ima prav župnija sv. Vida v Črničah. Četudi je zelo malo verjetno, da takrat tam duhovnika ni bilo, je desetinski seznam iz leta 1296 ne navaja. Zakaj je tako, ni znano, saj dejstvo, da je bila cerkev že od leta 1220 v samostanski posesti, in sicer benediktincev v Rozaču, ni zadosten razlog za kaj takega.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Domneva se, da je bila v Črničah posest furlanskih grofov, izvirajoča iz darovnice cesarja Otona III. leta 1001 grofu Verihenu. To posest je njihova zadnja predstavnica, Hadviga iz Moša, prinesla v zakon z Engelbertom I. Spanheimskim, leta 1096 umrlim ustanoviteljem samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini. Uta, vdova po Engelbertu II. Spanheimskim, pa jo je (v obsegu 20 kmetij) med letoma 1135 in 1141 podarila proštiji v Baumburgu na Gornjem Bavarskem. Že nekaj let zatem (med 1144 in 1148), je proštija zaradi oddaljenosti to posest v zameno za neko drugo na Bavarskem predala Sigehardu iz Tittmoninga, ministerialu koroškega vojvode Henrika V. Na ta način so se Črniče vrnile v posest Spanheimskih, tako da je tudi razumljivo, zakaj jih je (kot Villam de Zernitschach) vojvoda Bernard leta 1220 mogel podeliti rozaškim benediktincem.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Kljub temu vsi zgodovinski viri in njihove povezave potrjujejo domnevo, da je bila v Črničah stara lastniška cerkev furlanskih grofov (bolj verjetno kot koroških vojvod) iz zgodnjega 11. stoletja, ki je leta 1220 prišla v posest benediktinskega samostana v Rozaču. V popisu papeških dajatev iz leta 1296 bi morala biti, primerljivo vikariatom oglejskega kapitlja in samostana v Možacu, navedena med rozaškimi vikariati, vendar je tam izpadla. Tudi pozneje o njej arhivsko gradivo molči, iz česar je mogoče posredno sklepati, da je bila v polnih pravicah rozaških benediktincev vse do poznega 15. stoletja, ko se pojavi z župnikom (Justus plebanus in cerniza). Leta [[1491]] je dokumentiran spor okoli jurisdikcije nad njo (plebs de cernizach) med rozaškim opatom in arhidiakonom oglejskega partiarhata, v katerem je bilo odločeno, da jurisdikcija pripada Rozaču. Glede na podatek, da jo je v tem obdobju upravljal župnik in ne vikar, je patronat nad njo medtem očitno prešel na [[Goriški grofje|goriške grofe]], vendar je samostan pri njej obdržal arhidiakonatske pravice.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Zato je tudi ni v zgoraj večkrat omenjenem popisu spodnjeoglejskega arhidiakonata iz let 1495–1501. Kolikšna je bila v resnici rozaška posest v Črničah, žal ni dokumentirano. Ob koncu 15. stoletja je samostan poleg Črnič imel še Batuje, katerih odvetniščino je po goriškem urbarju iz leta 1398 pobiral goriški grof. V župnijo so tedaj spadali še kraji Osek, Malovše, Ravne in Vitovlje, zato je zelo verjetno, da je župnijsko ozemlje presegalo samostansko posest. Ko je bila v Črničah ustanovljena župnija, so morali biti vanjo vključeni tudi kraji, ki so bili dotlej podrejeni Solkanu. To je bil bržčas tudi razlog, da se je oglejski arhidiakon leta 1491, čeravno neuspešno, spustil v spor za jurisdikcijo nad njo. Patron župnijske cerkve, sveti Vid, v srednjem veku ni izpričan, vendar sodi med naše najstarejše patrocinije. Prvotna cerkev je stala na ravnici pod današnjim naseljem, poskusov, da bi jo arheološko lokalizirali, pa še ni bilo.{{sfn|Höfler|2018|p=176}} Pozornost zgodovinarjev zbuja še cerkev sv. Katarine v zaselku Tabor nad Črničami, ki je bila podrta v prvi polovici 18. stoletja. Njen položaj v utrdbi in prvotni patrocinij sv. Janeza Krstnika dovoljujeta domnevo, da je to bila krstna cerkev solkanske pražupnije na meji z vipavsko, lahko pa gre celo za nasledek langobardske utrdbe. Ta je sedaj znana le kot protiturški tabor, kako daleč v preteklost sega njena stavbna dediščina, pa še ni bilo raziskano. Mogoče si jo je predstavljati tudi kot protiutež utrdbi pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom na vipavski strani.{{sfn|Höfler|2018|p=178}} ===Pastoralno območje župnije Kamnje=== [[Župnija Kamnje|Kamenjski župnik]] od leta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednji [[Župnija Batuje|župniji Batuje]] in Črniče.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Vida, Črniče|cerkev sv. Vida]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Justa, Gojače|cerkev sv. Justa]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|cerkev sv. Kozme in Damijana]] * [[podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|cerkev sv. Janeza in Pavla]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črniče]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Črniče]] [[Kategorija:Črniče]] ngt7407uzuqtkynu7ho3r61n4mcexxl Cerkev Marijinega rojstva, Tišina 0 114289 6678839 5810641 2026-05-21T15:48:30Z Yerpo 8417 /* Kaplani */ razločitev 6678839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Marijinega rojstva | fullname = | image = <!-- WD --> | imagesize = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Tišina, Tišina|Tišina]], | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveta Marija]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Tišina|Tišina]] | deanery = [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | archdiocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Tišina - Cerkev Marijinega rojstva | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 29. december 2005 | refšt=3448 | lokacija = | občina = Tišina <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} {{drugipomeni3|Cerkev Marijinega rojstva}} '''Cerkev''' Marijinega rojstva je v kraju [[Tišina]] in [[občina Tišina|občini Tišina]]. Spada v [[župnija Tišina|župnijo Tišina]]. V [[Župnijska cerkev|župnijo]] [[Devica Marija|Marijinega]] rojstva spadajo: [[Gradišče, Tišina|Gradišče]], [[Tropovci]], [[Tišina]], [[Petanjci]], [[Murski Petrovci]], [[Sodišinci]], [[Gederovci]], [[Krajna]], [[Rankovci]], [[Vanča vas]] in [[Kupšinci]]. Gre za eno najstarejših pomurskih župnij, saj domnevajo, da je nastala že v [[12. stoletje|12. stoletju]]. Tišina je bila več stoletij [[romar]]ski kraj. Sedanje število vasi je skorajda enako prvotnemu obsegu župnije. == Nekdanja poimenovanja krajev == Leta [[1233]] se na območju današnjih Petanjec javljata rodovini Petenye in Nadasd, ki si delita posest na tem ozemlju, katero je po prodajno - kupni [[pogodba|pogodbi]] rodovina Petenye prepustila rodovini Nadasd. To območje je bilo v 13. stoletju že naseljeno. Naseljenost ozemlja tišinske župnije v 14. stoletju se more primerjati že z današnjim stanjem. Leta 1366 se omenjajo vasi: Gradišče, Tropovci, Tišina, Petrovci, Sodišinci, vas Stanehna (sedanji Gederovci), vas Svetehna sedanja Krajna, Ivanča vas, Hrenkovci (Rankovci), Kupšinci, Mesynch (Mešnice, zaselek ob tišinski cerkvi) in Kupert vas (vas Rupret - današnji [[Skakovci]]). Leta 1347 se v neposredni soseščini Petanjec omenja Marijina cerkev v kraju Mesynch, tudi Miysniche, ki je istovetna z današnjo tišinsko cerkvijo. Tišinska župnija ni nastala šele v [[14. stoletje|14. stoletju]], starejša je vsaj za 200 let. Njena cerkev je bila prvotno posvečena Marijinemu vnebovzetju kot dve najstarejši prekmurski cerkvi: pri Gradu in v Turnišču. Možno je, da je sedanja cerkvena [[ladja]] ostanek cerkve, ki je obstajala že v 14. stoletju. == Prenova v 16. stoletju == Tišinska cerkev je bila po letu [[1500]], torej v 16. stoletju, prenovljena. Tedaj so dozidali današnje mogočno [[svetišče]], ki je v [[slog]]u pozne [[gotika|gotike]]. V starejših poročilih se omenja Sara Szechy, soboška [[grof]]ica, kot dobrot­nica cerkve. Gotovo je, da je bilo svetišče tišinske cerkve zgrajeno s pomočjo pristojne zemljiške gospode, ki je imela svoj sedež v Soboti. Prvotno je bil [[zvonik]] nad svetiščem. Leta [[1683]] so bili [[Turki]], ki so oblegali [[Dunaj]], premagani. Tedaj so prodirale za njimi zmagovite [[četa|čete]], ki so prav tako kot oni povzročile Ijudstvu marsikatero nevšečnost in nasilje. V teh prevratih je bila tišinska cerkev zelo prizadeta, saj jo je zajel [[ogenj]]. Zgoreli so [[strop]] v cerkvi in celotno [[ostrešje]] z zvonikom nad svetiščem. Zgoreli so tudi oprema v cerkvi in leseni deli oltarjev, klopi, [[les]]ene podobe in cerkvena obleka. Prvo in najbolj potrebno popravilo je bilo opravljeno leta [[1685]] in nato spet leta [[1698]]. Tedaj so postavili v cerkveni ladji zidan [[obok]] in obnovili streho nad cerkvijo ter sezidali nov zvonik na zahodni strani ladje, kot je še danes. Leta [[1698]] je imela cerkev tri kamnite oltarje, le glavni je bil uporaben. [[Pokopališče]] je bilo okrog cerkve in obdano z leseno ograjo. V cerkvi je bilo več kript (grobnic). Zakristija na severni strani in celotna cerkev sta bili tlakovani z opeko. V vizitacijskem zapisniku iz leta [[1756]] piše, da je glavni oltar posvečen Mariji, eden stranskih oltarjev sv. Barbari, drugi pa je oltar [[Sveti Anton Padovanski|sv. Antona Padovanskega]], postaviti pa so ga [[1737]]. leta. Glavni [[oltar]] je dal znova postavili [[1756]]. leta cerkveni patron Peter Szapary. [[Tabernakelj]] na glavnem oltarju je bil lesen in pozlačen. Knjige za nedeljsko branje evangelijev cerkev ni imela. To samo dokazuje, kako je bilo potrebno, da je [[Mikloš Küzmič]] leta [[1780]] izdal knjigo [[Szvéti evangyeliomi]]. Cerkev je imela 3 zvonove, ki so jih vojaki [[1916]]. leta, ko je bila [[prva svetovna vojna]], pretopili v topovske krogle. Pustili so enega, ki je še zdaj v cerkvenem zvoniku. Nadomestne zvonove, pa so dali uliti [[1923]]. leta. V letih 1854 - 1855 so sezidati novo župnijo. Za silo so obnovili tudi cerkev. Nove omete je cerkev dobila leta 2019. == Dr. Franc Ivanoci == [[Franc Ivanoci]] je zelo znana prekmurska osebnost. Rodil se je [[1857]]. leta v [[Ivanovci]]h. lz te rodbine izhaja več [[duhovnik]]ov lvanocyev. Zaradi spoštovanja do njih je prevzel priimek Ivanocy. V [[Sombotel]]u je obranil doktorsko disertacijo »Sveto pismo in klinopisni spomeniki«. Nekaj časa je bil [[kaplan]] v Soboti, nato so ga poklicali v sombotelsko bogoslovje za [[prefekt]]a in ga imenovali za [[profesor]]ja dogmatike. Ljubezen do slovenskega Ijudstva ga je privedla nazaj med rojake. V tišinski župniji je deloval od [[1899]]. leta do svoje smrti [[29. avgust]]a [[1913]]. leta. Pokopan je v rojstni [[Župnija Kančevci|župniji sv. Benedikta]]. Na Tišini je skrbel za duhovno življenje, pospeševal je Ijudsko petje, zagovarjal pravico uporabe maternega jezika pri poučevanju [[verouk]]a. Na novo je izdal Kuzmičev molitvenik Molitvena knjiga, poskrbel za druge knjige, širil nabožne knjige, posebno Mohorjeve. Bil je borec za narodove pravice. Sprožil je narodnostno vprašanje in s tem napovedal razvoj dogodkov v Prekmurju, ki se je končal po prvi svetovni vojni z združitvijo naše pokrajine z drugimi Slovenci. [[8. september|8. septembra]] [[1957]]. leta, ko so slavili njegovo 100 -letnico, so mu na južni strani cerkve odkrili [[spominska plošča|spominsko ploščo]]. Začel je tudi pisati kroniko župnije Tišina, s čimer je postavil temelj, na katerem so potem nadaljevali nasledniki. == Novejši čas == Opravili so elektrifikacijo cerkve, župnišča in gospodarskega poslopja, obnovili so streho cerkve, pročelje, strelovod, notranjost, zlasti pa svetišče, kjer je zdaj daritveni [[oltar]], obrnjen proti ljudstvu. Cerkev ima ogrevanje, prenovljeni so stari oltarji, narejeno je ozvočenje in sodobna osvetlitev, nova upodobitev križevega pota, varnostne naprave za novo veroučno učilnico, ki je večnamenska in velika. Obnovljene so [[orgle]], izdelane pred 100 leti. To delo so opravili [[1991]]. leta strokovnjaki orglarske delavnice iz Hoč pri Mariboru. Na območju tišinske fare so obnovili vse kapelice in druga verska znamenja. Leta 2019 je bila izpeljana vzorčna prenova pročelij z apnenimi ometi. Dela pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora je izvajalo podjetje Gnom. Prenova je bila končana 8. septembra 2019. == Arhitektura == [[Slika:Kóczján István sírja.JPG|thumb|right|250px|Grob Števana Kocjana v [[Števanovci|števanovskem]] pokopališču na [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]]. Kocjan rodil v [[Sodišinci]]h, v županiji Tišini.]] [[cerkev (zgradba)|Cerkev]] predstavlja nadaljevanje romanske tradicije cerkve z vzhodnim [[zvonik]]om, ki so ji na začetku[[16. stoletje|16. stoletja]] prizidali večji [[prezbiterij]] in zvonik na zahodu. Cerkev stoji ob robu središča naselja, tik ob križišču cest. ==Župniki in kaplani== ===Župniki=== * [[Jurij Raffay|Jurij Baltazar pl. Raffay]] (1768-1773) – *&nbsp;Kövesvölgy ([[Prosečka vas]]) o. [[1726]]; †&nbsp;[[Murska Sobota]] [[19. januar]],[[1789]]. * Števan Pertoci (1773-1781) – Bil je nižji plemič. *&nbsp;[[Pertoča]] o.[[1738]]; †&nbsp;Tišina [[25. november]], [[1781]]. * Ferenc Cipot (1782-1824) – *&nbsp;[[Mlajtinci|Mladetinci (Mlajtinci)]], o. [[1755]]; †&nbsp;Tišina, [[10. junij]], [[1824]]. * Janoš Šbül (1824-1826) – *&nbsp;[[Turnišče]], [[19. september]], [[1795]]; †&nbsp;[[Cankova]], [[15. april]], [[1858]]. * Jožef Maritš (1827-1851) – *&nbsp;[[Krog, Murska Sobota]], [[28. februar]], [[1792]]; †&nbsp;Tišina, [[28. september]], [[1851]]. * Marko (Kolenko) Terdeši (1851-1888) – *&nbsp;[[Črenšovci]], [[15. april]], [[1822]]; †&nbsp;Tišina, [[25. december]], leta [[1888]]. * [[Franc Ivanoci]] * Rudolf Vadovitš (1913-1922) – *&nbsp;Pudmerice, [[Slovaška]], [[13. november]], [[1871]]; Župnikoval je v [[Beltinci]]h od leta [[1922]]. * Jožef Kranc (1922-?) – *&nbsp;Čajta, [[Gradiščanska]] [[10. maj]], [[1889]]. ===Kaplani=== * Frane Barkovič (1859-1861) – *&nbsp;Dolnja Pulja, Gradiščanska [[10. oktober]], [[1835]]; †&nbsp;Rohunac, Gradiščanska [[9. maj], [[1895]]. * József Nemeskövi (1861) – Židovskega rodu, pravi priimek je Edelstein. *&nbsp;Wisnik, pri [[Wrocław]]u [[16. december]], [[1831]]; †&nbsp;Nagyszőllős [[18. september]], [[1908]]. * [[Vendel Ratkovič]] (1861-1862) * Alojz Matjašec/Matjašič (1862-1864) – *&nbsp;? [[24. marec]], [[1833]]; †&nbsp;Pertoča, [[15. marec]], [[1866]]. * Peter Kodela (1864-1865) – *&nbsp;[[Kančevci]], [[6. maj]], [[1839]]; †&nbsp;[[Gornji Senik]], [[31. marec]], [[1894]]. Na Gornjem Seniku bil je [[Jožef Košič|Košičev]] zanamec. * [[Ivan Kaus]] (1869) * [[Jožef Bagari]] (1869-1870) * Jožef (Kodela) Ivanoci (1870-1872) – *&nbsp;[[Ivanovci]], [[17. marec]], [[1842]]; †&nbsp;[[Radgona]], [[21. junij]]a leta [[1903]]. * Ferenc Gašpar (1872-1877) – *&nbsp;[[Slovenska ves]], [[17. januar]], [[1843]]; †&nbsp;Murska Sobota, [[15. januar]], [[1906]]. * Stjepan Hanto (1877-1887) – *&nbsp;Nagykölked, pri [[Kermendin]]u, [[22. januar]], [[1846]]; †&nbsp;Petrovo Selo, pri [[Sombotel]]u, [[17. oktober]], [[1904]]. * Janoš Bagari (1887-1888) – *&nbsp;Csesztreg, Őrség [[1. maj]], [[1862]]; †&nbsp;Pertoča [[28. november]], [[1929]]. * Alajos Kalocsai (1888-1889) – Pravi priimek je Alojz Kous, od leta [[1905]] Kalocsai. *&nbsp;Murska Sobota, [[13. september]], [[1864]]; †&nbsp;Incéd [[18. november]], [[1924]]. * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] (1891-1902) * [[Jožef Sakovič]] (1902-1905) * Janez Čenar (1905-1906) – *&nbsp;Dolnja Pulja, Gradiščanska, [[6. marec]], [[1877]]; Od leta [[1914]] župnikoval je na vasi Pósaszentkatalin pri Hobdelci, Gradiščanska. * [[Mirko Lenaršič]] (1906-1911) * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] (1911-1912) * Kálmán Kiss (1912-1913) – *&nbsp;Söpte pri [[Sombotel]]u (Szombathely) [[6. oktober]], [[1887]]. Župnikoval je od leta [[1928]] na vasi [[Gérce]] pri [[Sárvár]]u. * Števan Deli (1919) – *&nbsp;Hrastovica, pri Kermendinu [[19. april]], [[1891]]; †&nbsp;[[Števanovci]], leta [[1937]]. ===Dušni pastirji iz župnije=== * Mikloš Miholitš (*&nbsp;Tišina, [[1758]]; †&nbsp;[[Bogojina]], [[1794]]) * Franc pl. Gombossy (*&nbsp;Tropovci [[1770]]; †&nbsp;Nagykölked, [[1836]]) * Fran Klomfar (*&nbsp;Murski Petrovci, [[1790]]; †&nbsp;Bánokszentgyörgy, [[1827]]) * Franc Hüll (*&nbsp;Tišina, [[1800]]; †&nbsp;Murska Sobota, [[1880]]) [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] ga je leta [[1872]] imenoval za [[prior]]ja. * Jožef Šiftar (*&nbsp;Petanjci, [[1826]]; †&nbsp;[[Grad, Grad|Grad]], [[1887]]) * Janoš Paišlar (*&nbsp;Petanjci, [[1828]]; †&nbsp;Murska Sobota, [[1856]]) * Števan Kocjan (*&nbsp;Sodišinci, [[1866]]; †&nbsp;Števanovci, [[1925]]) * Alojz Kühar (*&nbsp;Satahovci, [[1873]]; †&nbsp;[[Gornji Petrovci]], [[1927]]) * Vincent Matjaž Mitnjek (*&nbsp;Petanjci, [[1875]]; †&nbsp;Heiligenbrunn, [[Gradiščansko]]) Umorili so, verjetno je politični razlog, kjer na Gradiščanskem po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] madžarski Razcapenska garda (Rongyos Gárda) zavzel površina in deklariral država Lajtabánság, ampak mnogo ljudi in Madžarska nasprotoval. * [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl]] (pisatelj) * Dr. [[Franc Rogač]] * Jožef Hauko (*&nbsp;Rankovci, [[1890]]; od leta [[1931]] je bil župnik v Bogojini) * Rudolf Kühar (*&nbsp;Satahovci, [[1896]]; †&nbsp;[[Ižakovci]], [[1918]]) * [[Janoš Kühar]] == Viri in sklici == {{sklici}} * Sobočan Štefan: ''Moja župnija'' {{COBISS|ID=39618304}} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_2_2r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071108095256/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_2_2r.html |date=2007-11-08 }} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_2_1r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080528195415/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_2_1r.html |date=2008-05-28 }} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_2_r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071108100000/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_2_r.html |date=2007-11-08 }} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_1_2r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420133325/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_1_2r.html |date=2008-04-20 }} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_1_1r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420133311/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_1_1r.html |date=2008-04-20 }} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_1_r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080531055204/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_1_r.html |date=2008-05-31 }} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_2r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071108095409/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_2r.html |date=2007-11-08 }} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_1r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071108095926/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_1r.html |date=2007-11-08 }} * [http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_r.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071108095704/http://www.vasidigitkonyvtar.hu/vdkweb/vm_egyhazmegye_3k/3k_r.html |date=2007-11-08 }} == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] * [[Dekanija Slovenska okroglina]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L455_F18_T13_b4_x584058.062_y168309.148_s16}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju|Marijino rojstvo, Tišina]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Marijino rojstvo, Tišina]] [[Kategorija:Tišina, Tišina]] [[Kategorija:Cerkve Marijinega rojstva|Tišina]] [[Kategorija:Ravensko]] i1b6a1q8qzvukgt233ddua2552p3vbp Rodica, Domžale 0 117235 6678954 6659137 2026-05-21T23:23:27Z Marjan Tomki SI 190558 /* Znani krajani oz. domačini */ za Mava sem našel rojstni kraj v Slobio - skladatelj predvsem cerkvenih pesmi 6678954 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Rodica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Rodica |geopedia=#L410_T13_F10091543_b4 | latd = 46 |latm = 8 |lats = 53.5 |latNS = N | longd = 14 |longm = 35 |longs = 39.45 |longEW = E |najdisi=Rodica |nadmorska=305,3 |povrsina=0,37 |prebivalstvo=820 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1230 |posta=Domžale |obcina=Domžale |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Rodica''' je [[naselje]] z nekaj nad 800 prebivalci (2025) v [[občina Domžale|Občini Domžale]]. V predmestju je Osnovna šola Rodica in šola za otroke s posebnimi potrebami Roje. Naselje je povezano z [[železniško postajališče Rodica|železniško postajo Rodica]] in ima postajališče za medkrajevni avtobus. Na Rodici je [[Nakupovalni center Breza]] in znana pivnica Adam Ravbar. Skozi naselje teče reka [[Pšata]]. Naselje se nahaja v in je obenem tudi sedež četrtne skupnosti [[Jarše-Rodica]]. Naselje meji na četrti [[Bistra, Domžale|Bistra]], [[Center, Domžale|Center]] in [[Vir]], od katerega ga naravno ločuje reka [[Kamniška Bistrica]]. ==Krajevna skupnost Jarše-Rodica== Je eno manjših naselij, a je gosto poseljeno. Naselja znotraj skupnosti so: [[Rodica]], [[Spodnje Jarše]], [[Srednje Jarše]], [[Zgornje Jarše]] in [[Groblje, Rodica|Groblje]]. Sedež je v Grobljah. Ima okoli 2200 prebivalcev. Od 3. septembra 1993 leta je aktivno Kulturno društvo Groblje, v katerem deluje Dramska skupina, Dekliški pevski zbor "Moj spev", ter odrasla folklorna skupina in mešani pevski zbor Klas Groblje. Turistično društvo Jarše-Rodica je bilo ustanovljeno 23. maja leta 1999 ter Društvo mladih Jarše leta 2007. ==Znani krajani oz. domačini== * [[Alenka Gotar]], pevka * [[Alojzij Mav]], duhovnik, skladatelj in dirigent * [[Anton Šubelj]], baritonist, pevovodja * [[Janez K. Lapajne]], geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]], režiser * [[Marta Pirnat Greenberg]], jezikoslovka in prevajalka * [[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka * [[Franc Rode]], kardinal == Izvor krajevnega imena == Zelo pogosto krajevna imena v Sloveniji izvirajo iz zemljišča. Ime "rodica" pomeni slab svet, neobdelan, pust. Krajevno ime je verjetno izpeljano iz [[hipokoristik]]a ''Rodъ'', spadajočega k [[Slovani|slovanskemu]] osebnemu imenu ''Rodislavъ'', katerega osebna imena so nastala iz imena očeta in se ohranjajo v slovenskih priimkih [[Rode]] in Rodič. Krajevno ime Rodica torej prvotno pomeni Rodova naselbina. Manj verjetno pa je izvajanje krajevnega imenaa iz pridevniške osnove ''ród'' (tonemsko rôd) v pomenu hrapav, neraven, neugoden. V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1426 kot ''Rodicz'', 1428 ''Rodiczs'', 1458 ''Roditsch'' in 1467 ''Rodin''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Rodica}} *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Domžale}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Rodica, Domžale|*]] a3ume9z6t1ulm5287xgfvslrsnu0z5v Uporabnik:Hladnikm 2 117668 6678924 6177407 2026-05-21T20:01:21Z MaksiKavsek 244409 tn 6678924 wikitext text/x-wiki [[Miran Hladnik]] {{Uporabnik CEEM 2018}} {{clear}} == Priznanja == {| |- |[[Slika:Barnstar-Megaphone.png|60px]] || Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Priznanje glasnika Wikipedije]], predvsem zaradi tvojega članka ''[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html Wikipedija v izobraževalnem procesu]'' in spodbujanja k sodelovanju študentov na projektu. ('''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 12:45, 20 januar 2007 (CET)) |- |[[Slika:WikiThanks.png|60px]] || Podeljujem ti en [[Wiki hvala]], za ubesedenje mojih misli o wikipediji v Gorenjskem glasu (13.4.2007). ([[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 08:22, 17 april 2007 (CEST)) |- |[[slika:Linguistic Barnstar.png|60px]] || Za vse dosedanje delo na področju slovenske književnosti ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:21, 23. junij 2010 (CEST) |- |[[Slika:Veteran 5.png|80px|left]] || Za pet let delovanja pri projektu Wikipedija!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:22, 24. februar 2012 (CET) |} == Kaj je treba napisati oziroma urediti == *[[Anna Kuliscioff]] (1879–1925), italijanska revolucionarka in feministka rusko-židovskega porekla (slika in članek) *[[Andrea Costa]], italijanski revolucionar (članek, dodaj boljšo sliko) *[[Fernando de Rosa]], italijanski antifašist in španski borec (slika in članek) *[[Filippo Buonarroti]], italijanski utopični socialist *[[Avanti! della Domenica]], dodaj boljšo sliko tega italijanskega političnega časopisa (1903–1907): [[:File:1905, Avanti! della Domenica2.jpg]] *prvi maj 1891 v Rimu (slika) *8. 8. 1874 (slika) [[slonokoščeni stolp]] - [[literarna veda]] - [[didaktika književnosti]] - [[tekstologija]] - [[metodologija literarne vede]] - [[literarna kritika]] - [[publicistika]] - [[idila]] - [[idilična povest]] - [[humanistika]] - [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]] - [[zgodovina slovenskega slovstva]] - [[žanrska literatura]] - [[trivialna literatura]] [[vojni roman]] - [[pokrajinska literatura]] - [[pokrajinska povest]] - [[nacionalna filologija]] - [[ljubezenski trikotnik]] - gxks9x3csegvepggeydjb0tqh6xtigd Milijonar 0 120149 6679078 6676402 2026-05-22T10:38:43Z Sportomanokin 14776 /* Oddaje po sezonah */ 6679078 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Milijonar<br><small>Who Wants to Be a Millionaire?</small> | slika = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]] | naslov = | žanr = TV kviz | avtor = David Briggs<br>Mike Whitehill<br>Steven Knight | voditelj = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)<br>Boštjan Romih (7.–11. sezona)<br>Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)<br>Jure Godler (16. sezona–) | skladatelj = Keith Strachan<br>Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )<br/>Ramon Covalo<br/>Nick Magnus (2019 - 2020) | število_predvajanih_sezon = | število_predvajanih_epizod = | čas_trajanja =50 minut | produkcijska_hiša = | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = | začetek_konec = '''Lepo je biti milijonar'''<br>6. marec 2000–27. maj 2005 <small>([[POP TV]])</small><br>'''Milijonar z Jonasom'''<br>1. marec 2007–1. januar 2008 <small>([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])</small><br>'''Milijonar'''<br>4. marec 2019– v teku <small>([[Planet TV]])</small> |število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}} [[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]] '''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci. Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov. == Pravila kviza == Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020, 2026 - 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno. ===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]=== Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih). *''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor. *''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči. *''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša občinstvo v studiu. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu. *''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.'' *''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«. == Slovenska različica == === Nagradni sklad === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! width=25|Vprašanje !! width="86" |2000-2002!! width="86" |2003-2005 !! width="60" |2007-2008 !! width="60" |2019-2020 !! width="60" |2020- |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)''' |'''10 000 000 SIT''' |'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|14 |5 000 000 SIT |7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|13 |2 500 000 SIT |5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|12 |2 000 000 SIT |2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|11 |1 500 000 SIT |1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)''' |'''1 000 000 SIT''' |'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|9 |500 000 SIT |500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|8 |250 000 SIT |250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|7 |175 000 SIT |175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|6 |100 000 SIT |100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)''' |'''50 000 SIT''' |'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|4 |40 000 SIT |40 000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|3 |30 000 SIT |30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|2 |20 000 SIT |20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|1 |10 000 SIT |10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € |} === Oddaje po sezonah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan="2" style="background:#ccc;" width="40" |Sezona ! style="background:#ccc;" width="30" |# ! style="background:#ccc;" width="45" |Oddaje ! style="background:#ccc;" width="130" |Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width="130" |Konec sezone ! style="background:#ccc;" width="120" |Voditelj ! style="background:#ccc;" width="100" |Program ! style="background:#ccc;" width="100" |Nagrada |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Lepo je biti milijonar''' |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''1''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |13 | align="right" |6. marec 2000 &nbsp; | align="right" |5. junij 2000 &nbsp; | rowspan="6" |[[Jonas Žnidaršič]] | rowspan="11" |[[POP TV]] | rowspan="7" |10 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''2''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |12 | align="right" |22. september 2000 &nbsp; | align="right" |28. oktober 2000 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''3''' | align="center" |3 | style="padding: ;" |30 | align="right" |24. februar 2001 &nbsp; | align="right" |16. junij 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''4''' | align="center" |4 | style="padding: ;" |30 | align="right" |15. september 2001 &nbsp; | align="right" |30. december 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''5''' | align="center" |5 | style="padding: ;" |32 | align="right" |23. februar 2002 &nbsp; | align="right" |23. junij 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''6''' | align="center" |6 | style="padding: ;" |27 | align="right" |21. september 2002 &nbsp; | align="right" |29. december 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''7''' | align="center" |7 | style="padding: ;" |30 | align="right" |22. februar 2003 &nbsp; | align="right" |8. junij 2003 &nbsp; | rowspan="5" |[[Boštjan Romih]] |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''8''' | align="center" |8 | style="padding: ;" |29 | align="right" |6. september 2003 &nbsp; | align="right" |28. december 2003 &nbsp; | rowspan="4" |15 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''9''' | align="center" |9 | style="padding: ;" |29 | align="right" |21. februar 2004 &nbsp; | align="right" |30. maj 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''10''' | align="center" |10 | style="padding: ;" |13 | align="right" |19. september 2004 &nbsp; | align="right" |26. december 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''11''' | align="center" |11 | style="padding: ;" | | align="right" |11. februar 2005 &nbsp; | align="right" |10. junij 2005 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar z Jonasom''' |- align="center" | style="background: #ACE1AF" | | align="center" |'''12''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |18 | align="right" |1. marec 2007 &nbsp; | align="right" |28. junij 2007 &nbsp; | rowspan="2" |Jonas Žnidaršič | rowspan="2" |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1 | rowspan="2" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FFBCD9" | | align="center" |'''13''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |17 | align="right" |6. september 2007 &nbsp; | align="right" |1. januar 2008 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar''' |- align="center" | style="background: #C32148" | | align="center" |'''14''' | align="center" |1 | style="padding: ;" | 50 | align="right" |4. marec 2019 &nbsp; | align="right" |21. junij 2019 &nbsp; | rowspan="2" |Slavko Bobovnik | rowspan="16" |[[Planet TV]] | rowspan="16" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''15''' | align="center" |2 |50 | align="right" |26. avgust 2019 &nbsp; | align="right" |11. februar 2020 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''16''' | align="center" |3 |74 | align="right" |2. marec 2020 &nbsp; | align="right" |23. december 2020 &nbsp; | rowspan="14" |[[Jure Godler]] |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''17''' | align="center" |4 | align="center" |75 | align="right" |4. januar 2021 &nbsp; | align="right" |23. junij 2021 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''18''' | align="center" |5 | align="center" |50 | align="right" |3. januar 2022 &nbsp; | align="right" |31. maj 2022 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan="2" | | rowspan="2" align="center" |'''19''' | rowspan="2" align="center" |6 | align="center" |41 | align="right" |12. december 2022 &nbsp; | align="right" |2. junij 2023 &nbsp; |- align="center" | align="center" |16 | align="right" |1. september 2023 &nbsp; | align="right" |15. december 2023 &nbsp; |- align="center" | rowspan="2" style="background: #C32148;" | | rowspan="2" align="center" |'''20''' | rowspan="2" align="center" |7 | align="center" |15 | align="right" |29. januar 2024 &nbsp; | align="right" |28. februar 2024 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |10. maj 2024 &nbsp; | align="right" |14. junij 2024 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''21''' | align="center" rowspan=2|8 | align="center" |15 | align="right" |6. januar 2025 &nbsp; | align="right" |5. februar 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |4. april 2025 &nbsp; | align="right" |9. maj 2025 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" rowspan=3| | align="center" rowspan=3|'''22''' | align="center" rowspan=3|9 | align="center" |3 | align="right" |10. oktober 2025 &nbsp; | align="right" |24. okrober 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |4 | align="right" |7. november 2025 &nbsp; | align="right" |28. november 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |43 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" |8. april 2026 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''23''' | align="center" rowspan=2|10 | align="center" |''12'' | align="right" |9. april 2026 &nbsp; | align="right" |24. april 2026 &nbsp; |- align="center" | align="center" |''14'' | align="right" |4. maj 2026 &nbsp; | align="right" | &nbsp; |} <small>Št. oddaj do vključno 21. maja 2026</small> == Dobitniki glavne nagrade == ;10 000 000 SIT * 2001 (4. sezona): Peter Lazar * 2002 (5. sezona): Akim Kysselef * 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek * 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] * 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič ; ;15 000 000 SIT * 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] {{normativna kontrola}} n33gr1vl3pozvov7s170ejjm29o0uo1 Talin 0 121608 6679043 6527207 2026-05-22T08:22:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679043 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Talin |native_name = Tallinn |nickname = |settlement_type = [[glavno mesto]] |motto = |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/3/2/1 |image1 = Old Town of Tallinn, Tallinn, Estonia - panoramio (58 cropped).jpg |image2 = Tallinna Raekoda.jpg |image3 = Estonia 1456 - Sing to defeat a enemy.. (4056419785).jpg |image4 = Gran Puerta Costera, Tallinn, Estonia, 2012-08-05, DD 02.JPG |image5 = Iglesia de San Nicolás, Tallinn, Estonia, 2012-08-05, DD 07.JPG |image6 = Plaza de la Torre, Tallinn, Estonia, 2012-08-05, DD 03.JPG |image7 = Le KUMU, musée dart estonien (Tallinn) (7637597178).jpg |image8 = Palacio presidencial Kadriorg, Tallinn, Estonia, 2012-08-12, DD 04.JPG }} |image_caption = Iz desno zgoraj v smeri urnega kazalca: [[palača Kadriorg]], obzorje Talina, zvoniki [[Stolnica sv. Marije v Talinu]] in [[Mestna hiša, Talin]], Pogled na staro mestno jedro Talina, Muzej umetnosti Kumu in [[obzidje Talina]] |image_flag = Flag of Tallinn.svg |image_seal = |image_shield = Tallinn wapen.svg |image_map = |map_caption = |mapsize = |pushpin_map_caption = Lokacija v Estoniji |pushpin_map = Estonija |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{EST}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of et-Harju maakond.svg|22px|border|Zastava Okrožja Harju]] Harju |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = Prvič naveden na zemljevidu |established_date = 1154 |established_title2 = Prvi zgodovinski zapis |established_date2 = 1219 |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1248 |area_magnitude = |area_total_km2 = 159,2 |population_as_of = 1. januar 2020 |population_footnotes = <ref name="stat-pop">{{navedi splet|url= http://pub.stat.ee/px-web.2001/Dialog/varval.asp?ma=PO022U&lang=1|title= Population, 1 January by Year, County, Sex and Age group|publisher= Statistics Estonia|access-date= 20 October 2020|archive-date= 2020-09-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20200929034804/http://pub.stat.ee/px-web.2001/Dialog/varval.asp?ma=PO022U&lang=1|url-status= dead}}</ref> |population_total = 437.619 |population_density_km2 = auto |timezone = [[vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=59|latm=26|lats= |latNS=N |longd=24|longm=45|longs= |longEW=E |elevation = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = www.tallinn.ee |footnotes = }} '''Talin''' ({{jezik-et|Tallinn}}, {{IPA|et|ˈtɑlʲːinː|pron}}, zgodovinsko ime ''Reval'') je glavno in najbolj naseljeno mesto [[Estonija|Estonije]]. Leži v severnem delu države, na obali [[Finski zaliv|Finskega zaliva]] v [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in ima skoraj 450.000 prebivalcev. Upravno je del okrožja Harju in je glavno finančno, industrijsko in kulturno središče Estonije (drugo največje mesto v državi je [[Tartu]]). Talin leži 80 kilometrov južno od [[Helsinki|Helsinkov]] na [[Finska|Finskem]], 320 kilometrov zahodno od [[Sankt Peterburg]]a v [[Rusija|Rusiji]], 300 kilometrov severno od [[Riga|Rige]] v [[Latvija|Latviji]] in 380 kilometrov vzhodno od [[Stockholm]]a, [[Švedska]]. Od 13. stoletja do prve polovice 20. stoletja je bil Talin v večini sveta znan pod svojim zgodovinskim nemškim imenom '''Reval'''. Talin, prvič omenjen leta 1154, je mestne pravice prejel leta 1248<ref name="auto">{{navedi novice |date=28 October 2003 |title=Tallinn on noorem, kui õpikus kirjas! |url=http://epl.delfi.ee/news/melu/tallinn-on-noorem-kui-opikus-kirjas?id=50944436 |work=Delfi |access-date=6 July 2017}}</ref>, toda najzgodnejša človeška naselja segajo že 5000 let nazaj.<ref name="postimees.ee">{{navedi splet|url=http://www.postimees.ee/111369/villu-kadakas-pringlikutid-vabaduse-valjakul|title=Villu Kadakas: pringlikütid Vabaduse väljakul}}</ref> Prvi zabeleženi zahtevek nad deželo je postavila Danska leta 1219, po uspešnem napadu Lyndanisse pod vodstvom kralja Valdemarja II., ki mu je sledilo obdobje izmenjujočih se skandinavskih in tevtonskih vladarjev. Znano je bilo eno najpomembnejših srednjeveških mestnih središč v Finskem zalivu skupaj s [[Turku]]jem.<ref>[https://www.europarl.europa.eu/news/fi/headlines/society/20110110STO11392/turku-ja-tallinna-euroopan-kulttuuripaakaupungit-2011 Turku ja Tallinna – Euroopan kulttuuripääkaupungit 2011]</ref> Zaradi svoje strateške lege v Baltskem morju je mesto postalo pomembno trgovsko središče, zlasti iz 14. do 16. stoletja, ko je del [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Talinovo [[Vanalinn|staro mestno jedro]] v Kesklinnu je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi in je uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/822 |title=Historic Centre (Old Town) of Tallinn |publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=7 December 1997 |access-date=29 September 2013}}</ref> Talin ima med evropskimi državami največ zagonskih podjetij na osebo<ref>{{navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424052702303734204577464343888754210|title=The Many Reasons Estonia Is a Tech Start-Up Nation|first=Ben|last=Rooney|date=14 June 2012|work=The Wall Street Journal}}</ref> in je rojstno mesto številnih mednarodnih visokotehnoloških podjetij, vključno s Skypeom in Transferwise.<ref>{{navedi splet|url=http://www.spiegel.de/netzwelt/web/estland-ein-einblick-in-die-start-up-szene-von-tallinn-a-1022184.html|title=Start-ups in Tallinn: Estland, das Silicon Valley Europas? – SPIEGEL ONLINE – Netzwelt|first=SPIEGEL ONLINE, Hamburg|last=Germany|website=Der Spiegel}}</ref> V mestu naj bi bil sedež informacijske agencije Evropske unije.<ref name="Ingrid Teesalu">{{navedi splet|author=Ingrid Teesalu |url=http://news.err.ee/politics/50bcfc35-1061-48b9-b12a-e47594d7fc84 |title=It's Official: Tallinn To Become EU's IT Headquarters |publisher=ERR |access-date=27 April 2012 }}</ref> V njem domuje Natov center odličnosti za kibernetsko obrambo. Leta 2007 je bil Talin uvrščen med deset najboljših digitalnih mest na svetu. <ref name="Digital cities of the world">{{navedi splet|url=http://www.theage.com.au/small-business/tech-capitals-of-the-world-20090619-co0t.html |title=Tech capitals of the world |work=The Age |date=15 May 2012 |access-date=20 May 2012}}</ref> Mesto je bilo leta 2011 skupaj s Turkujem na Finskem evropska prestolnica kulture. == Etimologija == === Zgodovinska imena === Leta 1154 je mesto z imenom قلون (Qlwn <ref>Fasman, The Geographer's Library, str. 17</ref> ali Qalaven, verjetno izpeljanke Kalevan ali Kolyvan) <ref>{{navedi knjigo |title=Birnbaum's Eastern Europe |page=431 |last1=Birnbaum |first1=Stephen |last2=Mayes Birnbaum |first2=Alexandra |year=1992 |publisher=Harper Perennial |isbn=978-0-06-278019-5 |url= https://books.google.com/books?source=ig&hl=en&rlz=&=&q=%22who%20called%20the%20settlement%20Kolyvan%22&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wp }}</ref> na svetovni zemljevid [[Almoravidi|Almoravidov]] postavil arabski kartograf [[Al-Idrizi|Muhammad al-Idrisi]], ki ga je opisal kot »majhno mesto kot velik grad« med mesti ''Astlanda''. Domnevalo se je, da je Quwri morda označeval predhodnika modernega mesta.<ref>{{navedi knjigo |title=The Geographer's Library |last=Fasman |first=Jon |year=2006 |publisher=Penguin |isbn=978-0-14-303662-3 |page=17 |url=https://books.google.com/books?id=bE2oerrW_IkC&pg=PA17}}</ref><ref>"A glance at the history and geology of Tallinn" by Jaak Nõlvak. In [http://www.gi.ee/WOGOGOB/wogogob_web.pdf Wogogob 2004: Conference Materials] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720125323/http://www.gi.ee/WOGOGOB/wogogob_web.pdf |date=2011-07-20 }}</ref> Drugo verjetno najstarejše ime Talina je Kolyvan (rusko Колывань), ki je bilo odkrito iz vzhodnoslovanskih kronikah in je lahko nekako povezano z estonskim mitskim junakom [[Kalev (mitologija)|Kalev]]om.<ref>{{navedi knjigo |title=Handbook of Russian Literature |last=Terras |first=Victor |year=1990 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-04868-1 |page=68 |url=https://books.google.com/books?id=VjKh2gkCudAC&pg=PA68 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=The Esthonian Review |publisher=University of California |url=https://books.google.com/books?id=-D9DAAAAIAAJ&q=%22the+old+Russian+name+for+Reval+has+been+retained+(Kolyvan+from+Kalev)%22 |year=1919 }}</ref> Številni sodobni zgodovinarji pa menijo, da je povezovanje krajevnih imen Al-Idrisija s Talinom neutemeljeno in napačno.<ref>{{navedi knjigo |last=Tarvel |first=Enn |editor-last=Murray |editor-first=Alan |title=The North-Eastern Frontiers of Medieval Europe |publisher=Book Publishers |date=2016 |chapter=Chapter 14: Genesis of the Livonian town in the 13th century |chapter-url=https://books.google.com/books?id=KgokDwAAQBAJ&q=tallinn+al+idrisi&pg=PT373 |isbn=978-1-409-43680-5}}</ref> Henrik Livonski je v svoji kroniki mesto imenoval z imenom, za katero je znano, da so ga do 13. stoletja uporabljali tudi Skandinavci: ''Lindanisa'' (ali danskio ''Lyndanisse'',<ref>{{in lang|da}}In 1219 Valdemar II of Denmark, leading the Danish fleet in connection with the Livonian Crusade, landed in an Estonian town of Lindanisse</ref> ''Lindanäs'' v švedščini in ''Ledenets'' v starovzhodnoslovanskem jeziku). Predlagano je bilo, da je arhaična estonska beseda ''linda'' podobna vodski besedi ''lidna'' 'grad, mesto'. V skladu s tem predlogom bi ''nisa'' imela enak pomen kot ''niemi'' 'polotok', kar bi povzročilo staro finsko ime mesta ''Kesoniemi''.<ref>{{navedi knjigo |title=ITÄMEREN SUOMALAISET SAKSALAISEN VALLOITUKSEN AIKANA |last=VIRKKUNEN |first=A. H. |language=fi|year=1907 |publisher=Suomen Muinaismuistoyhdistys |page=91 |url=https://books.google.com/books?id=OK4MAAAAYAAJ&pg=PA91 }}</ref> Drugo staro zgodovinsko ime za Talin je ''Rääveli'' v finskem jeziku. Islandska ''Njáls saga'' iz 13. st., , ki opisuje dogodke med 960 in 1020, omenja Talin in ga imenuje ''Rafala'', ki verjetno temelji na primitivni obliki ''Revale''. To ime izvira iz latinskega ''Revelia'' (''Revala'' ali ''Rävala'' v estonščini), sosednjega starodavnega imena okolice. Po danski osvojitvi leta 1219 je mesto v nemškem, švedskem in danskem jeziku postalo znano kot '''Reval''' (latinsko ''Revalia''). Reval je bil v Estoniji v uradni uporabi do leta 1918. === Sodobno ime === [[File:Coat of arms of Tallinn (small).svg|thumb|upright=0.7|left|Manjši grb Talina, ki prikazuje [[Danska zastava|dannebroški križ]].]] Ime Tallinn(a) je estonsko. Običajno naj bi izhajal iz ''Taani-linn(a)'' (kar pomeni 'dansko mesto') (latinsko ''Castrum Danorum''), potem ko so Danci zgradili grad na mestu estonske trdnjave na Lindanisseju. Lahko pa izvira tudi iz ''tali-linna'' ('zimski grad' ali 'mesto') ali ''talu-linna'' ('hiša / kmetija-grad ali mesto'). Element ''-linna'', tako kot germanski ''-burg'' in slovanski ''-grad / -gorod'', je prvotno pomenil 'trdnjava', vendar se uporablja kot pripona pri tvorbi mestnih imen. Prej uporabljena uradna imena v nemščini ''Reval'' in ruščini ''Revel'' (Ревель) sta bila zamenjana po osamosvojitvi Estonije leta 1918. Sprva sta bili uporabljeni obe obliki ''Tallinna'' in ''Tallinn''.<ref>{{navedi knjigo |title=Tallinn in Your Pocket |last=Singer |first=Nat A. |author2=Steve Roman |year=2008 |publisher=In Your Pocket |isbn=978-0-01-406269-0 |page=11 |url=https://books.google.com/books?id=PZdt1EnuafsC&pg=PA13 }}</ref> Odbor Združenih držav za geografska imena je med junijem 1923 in junijem 1927 sprejel obliko Tallinn.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=F40tAAAAMAAJ&pg=RA8-PA39 |title=Decisions of the United States Geographic Board |publisher=United States Geographic Board |year=1908}}</ref> ''Tallinna'' v estonščini označuje rodilni primer imena, kot v ''Tlalinna Sadam'' ('Talinsko pristanišče'). V ruščini so sovjetske oblasti v 1950-ih črkovanje imena spremenile iz ''Таллинн'' v ''Таллин''<ref>{{navedi knjigo |title=Russian at Your Fingertips |last=Young |first=Jekaterina |year=1990 |publisher=Routledge |isbn=0-415-02930-9 |page=100 |url=https://books.google.com/books?id=rve6qRtMPYUC&pg=RA1-PA100}}</ref> (''Tallin'') in to črkovanje še vedno uradno sankcionira ruska vlada, medtem ko so estonske oblasti uporabljale črkovanje ''Таллинн'' v ruskojezičnih publikacijah od obnovitve neodvisnosti. Oblika ''Таллин'' se uporablja tudi v več drugih jezikih v nekaterih državah, ki so nastale iz nekdanje Sovjetske zveze. Zaradi ruskega črkovanja je obliko ''Tallin'' včasih mogoče najti v mednarodnih publikacijah; je tudi uradna oblika v španščini.<ref>{{navedi splet |url=http://lema.rae.es/dpd/?key=Tallin |website=lema.rae.es |title=Diccionario panhispánico de dudas {{!}} Real Academia Española}}</ref> Druge različice sodobnih črkopisov vključujejo ''Tallinna'' v finskem jeziku, ''Tallinna'' v latvijščini in ''Talinas'' v litovščini. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Talina}} {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Historic Centre (Old Town) of Tallinn | Image = Raekoja plats 2.jpg | Criteria = Kulturno: ii, iv | ID = 822 | Year = 1997 | Area = 113 ha | Buffer_zone = 2253 ha }} Prvi sledovi migracij skupnosti lovcev in ribičev v današnjem središču Talina, ki so jih našli arheologi, so stari približno 5000 let. Keramični glavnik, ki so ga našli na tem območju, je iz približno 3000 pr. n. št. in keramična posoda okoli 2500 pr. n. št.<ref>{{navedi novice |first=Askur |last=Alas |language=et |title=The mystery of Tallinn's Central Square |url=http://www.ekspress.ee/2008/10/29/eesti-uudised/5040-vabaduse-platsi-mysteerium-kuhu-kadus-kaks-sajandit-ajalugu |publisher=EE |access-date=29 October 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081105044712/http://www.ekspress.ee/2008/10/29/eesti-uudised/5040-vabaduse-platsi-mysteerium-kuhu-kadus-kaks-sajandit-ajalugu |archive-date=5 November 2008 }}</ref> Okoli leta 1050 je bila na Tallinnu zgrajena prva trdnjava Toompea.<ref name="TUE">{{navedi knjigo |title=Toward an Understanding of Europe |last=Ertl |first=Alan |year=2008 |publisher=Universal-Publishers |isbn=978-1-59942-983-0 |page=381 |url=https://books.google.com/books?id=X9PGRaZt-zcC&pg=PA381 }}</ref> Kot pomembno pristanišče za trgovino med Rusijo in Skandinavijo je postalo tarča širitve tevtonskih vitezov in Kraljevine Danske v obdobju severnih križarskih vojn v začetku 13. stoletja, ko je bilo krščanstvo prisilno vsiljeno lokalnemu prebivalstvu. Danska vladavina Talina in severne Estonije se je začela leta 1219. Leta 1285 je Talin, takrat širše znan kot Reval, postal najsevernejši član Hanzeatske lige - trgovskega in vojaškega zavezništva mest v Severni Evropi, v katerih so prevladovali Nemci. Danski kralj je leta 1346 prodal Reval skupaj z drugimi kopenskimi posestmi v severni Estoniji tevtonskim vitezom. Srednjeveški Reval je imel strateško lego na križišču trgovine med Zahodno in Severno Evropo in Rusijo. Mesto s približno 8000 prebivalci je bilo zelo dobro utrjeno z mestnim obzidjem in 66 obrambnimi stolpi. Figura vremenske lopatice, lik starega bojevnika, imenovanega ''Stari Tomaž'', je bila postavljena na vrh zvonika mestne hiše v Talinu leta 1530. ''Stari Tomaž'' je pozneje postal priljubljen simbol mesta. Že v zgodnjih letih protestantske [[reformacija|reformacije]] je mesto prešlo v [[luteranstvo]]. Leta 1561 je Reval prešel pod nadoblast Švedske. [[Dorpatski sporazum]], ki je bil sklenjen maja [[1564]] med [[Livonska vojna|livonsko vojno]], je dodelil mesto švedskemu kralju. Med [[velika severna vojna|veliko severno vojno]] je Talin, skupaj s Švedsko Estonijo in Livonijo, leta 1710 kapituliral pred carsko Rusijo, vendar so lokalne samoupravne institucije (Magistrat Reval in viteštvo Estonije) ohranile svojo kulturno in gospodarsko avtonomijo znotraj carske Rusije kot guvernerstvo Estonija. Revalsko sodništvo je bilo ukinjeno leta 1889. 19. stoletje je prineslo industrializacijo mesta in pristanišče je ohranilo svoj pomen. V zadnjih desetletjih stoletja so se ukrepi za rusifikacijo okrepili. Ob obali Revala sta junija 1908 ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in carina Aleksandra skupaj s svojimi otroki srečala skupnega strica in teto, britanskega kralja [[edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]] in kraljico Aleksandro, kar je bilo videti kot kraljeva potrditev Anglo-ruske antante iz prejšnjega leta in je prvič vladni britanski monarh obiskal Rusijo. 24. februarja 1918 je bil v Revalu (Talin) razglašen manifest neodvisnosti, sledila je cesarska nemška okupacija in osamosvojitvena vojna s sovjetsko Rusijo, po kateri je Talin postal glavno mesto neodvisne Estonije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Estonijo prvič zasedla [[Rdeča armada]] in jo leta 1940 priključila [[ZSSR]], nato pa jo je od leta 1941 do 1944 zasedla [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. Ob napadu nemških sil je bilo v Talinu približno 1000 preostalih Judov, skoraj vseh, ki so umrli v holokavstu v rokah nacistov pred koncem vojne.<ref name="bh.org.il">{{navedi splet |title=The Jewish Community of Tallinn |url=https://dbs.bh.org.il/place/tallinn |publisher=The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot |access-date=26 June 2018 |archive-date=2018-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624150545/https://dbs.bh.org.il/place/tallinn |url-status=dead }}</ref> Po nemškem umiku leta 1944 so mesto spet zasedli Sovjeti. Po priključitvi Estonije k ZSSR je Talin formalno postal [[glavno mesto]] Estonske SSR znotraj Sovjetske zveze. Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1980 so bile jadralne prireditve (takrat znane kot jadranje) v Piriti, severovzhodno od osrednjega Talina. Za olimpijske igre so bile zgrajene številne stavbe, kot so Talinski televizijski stolp, hotel ''Olümpia'', nova stavba glavne pošte in Regatni center. Leta 1991 je bila ponovno ustanovljena neodvisna demokratična Estonska država in sledilo je obdobje hitrega razvoja sodobne evropske prestolnice. Talin je 20. avgusta 1991 ponovno postal prestolnica dejansko neodvisne države. Talin je bil v preteklosti sestavljen iz treh delov: * [[Toompea]] (Domberg) ali ''katedralni grič'', ki je bil sedež osrednje oblasti: najprej danski kapitani, nato komturji Tevtonskega reda ter švedski in ruski guvernerji. Do leta 1877 je bilo ločeno mesto (''Dom zu Reval''), prebivališče aristokracije; danes je sedež estonskega parlamenta, vlade ter nekaterih veleposlaništev in rezidenc. * Staro mestno jedro, ki je staro hanzeatsko mesto, 'mesto državljanov', je bilo upravno združeno s stolnim gričem šele konec 19. stoletja. Bilo je središče srednjeveške trgovine, v kateri je uspevalo. * Estonsko mesto tvori polmesec južno od starega mesta, kamor so se prišli naseliti Estonci. Šele sredi 19. stoletja so etnični Estonci zamenjali lokalne baltske Nemce kot večino prebivalcev Talina. Mesto Talin še nikoli ni bilo uničeno; to je bila usoda Tartuja, univerzitetnega mesta 199,98 km južno, ki ga je leta 1397 oropal Tevtonski red. Okoli 1524 katoliških cerkva v številnih mestih v Estoniji, vključno s Talinom, je bilo uničenih kot del reformacijske gorečnosti: to se je zgodilo po vsej Evropi. Čeprav so sovjetske zračne sile v poznejših fazah druge svetovne vojne močno bombardirale, večina srednjeveškega starega mestnega jedra še vedno ohranja svoj čar. Staro mestno jedro Talina (vključno s Toompeo) je leta 1997 postalo Unescova svetovna kulturna dediščina. Konec 15. stoletja je bil za [[Cerkev svetega Olafa, Talin|cerkev svetega Olafa]] zgrajen nov okoli 159 m visoki gotski zvonik. Med letoma 1549 in 1625 je bila morda najvišja stavba na svetu. Po več požarih in naslednjih obdobjih obnove je njena skupna višina zdaj 123 m. <gallery> File:Danmarks flag 1219 Lorentzen.jpg|Danska zastava je padla z neba v bitki pri Lindaniseu leta 1219. File:Revals segl.svg|Pečat Revala, 1340 File:Tallinn Vana Toomas 1530 (2009).JPG|Stari Tomaž je eden od simbolov in varuhov Talina File:Alexey Bogolybov - Port of Tallinn (1853).jpg|Pristanišče Reval leta 1853 </gallery> == Geografija == {{Wide image|TallinnPan.jpg|800px|Panorama Talina}} Talin je na južni obali Finskega zaliva, na severozahodu Estonije. Največje jezero v Talinu je jezero Ülemiste (9,44 km²). Je glavni vir mestne pitne vode. Jezero Harku je drugo največje jezero v mejah Talina in ima površino 1,6 kvadratnih kilometrov. Talin ne leži ob večji reki. Edina pomembna reka v Talinu je reka Pirita v Piriti, mestni četrti, ki se šteje za predmestje. V preteklosti je majhna reka Härjapea tekla iz jezera Ülemiste skozi mesto v morje, vendar je bila reka v 1930-ih preusmerjena v kanalizacijo in je od takrat popolnoma izginila iz mestne krajine. Sklicevanja nanjo še vedno ostajajo v imenih ulic Jõe (od Jõgi, reka) in Kivisilla (od Kivisild, kamniti most). [[File:Härjapea jõgi, 1889.jpg|thumb|Reka Härjapea, 1889]] Skozi mesto teče apnenčasta pečina. Ogledati si ga je mogoče v Toompei, Lasnamäeju in Astanguju. Vendar Toompea ni del pečine, ampak ločen hrib. Najvišja točka v Talinu, na 64 metrih nadmorske višine, je v Hiiu, okrožje Nõmme, na jugozahodu mesta. Dolžina obale je 46 kilometrov. Obsega tri večje polotoke: polotok Kopli, polotok Paljassaare in polotok Kakumäe. Mesto ima številne javne plaže, vključno s plažami Pirita, Stroomi, Kakumäe, Harku in Pikakari.<ref>{{navedi knjigo|title=Tallinn Annual Report 2011|page=41|publisher=Tallinn City Office|url=https://books.google.com/books?id=ERLDff-KDpIC}}</ref> === Geologija === Geologijo pod mestom Talin sestavljajo kamnine in sedimenti različne sestave in starosti. Najmlajša so [[kvartar]]na nahajališča. Materiali teh nahajališč so ledeniški sediment, slojevita [[glina]], [[pesek]], [[gramoz]] in kamni, ki so ledeniškega, morskega in jezerskega izvora. Nekatera kvartarna nahajališča so dragocena, saj predstavljajo [[vodonosnik]]e ali pa se, tako kot prod in pesek, uporabljajo kot gradbeni materiali. Kvartarni nanosi so nasip dolin, ki so zdaj pokopane. Pokopane doline Talina so vrezane v starejše kamnine, verjetno v starodavnih rekah, da bi jih pozneje [[ledenik]]i spremenili. Medtem ko je zasipanje doline sestavljeno iz kvartarnih sedimentov, same doline izvirajo iz erozije, ki se je zgodila pred kvartarjem. Substrat, v katerega so bile vrezane zakopane doline, je sestavljen iz trde sedimentne kamnine ediakaranske, [[kambrij]]ske in [[ordovicij]]ske starosti. Le zgornja plast ordovicijskih kamnin štrli iz pokrova mlajših nanosov, ki se obrežejo v [[Baltski klif|baltskem klifu]] na obali in ponekod v notranjosti. Ordovicijske kamnine so sestavljene od zgoraj navzdol iz debele plasti [[apnenec|apnenca]] in [[lapor]]ja, nato prva plast argilita, ki ji sledi prva plast peščenjaka in mulja, nato pa še ena plast argilita, ki ji sledita peščenjak in meljevec. V drugih krajih mesta trdo sedimentno kamnino najdemo le pod kvartarnimi usedlinami v globinah, ki segajo do 120 metrov pod morsko gladino. Pod sedimentno kamnino so kamnine [[kraton]]a [[Baltski ščit|Baltskega ščita]], vključno z [[gnajs]]i in drugimi metamorfnimi kamninami z vulkanskimi kamnitimi protoliti in [[rapakivi graniti]]. Omenjene kamnine so veliko starejše od ostalih (paleoproterozojska doba) in jih nikjer v Estoniji ne izkopavajo.<ref name=Vaheretal2010>{{cite journal|author-last=Vaher|author-first=Rein|author-last2=Miindel|author-first2=Avo |author-last3=Raukas|author-first3=Anto | author-link3 = |author-last4=Tavast|author-first4=Elvi |year=2010 |title=Ancient buried valleys in the city of Tallinn and adjacent area|url=http://www.kirj.ee/public/Estonian_Journal_of_Earth_Sciences/2010/issue_1/earth-2010-1-37-48.pdf |journal=Estonian Journal of Earth Sciences|volume=59|issue=1|pages=37–48|doi=10.3176/earth.2010.1.03|doi-access=free}}</ref> === Podnebje === Talin ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] Dfb) z milimi, deževnimi poletji in hladnimi, sneženimi zimami.<ref name=Peel>{{cite journal | author1=Peel, M.C. | author2=Finlayson, B.L. | author3=McMahon, T.A. | year=2007 | title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification | journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. | volume=11 | issue=5 | pages=1633–1644 | doi=10.5194/hess-11-1633-2007 | bibcode=2007HESS...11.1633P | url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | issn=1027-5606 | doi-access=free | access-date=2021-07-03 | archive-date=2012-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | url-status=dead }}</ref> Zime so zaradi obmorske lege hladne, a blage zaradi svoje zemljepisne širine. Povprečna temperatura v najhladnejšem mesecu februarja je -3,6 ° C. V zimskih mesecih se temperature ponavadi gibljejo blizu oznake zmrzovanja, vendar lahko blagi vremenski uri potisnejo temperature nad 0 ° C, občasno pa dosežejo tudi nad 5 ° C, medtem ko hladne zračne mase lahko pritisnejo povprečno 6 dni na leto pod -18 ° C. Sneženje je v zimskih mesecih pogosto. Zime so oblačne in zanje je značilna majhna količina sonca, ki se giblje od samo 20,7 sončnih ur na mesec decembra do 58,8 ur februarja. Talin letno prejme 700 milimetrov padavin, ki se enakomerno porazdelijo skozi vse leto, čeprav so najbolj sušni meseci marec, april in maj, v povprečju pa približno 35 do 37 milimetrov, medtem ko sta julij in avgust najbolj vlažna meseca. 82 do 85 milimetrov padavin. Povprečna vlažnost je 81 %, in sicer od najvišje 89 % do najnižje 69 % v maju. Talin ima povprečno hitrost vetra 3,3 metra na sekundo, zime so najbolj vetrovne, poletja pa najmanj == Administrativne enote == [[File:Districts of Tallinn.jpg|thumb|right|Okrožja Talina]] {| style="float:right; margin-left:5px; margin-right:0;" class="wikitable" |- !Okrožje !Št. prebivalcev<br>(November 2017)<ref name="registered_population">{{navedi splet|url=http://www.tallinn.ee/Tallinna-elanike-arv|title=Tallinna elanike arv|trans-title=Number of Tallinn residents|publisher=Tallinn city government|date=1 June 2016|access-date=19 November 2017|language=et}}</ref> !Območje<ref>{{navedi knjigo|title=Statistical Yearbook of Tallinn 2016|publisher=Tallinn City Office|location=Talin|year=2016|page=35/194|url=http://www.tallinn.ee/est/Tallinn-arvudes-2016.pdf|access-date=10 September 2016|archive-date=2017-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170213134111/http://www.tallinn.ee/est/Tallinn-arvudes-2016.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | 1. Haabersti || align=right | {{formatnum:45339}} || align=right | 22,26 km² |- | 2. Kesklinn (centre) || align=right | {{formatnum:63406}} || align=right | 30,56 km² |- | 3. Kristiine || align=right | {{formatnum:33202}} || align=right | 7,84 km² |- | 4. Lasnamäe || align=right | {{formatnum:119542}} || align=right | 27,47 km² |- | 5. Mustamäe || align=right | {{formatnum:68211}} || align=right | 8,09 km² |- | 6. Nõmme || align=right | {{formatnum:39540}} || align=right | 29,17 km² |- | 7. Pirita || align=right | {{formatnum:18606}} || align=right | 18,73 km² |- | 8. Põhja-Tallinn || align=right | {{formatnum:60203}} || align=right | 15,9 km² |} Za namene lokalne uprave je Talin razdeljen na 8 upravnih okrožij (estonsko: ''linnaosad'', ednina ''linnaosa''). Okrajne vlade so mestne ustanove, ki na ozemlju svojega okrožja opravljajo naloge, ki so jim dodeljene s Talinsko zakonodajo in zakoni. Vsako okrajno vlado vodi starešina (estonsko:'' linnaosavanem''). Imenuje jih mestna vlada na predlog župana in po zaslišanju mnenja upravnih svetov. Naloga upravnih svetov je, da mestni vladi in komisijam mestnega sveta priporočajo način upravljanja okrožij. Upravna okrožja so nadalje razdeljena na podokrožja ali soseske (estonsko: ''asum''). Njihova imena in meje so uradno določene. V Talinu je 84 podokrožij.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tallinn.ee/est/Tallinn-arvudes-2015-2 |title=01.01.2015 |access-date=31 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119212926/http://www.tallinn.ee/est/Tallinn-arvudes-2015-2 |archive-date=19 November 2015 |url-status=dead }}</ref> == Demografija == Talin je imel 1. januarja 2020 437 619 prebivalcev. Po podatkih Eurostata je imel Talin leta 2004 enega najštevilčnejših državljanov držav nečlanic EU od vseh glavnih mest držav članic EU, pri čemer so Rusi predstavljali znatno manjšino (približno 34 % pripada ruski etnični skupini, vendar ima večina zdaj estonsko državljanstvo).<ref>{{navedi knjigo |author=Eurostat |title=Regions: Statistical yearbook 2004 |publisher=Office for Official Publications of the European Communities |location=Luxembourg |year=2004 |page=115/135 |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-AF-04-001/EN/KS-AF-04-001-EN.PDF |author-link=Eurostat |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529200628/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-AF-04-001/EN/KS-AF-04-001-EN.PDF |archive-date=29 May 2010 }}</ref> Etnični Estonci predstavljajo približno 50 % prebivalstva (od leta 2019). Severna Estonija, vključno s Talinom, je bila naseljena v času Sovjetske zveze in jo je sovjetska oblast rusificirala bolj kot druge regije Estonije. Nekatera mesta in vasi, kot so Narva, Jõhvi, Kohtla-Järve, Sillamäe, Maardu in Paldiski, so skoraj v celoti naselili Rusi. V Talinu (Mustamäe, Lasnamäe, Väike-Õismäe, Pelguranna) so bila zgrajena nova mestna okrožja, ki naj bi sprejela priseljence, ki so danes največja mestna okrožja. Estonci so pred drugo svetovno vojno predstavljali približno 80 % prebivalstva Talina, leta 2019 pa le 49 %. Leta 2009 so neestonski prebivalci Talina, predvsem Rusi, predstavljali 42,7 % (178.694) vseh neestoncev, ki so prebivali v Estoniji. Pozitivna rodnost Estoncev in nepozitivna stopnja rodnosti neestoncev bi morala povečati delež etničnih Estoncev v Talinu in celotni Severni Estoniji, vendar je povečano priseljevanje, predvsem iz nekdanjih sovjetskih držav in sosednje Finske, hitro povečalo delež neestonskih. Uradni jezik Talina je estonščina. Leta 2011 je 206.490 (50,1 %) estonščine govorilo kot materni jezik, 192.199 (46,7 %) pa je govorilo ruščino kot materni jezik. Drugi govorjeni jeziki so ukrajinski, beloruski in finski.<ref name="Tallinn_City_Council">{{navedi splet |title=Tallinn arvudes / Statistical Yearbook of Tallinn |language=et, en |format=PDF |publisher=Tallinn City Council |date=3 August 2011 |url=http://www.tallinn.ee/est/g2677s56143 |access-date=1 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120521185751/http://www.tallinn.ee/est/g2677s56143 |archive-date=21 May 2012 |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Tallinn-Tornimae.jpg|thumb|Tornimäe, poslovna četrt]] Talin je finančna in poslovna prestolnica Estonije. Mesto ima zelo raznoliko gospodarstvo s posebnimi močmi na področju informacijske tehnologije, turizma in logistike. Več kot polovica estonskega BDP se ustvari v Talinu.<ref name="BBN">{{navedi splet|author=Kaja Koovit |url=http://www.balticbusinessnews.com/?PublicationId=f47e445a-e234-432f-b7b0-137ca0bff47d |title=Half of Estonian GDP is created in Tallinn |publisher=Balticbusinessnews.com |access-date=20 May 2012}}</ref> Leta 2008 je BDP na prebivalca v Talinu znašal 172 % estonskega povprečja.<ref name="Statistics">{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/dokumendid/30210 |title=Half of the gross domestic product of Estonia is created in Tallinn|publisher= Estonian Statistics Office |access-date=20 May 2012}}</ref> === Informacijska tehnologija === Poleg dolgoletnih funkcij pristanišča in glavnega mesta se je v Talinu razvil tudi sektor informacijske tehnologije; ''The New York Times'' je v svoji izdaji 13. decembra 2005 Estonijo označil za »nekakšno Silicijevo dolino ob Baltskem morju«.<ref>Mark Ländler, [https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F00614F935550C708DDDAB0994DD404482 "The Baltic Life: Hot Technology for Chilly Streets"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140105234234/http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F00614F935550C708DDDAB0994DD404482 |date=5 January 2014 }}, ''The New York Times'', 13 December 2005.</ref> Eno od sestrskih mest Talinu je mesto Los Gatos v Kaliforniji iz Silicijeve doline. [[Skype]] je eden izmed najbolj znanih estonskih start-upov s poreklom iz Talina. Številna novoustanovljena podjetja izvirajo iz Inštituta za kibernetiko iz sovjetske dobe. V zadnjih letih Talin postopoma postaja eno glavnih informacijskih središč v Evropi, s Kooperativnim centrom odličnosti za kibernetsko obrambo (CCD COE) pri [[NATO|NATU]], Agencijo EU za obsežne informacijske sisteme in razvoj IT centrov velikih korporacij, kot sta TeliaSonera in [[Kuehne + Nagel]] s sedežem v mestu. Manjši zagonski inkubatorji, kot sta Garage48 in Game Founders, so pomagali podpirati ekipe iz Estonije in po vsem svetu, ki iščejo podporo, razvoj in priložnosti za mreženje.<ref>Anthony Ha, [https://techcrunch.com/2012/06/21/gamefounders-launch/ "GameFounders: An Accelerator For European Game Startups"], ''Techcrunch'', 21 June 2012.</ref> === Turizem === Talin letno prejme 4,3 milijona obiskovalcev<ref>{{navedi novice | title = Tallinn investing to enhance customer experience and business and operational opportunities | url = http://www.airport-business.com/2016/10/piret-murk-dubout-ceo-lennart-meri-tallinn-airport-interview/ | work = Airport Business | publisher = ACI EUROPE | date = 17 October 2016 | access-date = 19 November 2016 | archive-date = 2020-08-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200808003806/http://www.airport-business.com/2016/10/piret-murk-dubout-ceo-lennart-meri-tallinn-airport-interview/ | url-status = dead }}</ref>, kar je v zadnjem desetletju stalno naraščalo. Staro mestno jedro Talina, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je glavna turistična atrakcija; druge so pristanišče hidroplana estonskega pomorskega muzeja, živalski vrt v Talinu, park Kadriorg in estonski muzej na prostem. Večina obiskovalcev prihaja iz Evrope, čeprav Talin vse pogosteje obiskujejo tudi turisti iz Rusije in azijsko-pacifiške regije. Talinsko potniško pristanišče je eno najprometnejših za križarjenje na Baltskem morju, saj je leta 2013 prevozilo več kot 520.000 potnikov na križarjenju. Od leta 2011 se v sodelovanju z letališčem v Talinu organizirajo redna križarjenja. Kartica Talin je časovno omejena vstopnica za obiskovalce. Imetniku omogoča brezplačno uporabo javnega prevoza, brezplačen vstop v številne muzeje in druga zanimiva mesta ter popuste ali brezplačna darila iz trgovin ali restavracij. === Energija === Eesti Energia, veliko energetsko podjetje za pridobivanje naftnih skrilavcev<ref>{{cite report |publisher=European Academies Science Advisory Council |url=http://www.easac.org/fileadmin/PDF_s/reports_statements/Study.pdf |title=A study on the EU oil shale industry viewed in the light of the Estonian experience. A report by EASAC to the Committee on Industry, Research and Energy of the European Parliament |pages=12–13, 18–19, 23–24, 28 |date=May 2007 |access-date=2 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150523003729/http://www.easac.org/fileadmin/PDF_s/reports_statements/Study.pdf |archive-date=2015-05-23}}</ref>, ima sedež v Talinu. V mestu je tudi sedež Eleringa, nacionalnega operaterja prenosnega sistema električne energije in člana ENTSO-E, estonske družbe za zemeljski plin Eesti Gaas in energetskega holdinga Alexela Energia, ki je del skupine Alexela. Nord Pool Spot, največji trg električne energije na svetu, je ustanovil svojo lokalno pisarno v Talinu. == Kultura == === Muzeji === [[File:Kadrioruloss1.jpg|thumb|right|[[Palača Kadriorg]] – Estonski muzej umetnosti]] V Talinu je več kot 60 muzejev in galerij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.visittallinn.ee/eng/visitor/see-do/sightseeing?field_427=all|title = Tallinn Sightseeing, Museums & Attractions|date=n.d.|website = Tallinn|access-date=23 August 2016}}</ref> Večina je v Kesklinnu, osrednjem okrožju mesta in pokriva bogato zgodovino Talina. Eden najbolj obiskanih muzejev v Talinu je Estonski zgodovinski muzej, ki je v Veliki cehovski dvorani v starem delu mesta [[Vanalinn]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ajaloomuuseum.ee/en/museum|title=ESTONIAN HISTORY MUSEUM|website=Eesti Asaloomuuseum|access-date=23 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160505135531/http://www.ajaloomuuseum.ee/en/museum|archive-date=5 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prikazuje zgodovino Estonije od prazgodovine do konca 20. stoletja. [[File:Kadrioru lossikompleksi köögihoone, A.Weizenbergi 28 (1).jpg|thumb|right|Muzej Mikkel]] Estonski pomorski muzej ponuja podroben pregled pomorske preteklosti države. Muzej je tudi v starem mestnem jedru, kjer zavzema eno od nekdanjih obrambnih stavb v Talinu - stolp Debele Margarete.<ref>{{navedi splet| url = https://www.visittallinn.ee/eng/visitor/see-do/sightseeing/pid-174746/estonian-maritime-museum-fat-margaret-s-tower|title=Estonian Maritime Museum – Fat Margaret's Tower|date=n.d.| website = Tallinn|access-date = 23 August 2016}}</ref> Drug zgodovinski muzej v starem mestnem jedru, tik za Mestno hišo, je Mestni muzej. Zajema zgodovino Talina od predzgodovine do leta 1991, ko je Estonija ponovno pridobila svojo neodvisnost. Mestni muzej ima v lasti še devet oddelkov in muzejev po mestu, med njimi je Talinski muzej fotografije, ki je prav tako za Mestno hišo. V njem je stalna razstava, ki zajema 100 let fotografije v Estoniji.<ref>{{navedi splet|url=http://linnamuuseum.ee/fotomuuseum/en/|title=ABOUT THE MUSEUM|date =n.d.| website=linnamuuseum.ee|access-date = 23 August 2016}}</ref> Estonski muzej okupacije je še en zgodovinski muzej v osrednjem okrožju Talina. Obsega 52 let, ko sta Estonijo zasedali Sovjetska zveza in nacistična Nemčija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.visitestonia.com/en/museum-of-occupations|title= Museum of Occupations|date=n.d.|website = Visitestonia.com|access-date = 23 August 2016}}</ref> N Nedaleč je še en muzej, povezan s sovjetsko okupacijo Estonije, Muzej KGB, ki zaseda 23. nadstropje hotela ''Sokos Viru''. V njem so oprema, uniforme in dokumenti agentov ruske tajne službe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.visittallinn.ee/eng/visitor/see-do/sightseeing/pid-177420/hotel-viru-and-kgb-museum|title= Hotel Viru & KGB Museum|date=n.d.| website = Visittallinn.ee|access-date = 23 August 2016}}</ref> V Talinu sta tudi dva glavna naravoslovna muzeja – Estonski prirodoslovni muzej in Estonski muzej zdravstvenega varstva, tudi v starem mestnem jedru. V Estonskem prirodoslovnem muzeju je na voljo več sezonskih in začasnih tematskih razstav, ki ponujajo pregled divjih živali v Estoniji in po svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.visittallinn.ee/eng/visitor/see-do/sightseeing/pid-174748/estonian-museum-of-natural-history|title= Estonian Museum of Natural History| date=n.d.|website = Visittallinn.ee|access-date = 23 August 2016}}</ref> V Estonskem muzeju zdravstvenega varstva so stalne razstave o anatomiji in zdravstvu; njene zbirke in razstave zajemajo zgodovino medicine v Estoniji.<ref>{{navedi splet|url= http://www.visitestonia.com/en/estonian-health-care-museum|title=Estonian Health Care Museum|date=n.d.|website= Visitestonia.com | access-date = 13 September 2016}}</ref> V glavnem mestu Estonije je tudi veliko muzejev umetnosti in oblikovanja. Estonski muzej umetnosti, največji te vrste v državi, je zdaj sestavljen iz štirih podružnic - muzeja Kumu, muzeja Kadriorg, muzeja Mikkel in muzeja Niguliste. Muzej umetnosti Kumu ima največjo zbirko sodobne in moderne umetnosti v državi. Prikazuje tudi estonsko umetnost od začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet| url = http://kumu.ekm.ee/en/kumu-art-lives-here/kumu-art-lives-here/| title = Kumu – Art lives here!| date = n.d.| website = Kumu.ekm.ee| access-date = 13 September 2016| archive-date = 2017-04-25| archive-url = https://web.archive.org/web/20170425170719/http://kumu.ekm.ee/en/kumu-art-lives-here/kumu-art-lives-here/| url-status = dead}}</ref> Tisti, ki jih zanima zahodnoevropska in ruska umetnost, lahko uživajo v zbirkah muzeja Kadriorg, ki je v palači Kadriorg, čudoviti baročni zgradbi Petra Velikega. V njem je shranjenih in razstavljenih približno 9000 umetniških del od 16. do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet|url = http://kadriorumuuseum.ekm.ee/en/about-the-museum/about-the-museum/|title = About the museum|date = n.d.|website = Kadriorumuuseum.ekm.ee|access-date = 13 September 2016|archive-date = 2016-09-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20160914154242/http://kadriorumuuseum.ekm.ee/en/about-the-museum/about-the-museum/|url-status = dead}}</ref> V muzeju Mikkel v parku Kadriorg je zbirka pretežno zahodne umetnosti - keramike in kitajskega porcelana, ki jo je leta 1994 podaril Johannes Mikkel. Muzej Niguliste zaseda nekdanjo cerkev sv. Nikolaja; prikazuje zbirke zgodovinske cerkvene umetnosti skoraj sedmih stoletij od srednjega veka do postreformacijske umetnosti. Estonski Muzej uporabne umetnosti in oblikovanja razstavlja do 15.000 del tekstilne umetnosti, keramike, porcelana, usnja, stekla, nakita, kovin, pohištva in oblikovanja izdelkov.<ref>{{navedi splet|url = http://www.etdm.ee/en/|title = Estonian Museum of Applied Art and Design|date=n.d.| website=Etdm.ee| access-date = 13 September 2016}}</ref> Za bolj sproščene, kulturno naravnane razstave poskrbi Muzej estonske kulture pitja. Ta muzej prikazuje zgodovinsko destilarno Luscher & Matiesen ter zgodovino estonske proizvodnje alkohola.<ref>{{navedi splet|url =https://www.visittallinn.ee/eng/visitor/see-do/sightseeing/pid-178041/museum-of-the-estonian-drink-culture|title=Museum of Estonian Drinking Culture| date =n.d.| website = Visittallinn.ee| access-date = 13 September 2016}}</ref> [[File:Bernt Notke Danse Macabre.jpg|thumb|upright=3.2|center|''Mrtvaški ples'', Bernta Notkeja na ogled v cerkvi sv. Nikolaja]] Enkrat vsako leto estonski muzeji in druge ustanove brezplačno odprejo vrata obiskovalcem. Dogodek je povezan s programom Noč muzejev po Evropi. Vsako leto je Noč muzejev posvečena določeni temi. === Kuhinja === [[File:Kiluvõileib.IMG 4378.JPG|thumb|Največji ''kiluvõileib'' na svetu, dolg približno 20 m, ustvarjen na trgu mestne hiše v Talinu 15. maja 2014 <ref>{{navedi novice |url=http://tallinncity.postimees.ee/v2/2793898/raekoja-platsil-valmib-maailma-pikim-kiluvoileib |title=Raekoja platsil valmib maailma pikim kiluvõileib |department=Tallinn |newspaper=Postimees |date=14 May 2014 |access-date=13 October 2016 |language=et |archive-url=https://web.archive.org/web/20161013222342/http://tallinncity.postimees.ee/v2/2793898/raekoja-platsil-valmib-maailma-pikim-kiluvoileib |archive-date=13 October 2016 |url-status=dead }}</ref>]] Tradicionalna kuhinja v Talinu odraža kulinarične tradicije severne Estonije, vlogo mesta kot ribiškega pristanišča in baltski nemški vpliv. Številne kavarne (estonsko ''Kohvik'') imajo pomembno vlogo v družbenem življenju mesta že od 19. stoletja, prav tako pa tudi bari, zlasti v okrožju Kesklinn. Industrija [[marcipan]]a v Talinu ima zelo dolgo zgodovino. Proizvodnja marcipana se je začela v srednjem veku, skoraj sočasno v Talinu in [[Lübeck]]u, oba člana Hanzeatske lige. Leta 1695 je bil marcipan omenjen kot zdravilo pod oznako ''Panis Martius'' v cenikih lekarne v Talinu.<ref>{{navedi splet |title=Martsipani ajalugu |url=http://www.kohvikmaiasmokk.ee/martsipanituba/martsipani-ajalugu/ |work=kohvikmaiasmokk.ee |publisher=AS Kalev |language=et |access-date=13 October 2016 |archive-date=2016-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161013220645/http://www.kohvikmaiasmokk.ee/martsipanituba/martsipani-ajalugu/ |url-status=dead }}</ref> Sodobna doba marcipana se je začela leta 1806, ko je švicarski slaščičar Lorenz Caviezel postavil svojo slaščičarno na ulici Pikk. Leta 1864 jo je kupil in razširil Georg Stude, zdaj pa je znana kot ''Kavarna Maiasmokk''. V poznem 19. stoletju so figurice marcipana, ki so jih izdelovali slaščičarji Revala, dobavili ruski cesarski družini.<ref>{{navedi novice |last1=Gendlin |first1=Vladimir |last2=Shaposhnikov |first2=Vasily |date=19 May 2003 |title=Estonia // SPRATS IN LIQUEUR |url=http://www.kommersant.com/tree.asp?rubric=2&node=21&doc_id=382605 |newspaper=Kommersant |location=Moscow |access-date=13 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161013225539/http://www.kommersant.com/tree.asp?rubric=2&node=21&doc_id=382605 |archive-date=13 October 2016 |url-status=dead }}</ref> Danes skupaj z množično produkcijo izdelujejo edinstvene projekte, na primer 12-kilogramski model Estonskega gledališča.<ref>{{navedi novice |url=http://tallinncity.postimees.ee/v2/1000972/estonia-saab-suennipaeevaks-martsipanist-teatrimaja |title=Estonia saab sünnipäevaks martsipanist teatrimaja |department=Tallinn |newspaper=Postimees |date=10 October 2012 |access-date=13 October 2016 |language=et |archive-url=https://web.archive.org/web/20161013221525/http://tallinncity.postimees.ee/v2/1000972/estonia-saab-suennipaeevaks-martsipanist-teatrimaja |archive-date=13 October 2016 |url-status=dead }}</ref> Najbolj simbolična jed iz morskih sadežev v Talinu je ''Vürtsikilu'' - začinjene papaline, vložene z značilnim naborom začimb, vključno s črnim poprom, pimentom in nageljnovim žbicami. Izdelava ''vürtsikilu'' naj bi izvirala iz obrobja mesta, začenši konec 18. ali v začetku 19. stoletja. Leta 1826 so talinski trgovci izvozili skoraj 40.000 pločevink ''vürtsikiluja'' v [[Sankt Peterburg]], takrat glavno mesto Ruskega imperija.<ref>{{navedi novice |url=http://tarbija24.postimees.ee/v2/1149312/kuidas-vaeste-lesknaiste-toidust-sai-tallinna-suembol |title=Kuidas vaeste lesknaiste toidust sai Tallinna sümbol |department=Tarbija24 |newspaper=Postimees |date=25 February 2013 |access-date=13 October 2016 |language=et |archive-url=https://web.archive.org/web/20161014060632/http://tarbija24.postimees.ee/v2/1149312/kuidas-vaeste-lesknaiste-toidust-sai-tallinna-suembol |archive-date=14 October 2016 |url-status=dead }}</ref> Tesno povezana jed je ''Kiluvõileib'' - tradicionalni odprti sendvič iz rženega kruha s tanko plastjo masla in plastjo ''vürtsikilu'' kot preliv. Rezine kuhanega jajca, majoneza in kulinarična zelišča so dodatni dodatki. Med alkoholnimi pijačami, ki jih proizvajajo v mestu, so pivo, vodke in likerji, pri čemer so slednji (kot je ''Vana Tallinn'') najbolj značilni. Tudi število pivovarn obrtnih piv se je v Talinu v zadnjem desetletju močno povečalo in vstopilo na lokalne in regionalne trge. == Znamenitosti == [[File:St Olaf's church, Tallinn, July 2008.jpg|thumb|left|Cerkev sv. Olafa naj bi bila najvišja stavba na svetu med letoma 1549 in 1625]] [[File:Stenbock House.jpg|thumb|left|Hiša Stenbock na hribu Toompea je uradni sedež estonske vlade]] Kar je verjetno mogoče obravnavati kot glavno znamenitost Talina, je v [[Vanalinn|starem mestnem jedru Talina]] (razdeljeno na ''Spodnje mesto'' in hrib Toompea), ki ga je enostavno raziskati peš. Vzhodni deli mesta, zlasti okrožja Pirita (s samostanom Pirita) in Kadriorg (s palačo Kadriorg), so prav tako priljubljene točke, estonski muzej na prostem v Rocca al Mare, zahodno od mesta, pa ohranja vidike estonske podeželske kulture in arhitekture. === Toompea – Zgornje mesto === {{glavni|Toompea|Grad Toompea|Stolnica sv. Marije v Talinu|Cerkev Aleksandra Nevskega, Talin}} To območje je bilo nekoč skoraj ločeno mesto, močno utrjeno in je bilo vedno sedež trenutne moči, ki je vladala Estoniji. Hrib zavzema zlahka branjeno območje s pogledom na okoliška okrožja. Glavne znamenitosti so srednjeveški [[grad Toompea]] (danes je estonski parlament, ''Riigikogu''), [[Stolnica sv. Marije v Talinu|luteranska stolnice sv. Marije]], znana tudi kot Kupolna cerkev (estonsko ''Toomkirik'') in ruska pravoslavna [[Cerkev Aleksandra Nevskega, Talin|cerkev Aleksandra Nevskega]]. === All-linn – Spodnje mesto === {{glavni|Mestna hiša, Talin|Obzidje Talina}} To območje je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi, oblasti pa nadaljujejo z obnavljanjem. Med glavnimi znamenitostmi so trg Mestne hiše (estonsko ''Raekoja plats''), [[Obzidje Talina|mestno obzidje]] in stolpi (predvsem ''Debela Margareta'' in ''Kiek in de Kök'') ter številne srednjeveške cerkve, vključno s sv. Olafom, sv. Nikolajem in cerkev Svetega Duha. V spodnjem mestu je tudi katoliška stolnica sv. Petra in Pavla. === Kadriorg === {{glavni|Palača Kadriorg}} Kadriorg je 2 km vzhodno od središča mesta, do njega pa vozijo avtobusi in tramvaji. V palači Kadriorg, nekdanji palači Petra Velikega, zgrajeni tik po severni vojni, je danes tuj umetniški oddelek Estonskega muzeja, predsedniška rezidenca, okoliški prostori pa vključujejo formalne vrtove in gozd. Glavna stavba Muzeja umetnosti Kumu (estonsko ''Kunstimuuseum''), je bila zgrajena leta 2006 in leži v parku Kadriorg. V njej je enciklopedična zbirka estonske umetnosti, med drugim slike Carla Timoleona von Neffa, Johanna Kölerja, Eduarda Oleja, Jaana Koorta, Konrada Mägija, Eduarda Wiiralta, Henna Roodeja in Adamson-Erica. === Pirita === To obalno okrožje je še 2 kilometra severovzhodno od Kadriorga. Marina je bila zgrajena za olimpijske igre v Moskvi leta 1980, na reki Pirita pa je mogoče najeti čolne. Dva kilometra po kopnem sta Botanični vrt in Talinski televizijski stolp. === Pobratena mesta === Talin sodeluje v mednarodnih programih pobratenja mest za spodbujanje dobrih mednarodnih odnosov. Partnerji so:<ref>{{navedi splet|url=http://www.tallinn.ee/est/ettevotjale/Tallinn_faktid_2015-eng-web.pdf|title=Tallinn Facts & Figures|author=Tallinn City Council|access-date=4 June 2015|archive-date=2017-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019030854/http://www.tallinn.ee/est/ettevotjale/Tallinn_faktid_2015-eng-web.pdf|url-status=dead}}</ref> {|class="wikitable" |- valign="top" | * Annapolis, Maryland, [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.marylandsisterstates.org/about-harju-county-estonia/ | title=Harju County, Estonia – Maryland Sister States |access-date=31 July 2018}}</ref> * [[Peking]], [[Kitajska]] * [[Berlin]], [[Nemčija]] * [[Carcassonne]], [[Francija]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.tallinn.ee/est/Solmiti-koostookokkulepe-Tallinna-Kesklinna-Valitsuse-ja-Carcassonne-i-linna-vahel |title=Sõlmiti koostöökokkulepe Tallinna Kesklinna Valitsuse ja Carcassonne'i linna vahel |author=Tallinn City Council |access-date=15 February 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304053947/http://www.tallinn.ee/est/Solmiti-koostookokkulepe-Tallinna-Kesklinna-Valitsuse-ja-Carcassonne-i-linna-vahel |url-status=dead }}</ref> * [[Čengdu]], Kitajska<ref>{{navedi splet |url=http://www.gochengdu.cn/news/our-sister-cities/city-profile-exchange-activities/our-sister-cities-a2101.html |title=Sister Cities of Chengdu |author=Go Chengdu |access-date=31 July 2018 |archive-date=2018-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180619055314/http://www.gochengdu.cn/news/our-sister-cities/city-profile-exchange-activities/our-sister-cities-a2101.html |url-status=dead }}</ref> * Dartford, Anglija, [[Združeno kraljestvo]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.citypaper.lv/dartford_tallinn-s_twin_town/|title=Dartford, Tallinn's twin town|website=citypaper.lv}}</ref> * [[Firence]], [[Italija]] * [[Gent]], [[Belgija]]<ref>{{navedi splet|url=https://visit.gent.be/en/twin-towns?context=tourist|title=Twin towns|accessdate=2021-07-04|archive-date=2017-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170829165421/https://visit.gent.be/en/twin-towns?context=tourist|url-status=dead}}</ref> * [[Göteborg]], [[Švedska]] || * Groningen, [[Nizozemska]]<ref name="Graz">{{navedi splet |url=http://www.graz.at/cms/beitrag/10045157/606819/ |title=Twin Towns – Graz Online – English Version |publisher=graz.at |access-date=5 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091108153010/http://www.graz.at/cms/beitrag/10045157/606819/ |archive-date=8 November 2009 }}</ref><ref name="Groningen">{{navedi splet|url=http://www.groningen.nl/functies/pagfunctie.cfm?parameter=1285|title=Groningen – Partner Cities|publisher=2008 Gemeente Groningen, Kreupelstraat 1,9712 HW Groningen|access-date=8 December 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070926211207/http://www.groningen.nl/functies/pagfunctie.cfm?parameter=1285|archive-date=26 September 2007}}</ref> * Hangdžou, Kitajska * [[Helsinki]], [[Finska]] * [[Kiel]], Nemčija * [[Kotka]], Finska (1955)<ref name="Kotka twinnings">{{navedi splet|url=http://www.kotka.fi/alltypes.asp?d_type=5&menu_id=2746&menupath=2746#aa2746|title=Kotka – International co-operation: Twin Cities|access-date=22 October 2013|last=Hassinen|first=Raino|work=City of Kotka|archive-date=2017-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170629023313/http://www.kotka.fi/alltypes.asp?d_type=5&menu_id=2746&menupath=2746#aa2746|url-status=dead}}</ref> * Los Gatos, Kalifornija, ZDA * [[Malmö]], Švedska<ref name="Malmö twinning">{{navedi splet|url=http://www.malmo.se/Kommun--politik/Sa-arbetar-vi-med.../Omvarld/Internationellt-arbete/Vanorter.html|title=Vänorter|publisher=Malmö stad|language=sv|access-date=6 November 2013|archive-date=2016-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161223130358/http://malmo.se/Kommun--politik/Sa-arbetar-vi-med.../Omvarld/Internationellt-arbete/Vanorter.html|url-status=dead}}</ref> * [[Moskva]], [[Rusija]] * [[Portland, Oregon]], ZDA || * [[Riga]], [[Latvija]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/Riga_Municipality/Twin_cities_of_Riga/default.htm |title=Twin cities of Riga |publisher=Riga City Council |access-date=27 July 2009 |archive-date=2008-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081204021323/http://www.riga.lv/EN/Channels/Riga_Municipality/Twin_cities_of_Riga/default.htm |url-status=dead }}</ref> * [[Sankt Peterburg]], Rusija * Schwerin, Nemčija * [[Stockholm]], Švedska * [[Turku]], Finska * [[Benetke]], Italija * [[Dunaj]], [[Avstrija]] * [[Vilna]], Litva * [[Erevan]], [[Armenija]] |} == Galerija == <gallery mode="packed"> File:StCatherinesPassage.jpg| Prehod sv. Katarine File:Iglesia de San Nicolás, Tallinn, Estonia, 2012-08-05, DD 06.JPG|Cerkev sv. Nikolaja File:Estonia - Flickr - Jarvis-30.jpg|Stolnica sv. Marije File:Estonia 1479 - Alexander Nevsky Cathedral.jpg|Cerkev Aleksandra Nevskega, zgrajena v letih 1894–1900. File:MustpeadeVennaskonnaHooned.Tallinn.jpg|Hiša bratovščine črnoglavih File:Viru väravad 1.jpg| Vrata Viru, vhod v staro mestno jedro. Dva preostala stolpa, ki sta bila nekoč del večjega sistema vrat iz 14. stoletja File:Farmacia del Ayuntamiento, Tallin, Estonia, 2012-08-05, DD 02.JPG| Raeapteek, zgrajen leta 1422, je ena najstarejših neprekinjeno delujočih lekarn v Evropi File:07-06-21-tallinn-by-RalfR-144.jpg|[[Kiek in de Kök, Tallinn| Kiek]] v obrambnem stolpu de Kök File:StadtmauerTallinn.jpg| Del spodnjega mestnega obzidja. File:Plaza de la Torre, Tallinn, Estonia, 2012-08-05, DD 02.JPG| Mestno obzidje z začasno vrtno razstavo File:Torre de Margarita la Gorda, Tallinn, Estonia, 2012-08-05, DD 03.JPG| Topovski stolp Debele Margarete File:Pikk Hermann, Tallin, Estonia, 2012-08-11, DD 13.JPG| Pikk Hermann (Toompea) File:Kadrioru loss a*.jpg|[[Palača Kadriorg]] File:Pirita kloostri varemed kalmistuga.jpg| Ruševine samostana Pirita </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Tallinn|Talin}} * {{Wikipotovanje-medvrstično|Tallinn|Talin}} * {{official|http://www.tallinn.ee}} {{European Capital of Culture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Talin| ]] [[Kategorija:Mesta v Estoniji]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Nosilci reda domovinske vojne]] dklrlltnnnyb4k0w93utgpw8f4b674f Orehovica 0 122289 6679063 6458207 2026-05-22T09:37:49Z ~2026-13659-49 255600 /* Hrvaška */ 6679063 wikitext text/x-wiki '''Orehovica''' je lahko: __NOTOC__ == Naselje == === Slovenija === * [[Orehovica, Šentjernej|Orehovica]], Občina Šentjernej * [[Orehovica, Vipava|Orehovica]], Občina Vipava * [[Orehovica, Zagorje ob Savi|Orehovica]], Občina Zagorje ob Savi === Hrvaška === * [[Orehovica, Bedekovščina|Orehovica]], Občina Bedekovščina (Hrvaško Zagorje) * [[Orehovica, Orehovica|Orehovica]], Občina Orehovica (Medžimurju) * [[Orehovica, Reka|Orehovica]], mestna četrt (krajevni odbor) mesta [[Reka, Hrvaška|Reke]]/Rijeke ** avtocestni razcep, začetek [[Avtocesta A7, Hrvaška|reške obvoznice]] in konec [[Avtocesta A6, Hrvaška|avtoceste Bosiljevo–Reka]] == Vodotok == * [[Orehovica (Medija)|Orehovica]], potok, pritok Medije v Zasavju == Glej tudi == * [[Orahovica]] * [[Orehovec]] * [[Orehova vas]] * [[Orehek]] * [[Orehova Gorica]] {{georaz}} 3727funzywinvxs1su8kswcg53162v8 Gradišče, Tišina 0 123946 6678840 6461434 2026-05-21T15:49:18Z Yerpo 8417 /* Glej tudi */ razločitev 6678840 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradišče}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Gradišče | latd = 46 |latm = 38 |lats = 40.27 |latNS = N | longd = 16 |longm = 6 |longs = 15.33 |longEW = E |najdisi=Gradišče+Tišina |geopedia=#L410_F10115914_T13_b4_x584746.75_y166496.203_s14 |nadmorska=193,9 |povrsina=2,8 |prebivalstvo=280 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=9251 |posta=Tišina |obcina=Tišina |pokrajina=Prekmurje |regija=Pomurska regija }} '''Gradišče''' je [[naselje]] v [[občina Tišina|občini Tišina]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Janos Kühar]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Ravensko]] {{Tišina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Tišina]] [[Kategorija:Naselja na Ravenskem]] 4rbabymzmn97lnklbfsy7c4g85iv2ik Beck 0 125181 6678826 4014966 2026-05-21T15:07:54Z Yerpo 8417 pp 6678826 wikitext text/x-wiki '''Beck''' je lahko: * [[Beck (priimek)|Beck]] – priimek več znanih ljudi * [[Beck (glasbenik)]] – ameriški glasbenik in producent {{razločitev}} fmpc5o3tx2sca44eduw1dbmhaxstzvk Uporabnik:Yerpo 2 126636 6678890 6668630 2026-05-21T18:33:25Z Yerpo 8417 + 6678890 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Urejam / urejal sem</h2> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]<br/> Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.</div> {{Navpolje zložljive skupine |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = open |title = Znanost |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |groupstyle = background: #A1B9D6 |list1 = * [[2010 v znanosti]] ° * [[agronomija]] * [[dan znanosti]] ° * [[Elsevier]] ° * [[faktor vpliva]] ° * ''[[Journal des sçavans]]'' ° * [[nacionalna medalja znanosti]] ° * ''[[National Geographic]]'' ° * ''[[Nature]]'' * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] * [[ORCID]] ° * ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' ° * [[plenilsko založništvo]] ° * [[pregledni članek]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]] * ''[[Science]]'' * ''[[Scientific American]]'' ° * ''[[Sci-Hub]]'' ° * [[Springer Nature]] * [[znanstvena revija]] ° * [[znanstveno delo]] |group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji |list2= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * * [[0. januar]] ° * [[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]] ° * [[3I/ATLAS]] ° * [[Anscombeov kvartet]] ° * [[antropocen]] * [[atmosfera nebesnega telesa]] ° * [[atom]] * [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] ° * [[Comet Observation Database]] ° * [[dan pi]] ° * [[deževna doba]] ° * [[decibel]] * [[Faeton (domnevni planet)]] * [[frekvenca]] * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] ° * [[Jezero (krater)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]] * [[klimatologija]] * [[korona]] * [[kvekto]] ° * [[kveta]] ° * [[liter]] * [[macedonit]] ° * [[Mednarodno geofizikalno leto]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meroslovje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]] * [[momentna magnitudna lestvica]] ° * [[ničelni poldnevnik]] ° * [[obdelava signalov]] ° * [[oddaljena stran Lune]] ° * [[Ötzi]] * [[paradoks dolžine obale]] ° * [[pedosfera]] * [[planet]] * [[poskus kapljanja smole]] ° * [[pravokotnik]] ° * [[Radijsko-optični observatorij Orgov]] ° * [[rona (predpona)]] ° * [[ronto]] ° * [[sekunda]] * [[sievert]] ° * [[sistem linearnih enačb]] ° * [[Sončev koledar]] ° * [[Struvejev geodetski lok]] ° * [[sušna doba]] ° * [[tajfun Šanšan (2024)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tunguški dogodek]] ° * [[velika pacifiška cona smeti]] ° * [[vibracija]] * [[Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja]] ° * [[vreme]] * [[Wow!]] ° * [[zima]] * [[zmerno podnebje]] ° |group2=Matematiki,<br/>fiziki et al. |list2=* [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] ° * [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] ° * [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] ° * [[Zvonko Fazarinc|Fazarinc, Zvonko]] ° * [[Andre Geim|Geim, Andre]] ° * [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]] * [[Stefan Hell|Hell, Stefan]] ° * [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] ° * [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] ° * [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] ° * [[Martin Kneser|Kneser, Martin]] ° * [[Ferenc Krausz|Krausz, Ferenc]] ° * [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] ° * [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] ° * [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] ° * [[Igor Papič|Papič, Igor]] ° * [[Arno Allan Penzias|Penzias, Arno A.]] * [[Janez Polajnar|Polajnar, Janez]] ° * [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] ° * [[Alan Turing|Turing, Alan]] }} |group3=Biologija |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[alel]] ° * [[bazni par]] ° * [[bioetika]] ° * ''[[Biology Letters]]'' ° * [[biološki spol]] * [[bioreaktor]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [[biotremologija]] ° * [[celična delitev]] ° * [[cista (biologija)]] ° * [[CRISPR]] ° * [[črtna koda DNK]] ° * [[Darwinova medalja]] ° * [[Darwin-Wallaceova medalja]] ° * [[dednost]] ° * [[domena (biologija)]] ° * [[Društvo študentov biologije]] ° * ''[[Encyclopedia of Life]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]] * [[evolucijska biologija]] ° * [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] ° * [[filogenija]] ° * [[genetski kod]] ° * [[GFAJ-1]] ° * [[Hayflickova meja]] ° * [[ihnotakson]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[imunski sistem]] * ''[[incertae sedis]]'' ° * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] ° * [[iskanje prstnih odtisov DNA]] ° * [[kariotip]] ° * [[koda EPPO]] ° * [[koralni greben]] ° * [[lazarski takson]] ° * [[modelni organizem]] ° * [[morska biologija]] ° * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] ° * [[nagrada Louise Gross Horwitz]] ° * [[naravni izbor]] ° * ''[[Natura Sloveniae]]'' ° * [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] ° * ''[[O izvoru vrst]]'' ° * [[oploditev]] ° * ''[[PLoS Biology]]'' ° * [[podvrsta (biologija)]] ° * [[popravljanje DNK]] ° * [[poskusi na živalih]] ° * [[proencim]] ° * [[rod (biologija)]] ° * [[sinonim (taksonomija)]] ° * [[spolna dvoličnost]] ° * [[spolno razmnoževanje]] ° * [[staranje]] ° * [[subfosil]] ° * ''[[Systema Naturae]]'' ° * [[tričlensko poimenovanje]] ° * [[virusi]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]] * [[zlata trsna rumenica]] * [[življenje]] |group2=Anatomija |list2=* [[cerk]] ° * [[furkula]] ° * [[ganglij]] ° * [[hordotonalni organ]] ° * [[Johnstonov organ]] ° * [[leča (oko)]] ° * [[leglica]] ° * [[maščobno telesce]] ° * [[mišična celica]] ° * [[obustni aparat]] ° * [[očesce]] ° * [[oprsje]] ° * [[organ (biologija)]] ° * [[organel]] * [[predalasta pljuča]] ° * [[prsi]] ° * [[pterostigma]] ° * [[razmnoževalni sistem]] ° * [[semenčica]] ° * [[sestavljeno oko]] ° * [[somatsko živčevje]] * [[sprednja križna vez]] ° * [[terminalni filum]] ° * [[tesni stik]] ° * [[timpanalni organ]] ° * [[tipalnica]] ° * [[utripača]] ° * [[vzdušnica]] ° * [[zigota]] ° * [[zunanji skelet]] ° * [[žuželčje krilo]] ° |group3=Biologi |list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] ° * [[Victor Ambros|Ambros, Victor]] ° * [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]] * [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] ° * [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]] * [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] ° * [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] * [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] ° * [[James W. Black|Black, James W.]] ° * [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] ° * [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] ° * [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]] * [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] ° * [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] ° * [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] ° * [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] ° * [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]] * [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] ° * [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] ° * [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] ° * [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] ° * [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] ° * [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] ° * [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] ° * [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] ° * [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] ° * [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] ° * [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] ° * [[Francis Crick|Crick, Francis]] ° * [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]] * [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] ° * [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] ° * [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] ° * [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] ° * [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] ° * [[Dru Drury|Drury, Dru]] ° * [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] ° * [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] ° * [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] ° * [[Christiaan Eijkman|Eijkman, Christiaan]] ° * [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] ° * [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] ° * [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] ° * [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] ° * [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] ° * [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] ° * [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] ° * [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] ° * [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] ° * [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] ° * [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] ° * [[Birutė Galdikas|Galdikas, Birutė]] ° * [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] ° * [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] ° * [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] ° * [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] ° * [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] ° * [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] ° * [[John Edward Gray|Gray, John E.]] ° * [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] ° * [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] ° * [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] ° * [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] ° * [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] ° * [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]] * [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]] * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] ° * [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] ° * [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] ° * [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] ° * [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] ° * [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] ° * [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] ° * [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] ° * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] ° * [[Tadas Ivanauskas|Ivanauskas, Tadas]] ° * [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] ° * [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] ° * [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] ° * [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]] * [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] ° * [[Stanko Karaman|Karaman, Stanko]] ° * [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] ° * [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] ° * [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] ° * [[Bojan Kofler|Kofler, Bojan]] ° * [[Simona Kossak|Kossak, Simona]] ° * [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] ° * [[August Krogh|Krogh, August]] ° * [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] ° * [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] ° * [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] ° * [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] ° * [[William Elford Leach|Leach, William E.]] ° * [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] ° * [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] ° * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] * [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] ° * [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] ° * [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] ° * [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] ° * [[André Lwoff|Lwoff, André]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] ° * [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] ° * [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] ° * [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] ° * [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] ° * [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] ° * [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] ° * [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]] * [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] ° * [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] ° * [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] ° * [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] ° * [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] ° * [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] ° * [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] ° * [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]] * [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] ° * [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] ° * [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] ° * [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] ° * [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] ° * [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] ° * [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] ° * [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] ° * [[Svante Pääbo|Pääbo, Svante]] ° * [[George Emil Palade|Palade, George E.]] ° * [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] ° * [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] ° * [[Roger Payne|Payne, Roger]] ° * [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] ° * [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] ° * [[Anton Polenec|Polenec, Anton]] * [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] ° * [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] ° * [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] ° * [[Ivan Regen|Regen, Ivan]] * [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] ° * [[Gary Ruvkun|Ruvkun, Gary]] ° * [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] ° * [[Aziz Sancar|Sancar, Aziz]] ° * [[Thomas Say|Say, Thomas]] ° * [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] ° * [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] ° * [[Nikolaj Aleksejevič Severcov|Severcov, Nikolaj Aleksejevič]] ° * [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] ° * [[Ferdinand Jožef Schmidt|Schmidt, Ferdinand Jožef]] ° * [[seznam slovenskih biologov]] * [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] ° * [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] ° * [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] ° * [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] ° * [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] ° * [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] ° * [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] ° * [[Peter Stušek|Stušek, Peter]] ° * [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] ° * [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] ° * [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] ° * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] ° * [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] ° * [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] ° * [[Max Theiler|Theiler, Max]] ° * [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] ° * [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] ° * [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] ° * [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] ° * [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]] * [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] ° * [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] ° * [[Tak Wah Mak|Wah Mak, Tak]] ° * [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] ° * [[George Wald|Wald, George]] ° * [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] ° * [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] ° * [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] ° * [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] ° * [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] ° * [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] ° |group4=Botanika |list4=* ''[[Dendrocnide moroides]]'' ° * [[gomolj]] ° * [[hifa]] ° * [[kranjska bunika]] * ''[[Mala flora Slovenije]]'' ° * [[močvirski tulipan]] ° * [[navadna sončnica]] ° * [[navadni fižol]] ° * [[navadni jesenček]] ° * [[navadni rman]] ° * [[navadni sirek]] ° * [[navadni volovski jezik]] ° * [[planinski pelin]] ° * [[plevel]] ° * [[prevajalno tkivo]] ° * [[rastlinska celica]] ° * [[rman]] ° * [[stročnice]] ° * [[tigmomorfogeneza]] ° * [[trilistna vetrnica]] ° * [[zlatica]] ° |group5=Ekologija in<br/>okoljevarstvo |list5=* [[anavtogenija]] ° * [[Beloveška pušča]] ° * [[biogeografija]] * [[bioindikator]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] ° * [[Črnomorski biosferni rezervat]] ° * [[džungla]] ° * [[ekologija]] * [[ekološka sukcesija]] * [[ekoton]] * [[evtrofikacija]] ° * [[Global Biodiversity Information Facility]] ° * [[Hardy-Weinbergovo načelo]] * [[hiperparazit]] * [[kemična ekologija]] ° * [[Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne]] ° * [[kozmopolit (biogeografija)]] ° * [[listni zavrtač]] ° * [[manj ogrožena vrsta]] ° * [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] ° * [[mimikrija]] * [[najmanj ogrožena vrsta]] ° * [[Naravni rezervat za okapije]] ° * [[Narodni park Vrata Arktike]] ° * [[Nearktika]] ° * ''[[Nema pomlad]]'' ° * [[okoljska DNK]] ° * [[Palearktika]] ° * [[parazitoid]] ° * [[planetarne meje]] * [[populacija (biologija)]] ° * [[potencialno ogrožena vrsta]] ° * [[produkcija (ekologija)]] ° * [[rastlinojedec]] * [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]] * [[relikt (biologija)]] ° * [[skrajno ogrožena vrsta]] ° * [[škodljivec]] ° * [[varstveno odvisna vrsta]] ° * [[v divjini izumrla vrsta]] ° * [[vektor (epidemiologija)]] ° |group6=Fiziologija |list6=* [[barvni vid]] ° * [[bazalna presnova]] ° * [[celično dihanje]] * [[cirkadiani ritem]] ° * [[čutilni receptor]] ° * [[čutilo]] * [[dihanje]] * [[dormanca]] ° * [[estivacija]] ° * [[hibernacija]] * [[izločanje]] ° * [[Kroghovo načelo]] ° * [[lateralna inhibicija]] ° * [[Lombardov učinek]] ° * [[membranski potencial]] ° * [[okus]] * [[refleks]] ° * [[termogeneza]] ° * [[torpor]] ° * [[vzdražnost]] ° |group7= Zoologija |list7={{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1=* ''[[Alona sketi]]'' ° * ''[[Animal Diversity Web]]'' ° * [[aposematizem]] ° * [[arahnologija]] ° * [[arapajma]] ° * [[bioakustika]] ° * [[bogomolčarji]] ° * ''[[Caenorhabditis elegans]]'' ° * [[ceponožci]] ° * ''[[Cerithidea decollata]]'' ° * [[cistotvorne ogorčice]] ° * [[citokin]] ° * [[cvetni okrogličar]] ° * [[členonožci]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]] * [[črni močeril]] * [[črv]] ° * [[deseteronožci]] ° * [[drobnonožke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] ° * [[dvoklopniki]] ° * [[dvoživke]] * [[eholokacija]] ° * [[enakonožci]] * [[Entognatha]] ° * ''[[Entomologia Carniolica]]'' ° * [[etologija]] ° * [[Eutardigrada]] ° * [[evsocialnost]] ° * ''[[Fauna Europaea]]'' ° * [[glavonožci]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] ° * ''[[Globochthonius pancici]]'' ° * [[goži]] ° * ''[[Halicephalobus mephisto]]'' ° * [[herpetologija]] ° * [[Heterotardigrada]] ° * ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' ° * ''[[Hippocampus slovenicus]]'' ° * [[hobotnice]] ° * [[Horvatova kuščarica]] ° * [[jeguljičaste ogorčice]] ° * [[jesetri]] ° * [[kače]] * [[kameleoni]] ° * [[kitovec]] ° * [[klobučnjaki]] ° * [[klopi]] * [[komodoški varan]] ° * [[komunikacija živali]] ° * [[kraški škrgonožec]] ° * [[kril]] * [[kubomeduze]] ° * [[leptostraki]] ° * [[levitev]] ° * [[ličinka]] ° * [[lignji]] ° * [[listonožci]] ° * [[maksilopodi]] ° * [[malonoge]] ° * [[mečarica]] ° * [[meduza (zoologija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]] * [[močvirska sklednica]] ° * [[monoplakofori]] ° * [[morski klobuk]] ° * [[morski pes orjak]] ° * [[nektur]] ° * [[nimfa (biologija)]] ° * [[nogači]] ° * ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' ° * [[ogorčice koreninske pegavosti]] ° * [[ogorčice koreninskih šišk]] ° * [[osasti pajek]] * [[ostrižniki]] ° * [[ostvarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]] * [[palpigradi]] ° * [[partenogeneza]] ° * [[paščipalci]] ° * [[pipalkarji]] ° * [[počasniki]] ° * [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] ° * [[polip (zoologija)]] ° * [[postranice]] ° * [[praskrluparji]] ° * [[preobrazba (biologija)]] ° * [[pršice]] ° * [[raki]] ° * [[rebrače]] ° * [[Remipedia]] ° * [[ribe]] * [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ° * [[sistem komplementa]] ° * [[sleporili]] ° * [[slonovi zobčki]] ° * [[slovenski ščipalec]] ° * [[sperma]] ° * [[spermatofor]] ° * [[stridulacija]] ° * [[strige]] ° * [[suhe južine]] ° * [[šesteronožni členonožci]] ° * [[ščipalci]] ° * [[škrgorepci]] ° * [[taksija]] ° * [[temačniki]] ° * [[trdoživnjaki]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]] * [[udavi]] ° * [[udomačitev]] ° * [[vitičnjaki]] ° * [[vodne bolhe]] ° * [[volovska žaba]] ° * [[zlata krastača]] ° * [[zoologija]] * ''[[Zootaxa]]'' ° * [[živali]] |group2=Entomologija |list2= * [[afriški minljivec]] ° * [[alpski lesketnik]] ° * [[ameriški škržatek]] ° * ''[[Anasa tristis]]'' ° * ''[[Anax junius]]'' ° * ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' ° * [[azijska žitna stenica]] ° * [[azijski kozliček]] ° * [[azijski sršen]] ° * [[barjanska deva]] ° * [[barjanski lesketnik]] ° * [[barjanski okarček]] ° * [[barjanski spreletavec]] ° * [[barjanski škratec]] ° * [[belini]] ° * [[beli T]] ° * [[bleda deva]] ° * [[bledi kresničar]] ° * [[bledi peščenec]] ° * [[bleščeči zmotec]] ° * [[bogomolke]] ° * [[bolhe]] ° * [[bolšice]] ° * [[borova lubna stenica]] ° * [[brezov ogrinjalar]] ° * [[bramorji]] ° * [[brzični škratec]] ° * [[buba]] ° * ''[[Camponotus tergestinus]]'' ° * [[ciklamni telovnikar]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]] * [[čebeljeliki kožokrilci]] ° * [[čmrlj]] ° * [[črni kamenjak]] ° * [[črni ploščec]] ° * [[črtasta pižamarka]] ° * [[deviški pastir]] ° * [[dnevni metulji]] * [[dolgotipalčnice]] ° * ''[[Dolycoris baccarum]]'' ° * [[dristavični spreletavec]] ° * [[drobnovratnik]] * ''[[Drosophila melanogaster]]'' * [[dvobarvna travniška mravlja]] ° * [[dvokrilci]] ° * [[dvopikčasti škržatek]] ° * [[džungelska deva]] ° * [[enakokrili kačji pastirji]] ° * [[enodnevnice]] ° * [[entomologija]] * ''[[Fulgora laternaria]]'' ° * [[gosenica]] ° * [[griloblatoidi]] ° * [[grmiščna zverca]] ° * [[harlekinska polonica]] ° * [[harlekinska stenica]] ° * [[herkul (hrošč)]] ° * [[hišni molj]] ° * [[Hitlerjev brezokec]] ° * [[hrastova čipkarka]] ° * [[hrošči]] * [[hruševa mrežnica]] ° * ''[[Isotomus speciosus]]'' ° * [[istrska žagorožka]] ° * [[japonski škržatek]] ° * [[južna zverca]] ° * [[kačji pastirji]] * [[kačji potočnik]] ° * [[kamelovratnice]] ° * [[kaparji]] ° * [[kljunavci]] ° * [[kobilice]] * [[komarji]] ° * [[koščični škratec]] ° * [[kovinski lesketnik]] ° * [[kozlički]] ° * [[kožokrilci]] ° * [[kranjski ovnič]] ° * [[kratkotipalčnice]] ° * [[kresnice (hrošči)]] ° * [[krešiči]] ° * [[krhljar]] ° * [[krvavordeči kamenjak]] ° * [[lastovičarji]] ° * [[lebduhi]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] ° * [[lisasti ploščec]] ° * [[listne uši]] ° * [[listni zavijači]] ° * [[listni zavrtač divjega kostanja]] ° * [[loška zverca]] * ''[[Lycorma delicatula]]'' ° * [[mahovna deva]] ° * [[majski hrošč]] ° * [[mala hruševa bolšica]] ° * [[malinovordeči kamenjak]] ° * [[mali modrač]] ° * [[mali rdečeokec]] ° * [[mali rogač]] ° * [[mali škržatki]] ° * [[marmorirana smrdljivka]] ° * [[medeči škržatek]] ° * [[medonosna čebela]] ° * ''[[Melitaea vedica]]'' ° * ''[[Mesosa nebulosa]]'' ° * [[metuljaste mušice]] ° * [[metuljčnice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]] * [[mladoletnice]] ° * [[močvirski lebduh]] ° * [[modri bleščavec]] ° * [[modrini]] ° * [[modrinka]] ° * [[modri ploščec]] ° * [[modroriti spremljevalec]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]] * [[mrtvični spreletavec]] ° * [[navadna metuljčnica]] ° * [[navadna tenčičarica]] ° * [[navadni govnač]] ° * [[navadni kamenjak]] ° * [[navadni mravljinčar]] ° * [[navadni slezovček]] ° * [[neprave sovke]] ° * [[nogoprelci]] ° * [[nosna jezerka]] ° * [[obadi]] ° * [[obrežna zverca]] ° * [[obvodna zverca]] ° * [[oleandrovec]] ° * [[opoldanski škrlatec]] ° * [[orjaška skolija]] ° * [[orjaški azijski sršen]] ° * [[ovratniški plavač]] ° * [[pahljačekrilci]] ° * [[Palaeoptera]] ° * ''[[Pantala flavescens]]'' ° * [[pasasti bleščavec]] ° * [[pasasti kamenjak]] ° * [[pedici]] ° * [[pegasti lesketnik]] ° * ''[[Perillus bioculatus]]'' ° * ''[[Philipomyia aprica]]'' ° * ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' ° * ''[[Piezodorus lituratus]]'' ° * [[pisana stenica]] ° * [[plodova vinska mušica]] ° * [[ploščci]] ° * [[polkrilci]] ° * [[polonice]] ° * [[popotni porečnik]] ° * [[posnemalci]] ° * [[povirni studenčar]] ° * [[povodni škratec]] ° * [[pračeljustnice]] ° * [[prašne uši]] ° * [[prave cvrčalke]] ° * [[prave muhe]] ° * [[prave ose]] ° * [[pravi mrežekrilci]] ° * [[presenetljiva pazverca]] ° * [[prešerna lepotka]] ° * [[primorska plenilka]] ° * [[prisojni zimnik]] ° * [[pritlikavi listni zavrtači]] ° * [[prodni modrač]] * [[prodni paškratec]] ° * [[progasti kamenjak]] ° * [[Protodonata]] ° * ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' ° * [[puščavnik (hrošč)]] ° * [[rani plamenec]] ° * [[ravnokrilci]] * [[rdečevrati mrhar]] ° * [[rdeči voščenec]] ° * [[repin belin]] ° * [[resarji]] ° * [[rjava deva]] ° * [[rjava lipovka]] ° * [[rjava trnovka]] ° * [[rogač]] ° * [[rumeni kamenjak]] ° * [[rumeni porečnik]] ° * [[Saulijev dvoličnik]] ° * [[Schmidtov dvoličnik]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] ° * [[seznam redov žuželk]] * ''[[Siliquofera grandis]]'' ° * [[sinji modrač]] ° * [[sinji presličar]] ° * [[siva bogomolka]] ° * [[sivi smrdljivec]] ° * [[skakači (členonožci)]] * [[skakači (pajki)]] * [[skarabeji]] ° * [[slinarice]] ° * [[smrtoglavec]] ° * [[sredozemski lesketnik]] ° * [[sobni hrošček]] ° * [[sorodstvo svetivcev]] ° * [[sorodstvo ščitastih stenic]] ° * [[sredozemski kamenjak]] ° * [[stasiti kamenjak]] ° * [[stenice]] ° * [[storževa listonožka]] ° * [[strigalice]] ° * [[suhljati škratec]] ° * [[svetivci]] ° * [[sviloprejka]] * [[ščetinorepke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] ° * [[škrlatna lilijevka]] ° * [[šotna deva]] ° * [[španska muha]] ° * [[šuštarji]] * [[švab]] ° * [[talne uši]] ° * [[temni modrač]] ° * [[temni slaniščar]] ° * [[termiti]] * [[tigrasti komar]] ° * [[titan (hrošč)]] ° * [[travniške stenice]] ° * [[travniški škratec]] ° * [[trepetavke]] ° * [[trirogi skarabej]] ° * [[uhata rusonožka]] ° * [[usnjate stenice]] ° * [[velekrilci]] ° * [[velika hruševa bolšica]] ° * [[velika lesna osa]] ° * [[velika ostrorobka]] ° * [[velika peščenka]] ° * [[veliki rdečeokec]] ° * [[veliki spremljevalec]] ° * [[veliki topolov kozliček]] ° * [[veščci]] ° * [[vinske mušice]] ° * [[višnjeva deva]] ° * [[vodni drsalci]] ° * [[volkci]] ° * [[vrbnice]] ° * [[vresni spreletavec]] ° * [[Wallaceova orjaška čebela]] ° * [[zajedavske stenice]] ° * [[zajedavske uši]] ° * [[zalubniki]] ° * [[zelena deva]] ° * [[zelena listna stenica]] ° * [[zelena pazverca]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] ° * [[zeleni škržatek]] ° * [[zelenomodra deva]] ° * [[zgodnji trstničar]] ° * [[zibajoči ples]] ° * [[zlata minica]] ° * [[žagarica]] ° * [[želvaste stenice]] ° * [[žitna stenica]] ° * [[žitni molj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]] |group3=Mamalogija |list3=* [[brazdasti kit]] ° * [[človečnjaki]] ° * [[človek]] * [[domača mačka]] * [[domači pes]] * [[Félicette]] ° * [[fenek]] * [[gnu]] ° * [[gorila]] ° * [[hijene]] * [[ihneumoni]] ° * [[impala]] ° * ''[[Inia araguaiaensis]]'' ° * [[jamski medved]] ° * [[ježi]] ° * [[kapibara]] ° * [[kit grbavec]] ° * [[kljunaš]] ° * [[konji]] ° * [[kretska belozoba rovka]] ° * [[krti]] ° * [[leteče lisice]] ° * [[makak]] ° * [[mali malajski kančil]] ° * [[maremsko-abruški ovčar]] ° * [[mink]] ° * [[miši]] ° * [[morski sesalec]] ° * [[mrenarji]] ° * [[orangutan]] ° * [[pasavci]] ° * [[pasma]] * [[pavijan]] ° * [[pečinarji]] ° * [[pekariji]] ° * [[plavutonožci]] ° * [[podzemska svinjka]] ° * [[polhi]] ° * [[pravi tjulnji]] ° * [[rakunasti pes]] * [[rakuni]] ° * [[rilčasti skakači]] ° * [[rjave pliskavke]] ° * [[rovke]] ° * [[severna žirafa]] ° * [[sika]] ° * [[skakači]] ° * [[skunki]] ° * [[slepa kužeta]] ° * [[Spalacidae]] ° * ''[[Spalax arenarius]]'' ° * ''[[Spalax zemni]]'' ° * ''[[Sus]]'' ° * [[svizec]] ° * [[tapirji]] ° * [[trobčarji]] ° * [[tupaje]] ° * [[uhati tjulnji]] ° * [[vampirski netopirji]] ° * [[vapiti]] ° * [[velblod]] ° * [[vikunja]] ° * [[vodni bivol]] ° |group4=Ornitologija |list4=* ''[[Acrocephalus]]'' ° * [[albatrosi]] ° * [[bela pastirica]] ° * [[bela štorklja]] ° * [[bičja trstnica]] ° * [[BirdLife International]] ° * [[breguljka]] ° * [[burnice]] ° * [[čaplje]] ° * [[čapljica]] ° * [[čevljekljun]] ° * [[čigre]] ° * [[čopasta čaplja]] ° * [[čopasti ponirek]] ° * [[črna štorklja]] ° * [[črni hudournik]] ° * [[črni lori]] ° * [[črnoglavi muhar]] ° * [[divji petelin]] ° * [[dlakavci]] ° * [[dodo]] ° * [[dolgoprsti plezalček]] ° * [[dolgorepka]] ° * [[domači vrabec]] ° * [[droplje]] ° * [[drozgi]] * [[duplinska kozarka]] ° * [[epiornis]] * [[galapaški pingvin]] ° * [[gnezdo]] ° * [[golobi]] * [[govnačke]] ° * [[grilček]] ° * [[hudourniki (družina)]] ° * [[ibisi (družina)]] ° * [[jastrebi Novega sveta]] ° * [[kakapo]] ° * [[kljunači]] ° * [[kljunorožci]] ° * [[kljunorožci (družina)]] ° * [[kmečka lastovka]] ° * [[kobiličar]] ° * [[krekovt]] ° * [[krokar]] ° * [[kukavica]] ° * [[lastovke]] ° * [[medosesi]] ° * [[medosledci]] ° * [[mestna lastovka]] ° * [[mokož]] ° * [[mormon (ptič)]] * [[muharji]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] ° * [[njivska gos]] ° * [[njorke]] ° * [[nojevci]] * [[obročkanje ptic]] ° * [[orjaški tukan]] ° * [[Passeri]] ° * [[pastirice]] ° * [[pegaste sove]] ° * [[pegatke]] ° * [[pero]] ° * ''[[Pipreola pulchra]]'' ° * [[pisani tukan]] ° * [[plovci]] ° * [[podhujke]] ° * [[polarni slapnik]] ° * [[poljski škrjanec]] ° * [[polojnik]] ° * [[priba]] ° * [[pritlikavi kormoran]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]] * [[ptič neletalec]] ° * [[rajčice]] ° * [[repaljščica]] ° * [[repnik]] ° * [[rjavi srakoper]] ° * [[rjavoglavi srakoper]] ° * [[rumeni strnad]] ° * [[rumenonogi galeb]] ° * [[ruševec]] ° * [[sadjejedi]] ° * [[severni kovaček]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]] * [[sinice]] ° * [[siva čaplja]] * [[siva vrana]] ° * [[slavec]] ° * [[smrdokavra]] ° * [[sokol (rod)]] ° * [[sraka]] ° * [[srakoper]] ° * [[srakoperji]] ° * [[strmoglavci]] ° * [[strmoglavec (ptič)]] ° * [[stržki]] ° * [[škorci]] ° * [[škrjanci]] ° * [[šoja]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] ° * [[Temminckov prodnik]] ° * [[tirančki]] ° * [[tolsti lastovičnik]] ° * [[tropiki]] ° * [[tukalice]] ° * [[tukani]] ° * [[turška grlica]] ° * [[velika bela čaplja]] ° * [[veliki detel]] ° * [[veliki vodomec]] ° * [[vijeglavka]] ° * [[vodomec]] ° * [[vojna emujev]] ° * [[vrabci]] ° * [[vrana]] ° * [[vrbji kovaček]] ° * [[vrtna penica]] ° * [[zelenonoga tukalica]] ° * [[zelenonogi martinec]] ° * [[zlati gozdičar]] ° * [[žametna penica]] ° * [[žerjavi]] ° * [[žličarka]] ° * [[žličarka (rod)]] ° * [[žolne]] ° }} }} |group8=Kemija |list8= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[adrenokrom]] ° * [[barijev klorid]] * [[biomolekula]] ° * [[DDT]] ° * [[dvoatomna molekula]] * [[fermentacija v predelavi hrane]] ° * [[funkcionalna skupina]] * [[hitin]] * [[insekticid]] ° * [[kalcijev amonijev nitrat]] * [[karotenoid]] ° * [[Kemijski inštitut]] ° * [[kokamidopropil betain]] ° * [[kurare]] ° * [[lindan]] * [[malacidin]] ° * [[metanol]] ° * [[metilamin]] ° * [[obstojno organsko onesnaževalo]] ° * [[penicilin G]] ° * [[peptidna vez]] ° * [[periodni sistem elementov]] * [[peroksid]] ° * [[polivinil klorid]] ° * [[riboflavin]] * [[solanin]] ° * [[strihnin]] * [[tiol]] ° |group2=Kemiki |list2= * [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]] * [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] ° * [[Jaroslav Heyrovský|Heyrovský, Jaroslav]] ° * [[Ana Kansky|Kansky, Ana]] * [[Martin Karplus|Karplus, Martin]] ° * [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] ° * [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] ° * [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] ° * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] * [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] ° * [[George Andrew Olah|Olah, George Andrew]] ° * [[John Charles Polanyi|Polanyi, John Charles]] ° * [[Charles Soret|Soret, Charles]] ° * [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] ° * [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]] * [[Jan Stanislav Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Jan Stanislav]] ° * [[Miha Tišler|Tišler, Miha]] * [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] ° * [[Richard Adolf Zsigmondy|Zsigmondy, Richard A.]] ° }} |group9=Medicina |list9=* [[afantazija]] ° * [[analiza urina]] ° * [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] ° * [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] ° * [[Elizabetina otroška bolnišnica]] ° * [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] ° * [[Fabryjeva bolezen]] ° * [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] ° * [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] ° * [[Ana Gligić|Gligić, Ana]] ° * [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] ° * [[Mirko Grmek|Grmek, Mirko]] ° * [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] ° * [[hematologija]] ° * [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]] * [[Edward Jenner|Jenner, Edward]] * [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] ° * [[karantena]] ° * [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] ° * ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' ° * [[Laskerjeva nagrada]] ° * [[Medical Subject Headings]] ° * [[melanom]] ° * [[miokardni infarkt]] ° * [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] ° * [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] ° * [[obdukcija]] ° * [[osnovno zdravilo]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] ° * [[Peter Safar|Safar, Peter]] * [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] ° * [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] ° * [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] ° * [[John Snow|Snow, John]] ° * [[splav]] * [[spolno prenosljiva bolezen]] ° * [[transfuzija krvi]] ° * [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] ° * [[umivanje rok]] * [[Jelka Vesenjak-Hirjan|Vesenjak-Hirjan Jelka]] ° * [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] ° * [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] ° * [[Wolfova nagrada za medicino]] ° |group10=Znanstvene in visokošolske ustanove |list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] ° * [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] ° * [[Ameriški prirodoslovni muzej]] ° * [[Avstralska narodna univerza]] ° * [[Bolgarska akademija znanosti]] ° * [[Collège de France]] ° * [[Družba cesarja Viljema]] ° * [[Imperialni kolidž v Londonu]] ° * [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] ° * [[Karolinski inštitut]] ° * [[Kraljeva švedska akademija znanosti]] ° * [[Madžarska akademija znanosti]] ° * [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] ° * [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] ° * [[Nacionalni inštituti za zdravje]] ° * [[Skupina Coimbra]] ° * [[Slovaška akademija znanosti]] ° * [[Univerza Cornell]] ° * [[Univerza Britanske Kolumbije]] ° * [[Univerza Duke]] ° * [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] ° * [[Univerza Harvard]] ° * [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] ° * [[Univerza Kalifornije]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] ° * [[Univerza v Kjotu]] ° * [[Univerza v Københavnu]] ° * [[Univerza Komenskega v Bratislavi]] ° * [[Univerza v Ljubljani]] * [[Univerza v Londonu]] ° * [[Univerza v Lundu]] ° * [[Univerza McGill]] ° * [[Univerza McMaster]] ° * [[Univerza Michigana]] ° * [[Univerza v New Yorku]] ° * [[Univerza Northwestern]] ° * [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] ° * [[Univerza v Sofiji]] ° * [[Univerza v Tokiu]] ° * [[Univerza v Uppsali]] ° * [[Univerza v Ženevi]] ° * [[Univerza Washingtona]] ° * [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] ° * [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Kultura |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |above = |below = |list1 = * [[AKC Metelkova mesto]] * [[alternativna zgodovina]] ° * [[Art Rebel 9]] ° * [[Elektra]] ° * [[Ememem]] ° * [[Hitar Petar]] ° * [[Hollywoodska aleja slavnih]] ° * [[izmišljeno vesolje]] ° * [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] ° * [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] ° * [[Kiberpipa]] ° * [[Franz Marc|Marc, Franz]] ° * [[Marijin steber, Ljubljana]] ° * [[Dóra Maurer|Maurer, Dóra]] ° * ''[[Metacritic]]'' ° * [[New California Republic]] ° * [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] ° * [[nori znanstvenik]] ° * ''[[Padli astronavt]]'' ° * [[Pokrajinski muzej Celje]] ° * [[porcijunkulovo]] ° * [[postapokaliptična fikcija]] ° * [[Pluton (mitologija)]] ° * [[rdeči fičo]] ° * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih|Rerih, Nikolaj]] ° * [[retrofuturizem]] ° * ''[[Rolling Stone]]'' ° * [[Antonio Rotta|Rotta, Antonio]] ° * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] ° * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] ° * [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] ° * [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] ° * [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] ° * [[superheroj]] ° * [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] ° * [[Jože Tiran|Tiran, Jože]] ° * [[velikonočno jajce (mediji)]] ° * [[Vodnikov spomenik]] ° * [[vojaška znanstvena fantastika]] ° * [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]] * ''[[xkcd]]'' ° * [[Zmagovalec (spomenik)]] ° * [[Androniqi Zengo Antoniu|Zengo Antoniu, Androniqi]] ° * [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] ° |group2 = Film in<br/>televizija |list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' ° * [[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] ° * ''[[AllMovie]]'' ° * [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] ° * [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]] * [[Ena Begović|Begović, Ena]] ° * [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] ° * [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] ° * ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ° * ''[[Božji oklep]]'' ° * [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] ° * [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] ° * [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] ° * [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] ° * ''[[Čudežni grm]]'' ° * [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] ° * [[James Dean|Dean, James]] ° * [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' ° * ''[[Dune: Peščeni planet, 2. del]]'' * [[Fallout (TV-serija)|''Fallout'' (TV-serija)]] ° * ''[[Forrest Gump]]'' ° * [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] ° * [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] ° * [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] ° * ''[[Gattaca]]'' ° * [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] ° * [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] ° * ''[[Goli v sedlu]]'' ° * [[Gran Turismo (film)|''Gran Turismo'' (film)]] ° * [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] ° * [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] ° * ''[[Hiter kot strel]]'' ° * [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] ° * [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] ° * [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] ° * [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] ° * ''[[Iztrebljevalec]]'' ° * ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' ° * [[Samuel L. Jackson|Jackson, Samuel L.]] ° * ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' ° * ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' ° * [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]'' * ''[[Kung Fu Panda]]'' * ''[[Kung Fury]]'' ° * [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] ° * [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] ° * ''[[Ledene steze]]'' ° * [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] ° * ''[[Lepota po ameriško]]'' ° * ''[[Mars napada!]]'' ° * ''[[Mediterraneo]]'' ° * [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] ° * ''[[Mladi Frankenstein]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] ° * [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]] * ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' ° * [[Narodni filmski register]] ° * [[nemi film]] ° * ''[[Nevarni let]]'' ° * [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] ° * ''[[Okrožje 9]]'' * [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Oppenheimer (film)|''Oppenheimer'' (film)]] ° * [[oskar za najboljši tujejezični film]] ° * ''[[Osmi potnik]]'' ° * [[George Pal|Pal, George]] ° * [[Panj (film)|''Panj'' (film)]] ° * [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] ° * [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] ° * ''[[Preden se stegneva]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' ° * ''[[Princesa Mononoke]]'' ° * ''[[Princesa nevesta]]'' ° * [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] ° * [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] ° * [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] ° * ''[[Rotten Tomatoes]]'' ° * [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] ° * [[seznam slovenskih filmov]] * [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] ° * [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] ° * ''[[Shrek]]'' ° * [[Skynet]] ° * [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]] * ''[[Smrtonosni stroji]]'' ° * ''[[Socializacija bika?]]'' ° * [[Emilija Soklič|Soklič, Emilija]] ° * ''[[Spectral]]'' ° * [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] ° * [[Studio Ghibli]] ° * ''[[Svižčev dan]]'' ° * [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] ° * [[Genndy Tartakovsky|Tartakovsky, Genndy]] ° * [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] ° * ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' ° * ''[[Trinajsti bojevnik]]'' * ''[[U Are the Universe]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' ° * [[Variety (revija)|''Variety'']] ° * [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] ° * ''[[Vojna zvezd]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]'' * ''[[V višave]]'' ° * ''[[V žarišču]]'' ° * [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] ° * [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] ° * [[Witold Zacharewicz|Zacharewicz, Witold]] ° * ''[[Zajec Jojo]]'' ° * [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] ° * [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] ° |group3 = Glasba |list3 = * ''[[AllMusic]]'' ° * [[Angine de Poitrine]] ° * [[Athena (glasbena skupina)|Athena]] ° * [[The Authentics|Authentics, The]] ° * [[Jeff Beck|Beck, Jeff]] ° * ''[[Billboard]]'' ° * [[Rob Bourdon|Bourdon Rob]] * [[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|''Brothers in Arms'' (album, Dire Straits)]] ° * [[Jimmy Cliff|Cliff, Jimmy]] ° * [[Columbia Records]] ° * [[The Cranberries|Cranberries, The]] ° * [[Creedence Clearwater Revival]] ° * [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] ° * [[DakhaBrakha]] ° * [[John Deacon|Deacon, John]] ° * [[Dež (pesem)]] ° * [[Dire Straits]] * ''[[Discogs]]'' ° * ''[[Dookie]]'' ° * [[The Drinkers|Drinkers, The]] * ''[[Džinovski]]'' ° * [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]] * [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] ° * [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] ° * ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' ° * [[glasbeni album]] ° * [[Gogol Bordello]] ° * [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] ° * ''[[Greatest Hits II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] ° * [[Hepcat]] ° * [[Hladno pivo]] ° * [[Hram slavnih rokenrola]] ° * [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] ° * ''[[In the End]]'' ° * [[Judge Dread]] ° * [[R. Kelly|Kelly, R.]] * [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] ° * [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] ° * [[Komu zvoni (pesem)]] ° * [[Kool & the Gang]] * [[Kukushai]] ° * [[Um Kultum|Kultum, Um]] ° * [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] ° * [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] ° * ''[[Leva scena]]'' ° * ''[[London Calling]]'' ° * [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] ° * [[Men at Work]] ° * [[Slađana Milošević|Milošević, Slađana]] ° * [[mini album]] ° * [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] ° * ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ° * [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] ° * ''[[No Need to Argue]]'' ° * ''[[One Step Beyond...]]'' ° * [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]] * [[Otava Jo]] ° * [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] ° * [[Parni valjak]] ° * [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] ° * [[Pekinška patka]] ° * ''[[Physical Graffiti]]'' ° * [[Pitura Freska]] ° * [[Plava trava zaborava]] ° * [[Polemic]] ° * [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] ° * ''[[Punk in Drublic]]'' ° * [[Red Five Point Star]] ° * [[R.E.M.]] ° * [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] ° * ''[[Sailing to Philadelphia]]'' * [[Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)]] ° * [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] ° * [[Simon & Garfunkel]] ° * [[The Slackers|Slackers, The]] ° * [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] ° * [[Spitfire (ruska glasbena skupina)]] ° * [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] ° * [[superskupina]] ° * ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' ° * [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] ° * [[Teška industrija]] ° * [[These Are the Days of Our Lives]] ° * [[The Toasters|Toasters, The]] ° * [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] ° * [[Trojan Records]] ° * [[UB40]] ° * [[Vangelis]] ° * [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] ° * [[Vaya Con Dios]] ° * [[We Didn't Start the Fire]] ° * [[»Weird Al« Yankovic]] ° * ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' ° * [[Neil Young|Young, Neil]] ° * [[Združenje ameriške glasbene industrije]] ° * [[Zemfira]] ° |group4 = Književnost |list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]] * ''[[Baskervillski pes]]'' ° * [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] ° * [[Anna Brigadere|Brigadere, Anna]] ° * [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] ° * [[Algis Budrys|Budrys, Algis]] ° * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] ° * [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] ° * ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' ° * [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] ° * [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] ° * [[Greg Egan|Egan, Greg]] ° * [[Mihai Eminescu|Eminescu, Mihai]] ° * ''[[Enderjeva igra]]'' ° * [[For sale: baby shoes, never worn]] ° * [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] ° * [[Robert A. Heinlein|Heinlein, Robert A.]] ° * ''[[Hellstrom's Hive]]'' ° * [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] ° * [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] ° * [[William Gibson|Gibson, William]] ° * [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] ° * [[Georgi Gospodinov|Gospodinov, Georgi]] ° * ''[[Jedci mrtvih]]'' ° * [[Ismail Kadare|Kadare, Ismail]] ° * [[Stephen King|King, Stephen]] ° * ''[[Klavnica pet]]'' ° * [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] ° * ''[[Kurja polt]]'' * [[Harper Lee|Lee, Harper]] ° * [[Herman Melville|Melville, Herman]] ° * ''[[Metro 2033]]'' ° * [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] ° * [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] ° * [[nagrada Hugo]] ° * [[nagrada Nebula]] ° * ''[[Na Zahodu nič novega]]'' ° * [[Larry Niven|Niven, Larry]] ° * ''[[Peščeni planet]]'' ° * ''[[Piknik na robu ceste]]'' ° * [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] ° * [[prazna knjiga]] ° * [[‎Marko Radmilovič|‎Radmilovič, Marko]] ° * ''[[Rendezvous with Rama]]'' ° * ''[[Ringworld]]'' ° * ''[[Rože za Algernona]]'' ° * [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] ° * [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del]] * ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' ° * [[Slovenski knjižni sejem]] ° * ''[[Slowenische Bibliothek]]'' ° * [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] ° * [[Olaf Stapledon|Stapledon, Olaf]] ° * [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] ° * ''[[The Forever War]]'' ° * ''[[The White Plague]]'' ° * [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] ° * ''[[Umetnost vojne]]'' ° * [[Ivan Vazov|Vazov, Ivan]] ° * ''[[Vesoljski bojevniki]]'' ° * [[Veščec (fantazijska serija)|''Veščec'' (fantazijska serija)]] ° * [[Voltaire]] ° * [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] ° * ''[[V Elvisovi sobi]]'' ° * [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] ° |group5 = Igre |list5 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[fliper]] ° * [[igra igranja vlog]] * [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] ° * [[namizna igra evropskega sloga]] ° * [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] ° * ''[[Warhammer 40.000]]'' ° |group2 = Videoigre |list2 = * [[2K Games]] ° * [[4X]] ° * ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' ° * [[CD Projekt]] ° * ''[[Civilization VI]]'' ° * ''[[Cloudpunk]]'' ° * ''[[Command & Conquer]]'' ° * ''[[Darkest Dungeon]]'' ° * ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' ° * ''[[Dishonored]]'' ° * [[Domina (videoigra)|''Domina'' (videoigra)]] ° * [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] ° * [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] ° * ''[[Dragon Age: Origins]]'' ° * ''[[Duke Nukem 3D]]'' ° * [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] ° ** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' ° ** ''[[Fallout 2]]'' ° ** ''[[Fallout 3]]'' ° * [[Haemimont Games]] ° * ''[[Hard Reset]]'' ° * ''[[Hardspace: Shipbreaker]] ° * ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]'' * [[Interplay Entertainment]] ° * ''[[Jagged Alliance 3]]'' ° * ''[[Kena: Bridge of Spirits]]'' ° * ''[[The Last of Us|Last of Us, The]]'' ° * ''[[Left 4 Dead]]'' ° * ''[[Magicka]]'' ° * ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' ° * ''[[Mordhau]] ° * ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' ° * ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' ° * ''[[Palworld]]'' ° * [[Paradox Interactive]] ° * ''[[Phoenix Point]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' ° * ''[[Plague Inc.]]'' ° * ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' ° * ''[[Pokémon Go]]'' ° * ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' ° * [[preživetvena grozljivka]] ° * [[Prince of Persia (videoigra, 1989)|''Prince of Persia'' (videoigra, 1989)]] ° * [[prvoosebna strelska videoigra]] ° * [[pustolovska videoigra]] ° * ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' ° * [[seznam videoiger]] * ''[[Shogun Showdown]]'' ° * ''[[Slay the Spire]]'' ° * ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' ° * ''[[Spintires]]'' ° * ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' ° * [[strateška videoigra]] ° * ''[[Subnautica]]'' ° * ''[[Subnautica: Below Zero]]'' ° * [[šef (videoigre)]] ° * ''[[They Are Billions]] ° * [[THQ Nordic]] ° * ''[[Transport Tycoon]]'' ° * [[Valve Corporation]] ° * ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' ° * ''[[Wordle]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' ° * [[zvrst videoigre]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Geografija |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Afrika]] * [[Akrotiri in Dhekelia]] ° * [[Amerika]] ° * [[Antarktični polotok]] ° * [[Armensko višavje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]] * [[Azija]] * [[Banskobistriški okraj]] ° * [[Bistriško branište]] ° * [[Bodélé]] ° * [[Bratislavski okraj]] ° * [[Daljni vzhod]] ° * [[Denali]] ° * [[Dolina Lepene]] ° * [[Dolina vrtnic]] ° * [[državni naravni rezervat Sataplia]] ° * [[Dunajska kotlina]] ° * [[hidrografija]] ° * [[Hong Kong]] * [[Hubej]] ° * [[Huda luknja]] ° * [[Indonezija]] * [[Jakupica]] ° * [[Jamantau]] ° * [[Jutlandija]] ° * [[Južna Azija]] ° * [[Južnočeški okraj]] ° * [[Južnomoravski okraj]] ° * [[Kalifornijski polotok]] ° * [[Kapova jama]] ° * [[Karlovarski okraj]] ° * [[Karpati]] ° * [[Kinderle]] ° * [[Kola (polotok)]] ° * [[Korab]] ° * [[Kordiljere]] ° * [[Košiški okraj]] ° * [[Kralovehraški okraj]] ° * [[kriptodepresija]] * [[Labrador]] ° * [[ledena polica]] ° * [[Lekinka]] ° * [[Libereški okraj]] ° * [[Lovćen]] * [[Mala Pasica]] ° * [[Mariborska cesta, Celje]] ° * [[Mednarodna hidrografska organizacija]] ° * [[Mokrec]] * [[Moravsko-šlezijski okraj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] ° * [[naravni rezervat Kesterson]] * [[Nitranski okraj]] ° * [[Niue]] * [[Ngerulmud]] ° * [[Nizozemski Antili]] * [[NUTS 1]] ° * [[oaza]] ° * [[okraji Češke]] ° * [[okraji Slovaške]] ° * [[Olomuški okraj]] ° * [[Osrednječeški okraj]] ° * [[Padska nižina]] ° * [[Pardubiški okraj]] ° * [[pas Taihejo]] ° * [[Pilanca]] ° * [[Pjongčang]] * [[Plzenski okraj]] ° * [[podregije Madžarske]] ° * [[pol nedostopnosti]] ° * [[Pontsko gorovje]] ° * [[poplave v Sloveniji (2023)]] * [[Portugalska]] * [[potres in cunami v Tohokuju (2011)]] ° * [[potres na Haitiju (2010)]] ° * [[potres v Beljaku (1690)]] ° * [[potres v Črni gori (1979)]] ° * [[potres v Dubrovniku (1667)]] ° * [[potres v Furlaniji 1976]] * [[potres v Skopju (1963)]] ° * [[potres v Vrancei (1940)]] ° * [[potres v Zgornjem Posočju (2004)]] ° * [[Prešovski okraj]] ° * [[Pripetska močvirja]] ° * [[regije Združenih držav Amerike]] ° * [[Rodopi]] ° * [[severni tečajnik]] * [[Slovenija]] * [[Somaliland]] ° * [[Stara planina]] ° * [[Stari svet]] ° * [[Špehovka (jama)]] ° * [[Trenčinski okraj]] ° * [[Trg državne zastave, Baku]] ° * [[Trnavski okraj]] ° * [[tropi]] ° * [[Turansko nižavje]] ° * [[Usteški okraj]] ° * [[Velikanova pot]] ° * [[Velika Pasica]] ° * [[veliki čilski potres]] ° * [[veliki perujski potres]] ° * [[Visočinski okraj]] ° * [[Vzhodna Slovenija]] ° * [[Vzhodnoevropsko nižavje]] ° * [[Yaren]] ° * [[Zlinski okraj]] ° * [[zvezna država Združenih držav Amerike]] * [[Železna jama]] |group2=Naselja |list2=* [[Ahmedabad]] ° * [[Almati]] ° * [[Alofi]] ° * [[Alžir]] ° * [[Antananarivo]] ° * [[Apia]] ° * [[Asmara]] ° * [[Avarua]] ° * [[Bamako]] ° * [[Bandar Seri Begawan]] ° * [[Bangui]] ° * [[Banjul]] ° * [[Basseterre]] ° * [[Belmopan]] ° * [[Berkeley, Kalifornija]] ° * [[Berlin]] * [[Bethel, New York]] ° * [[Bissau]] ° * [[Bistra, Vrhnika]] * [[Bloemfontein]] ° * [[Brasilia]] * [[Brazzaville]] ° * [[Brest, Belorusija]] ° * [[Bridgetown]] ° * [[Bruselj]] * [[Bruselj (občina)]] ° * [[Bujumbura]] ° * [[Calgary]] ° * [[Cardiff]] * [[Castries]] ° * [[Celje]] * [[Cincinnati]] ° * [[Conakry]] ° * [[Daka]] ° * [[Dakar]] ° * [[Dar es Salaam]] ° * [[Delhi]] ° * [[Dili]] ° * [[Dnipro]] ° * [[Dodoma]] ° * [[Doha]] ° * [[Dubaj]] ° * [[Durban]] ° * [[Dušanbe]] ° * [[Džakarta]] ° * [[Džuba]] ° * [[Elbasan]] ° * [[Entebbe]] * [[Freetown]] ° * [[Gaborone]] ° * [[Gostomel]] ° * [[Gradenc]] * [[Guadalajara]] ° * [[Gvatemala (mesto)]] * [[Halifax, Nova Škotska]] ° * [[Harare]] ° * [[Hiderabad]] ° * [[Honiara]] ° * [[Islamabad]] ° * [[Ithaca, New York]] ° * [[Jokohama]] ° * [[Juneau]] * [[Kairo]] * [[Kampala]] ° * [[Kartum]] * [[Kigali]] ° * [[Kinšasa]] ° * [[Kolkata]] ° * [[Komarno, Slovaška]] ° * [[Kuala Lumpur]] ° * [[Kuvajt (mesto)]] ° * [[Lagos]] ° * [[Leeds]] ° * [[Libreville]] ° * [[Lilongwe]] ° * [[Little Rock]] ° * [[Lomé]] ° * [[London]] * [[Luanda]] ° * [[Lund]] ° * [[Lusaka]] ° * [[Malabo]] ° * [[Malé]] ° * [[Manama]] ° * [[Manila]] ° * [[Maputo]] ° * [[Martin, Slovaška]] ° * [[Maseru]] ° * [[Mbabane]] ° * [[Mežica]] * [[Modra, Slovaška]] ° * [[Mogadiš]] ° * [[Monrovija]] ° * [[Moroni]] ° * [[Mumbaj]] * [[Muškat (mesto)]] ° * [[Nagoja]] ° * [[Narva]] ° * [[Nassau, Bahami]] ° * [[N'Djamena]] ° * [[Niamey]] ° * [[Nouakchott]] * [[Nukuʻalofa]] ° * [[Nusantara]] ° * [[Osaka]] ° * [[Pafos]] ° * [[Palikir]] ° * [[Panama (mesto)]] ° * [[Peking]] * [[Pittsburgh]] ° * [[Pjongjang]] ° * [[Plymouth]] ° * [[Podgorje, Koper]] * [[Port-au-Prince]] ° * [[Port of Spain]] ° * [[Port Louis]] ° * [[Porto-Novo]] ° * [[Port Vila]] ° * [[Praia]] ° * [[Preska nad Kostrevnico]] * [[Prevalje]] * [[Princeton, New Jersey]] ° * [[Rabat]] ° * [[Riad]] ° * [[Ribnica]] * [[Rio de Janeiro]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Roseau]] ° * [[Ruše]] * [[San Juan, Portoriko]] ° * [[San Michele all'Adige]] ° * [[San Salvador]] ° * [[São Tomé]] ° * [[seznam največjih mest po državah]] ° * [[Sheboygan, Wisconsin]] ° * [[Shrewsbury]] ° * [[St. George's]] ° * [[St. John's]] ° * [[Suva]] ° * [[Sydney]] * [[Šentjernej]] * [[Šenžen]] ° * [[Šimkent]] ° * [[Šjan]] ° * [[Tajpej]] ° * [[Tegucigalpa]] ° * [[Timbuktu]] ° * [[Tokio]] * [[Trento]] ° * [[Tripoli]] ° * [[Ufa]] ° * [[Ulan Bator]] ° * [[Verd]] * [[Vientiane]] ° * [[Vipolže]] * [[Vogrsko]] * [[Vojnik]] * [[Vrhnika]] * [[Vuhan]] ° * [[Yamoussoukro]] ° * [[Yaoundé]] ° * [[Zreče]] * [[Železniki]] |group3=Otoki |list3=* [[Aleksandrov otok]] ° * [[Baffinov otok]] ° * [[Bathurstov otok]] ° * [[Bananal (otok)]] ° * [[Banksov otok]] ° * [[Bioko]] ° * [[Boljševik (otok)]] ° * [[Borneo]] ° * [[Bylotov otok]] ° * [[Cape Breton (otok)]] ° * [[Devon (otok)]] ° * [[Ellesmere]] ° * [[Funafuti]] ° * [[Grande Terre, Nova Kaledonija]] ° * [[Hainan]] ° * [[Južni otok]] ° * [[Južni otok (Nova dežela)]] ° * [[Kanadsko arktično otočje]] ° * [[Kiritimati]] ° * [[Komandantovi otoki]] * [[Kotelni]] ° * [[Lemnos]] ° * [[Luzon]] ° * [[Majuro]] ° * [[Mali Sundski otoki]] ° * [[Marajó]] ° * [[Martha's Vineyard]] ° * [[Maskareni]] ° * [[Melvillov otok, Kanada]] ° * [[Mindanao]] ° * [[Moluki]] ° * [[Nova Britanija]] ° * [[Nova Gvineja]] ° * [[Novosibirski otoki]] ° * [[Otok Axla Heiberga]] ° * [[Otok Ellefa Ringnesa]] ° * [[Otok kralja Viljema]] ° * [[Otok oktobrske revolucije]] ° * [[Otok princa Patricka]] ° * [[Otok waleškega princa]] ° * [[Otoki kraljice Elizabete]] ° * [[Sahalin]] ° * [[Sark]] * [[Severna dežela]] ° * [[Severni otok]] ° * [[Severni otok (Nova dežela)]] ° * [[seznam otokov po površini]] ° * [[‎Somersetski otok]] ° * [[Southamptonov otok]] ° * [[Spitsbergi (otok)]] ° * [[Sulavezi]] ° * [[Tajvan (otok)]] ° * [[Tarava]] ° * [[Vancouvrov otok]] ° * [[Viktorijin otok]] ° * [[Zanzibarsko otočje]] ° |group4=Vodna<br/>telesa |list4=* [[Albertovo jezero]] ° * [[Balhaško jezero]] ° * [[Belca (Idrijca)]] ° * [[Belo morje]] ° * [[Blidinje jezero]] ° * [[Bohinjsko jezero]] * [[Bovilla]] ° * [[Brebeneskul (jezero)]] ° * [[Buško jezero]] ° * [[Butoniga (jezero)]] ° * [[Cookov preliv]] ° * [[Čad (jezero)]] ° * [[Činghaj (jezero)]] ° * [[Črno morje]] * [[delta Donave]] ° * [[Don (reka)]] ° * [[Drava]] * [[Eriejsko jezero]] ° * [[Eyrovo jezero]] ° * [[Floridski preliv]] ° * [[Gajševsko jezero]] ° * [[Gibraltarska ožina]] ° * [[Grenlandsko morje]] ° * [[Hudsonov zaliv]] ° * [[Hutovo blato]] ° * [[Huronsko jezero]] ° * [[Indigirka]] ° * [[Irpin (reka)]] ° * [[Izabal]] ° * [[izvir]] * [[Jalpug]] ° * [[Jalpug (jezero)]] ° * [[Jamuna]] ° * [[Jangce]] * [[jezero Mweru]] ° * [[Kalifornijski zaliv]] ° * [[Kaspijsko jezero]] * [[Kijevsko jezero]] ° * [[Kossou (jezero)]] ° * [[Kura (reka)]] ° * [[Malavijsko jezero]] ° * [[Maracaibo (jezero)]] ° * [[Melaški preliv]] ° * [[Michigansko jezero]] ° * [[Morava (reka)]] ° * [[Müritz]] ° * [[Nežidersko jezero]] ° * [[Nikaragovsko jezero]] ° * [[Norveško morje]] ° * [[Ontarijsko jezero]] ° * [[Orinoko]] ° * [[Ormoško jezero]] ° * [[Palško jezero]] ° * [[Pečora]] ° * [[Perniško jezero]] ° * [[Petelinjsko jezero]] ° * [[Petišovsko jezero]] ° * [[Pivška presihajoča jezera]] ° * [[Pojang]] ° * [[Ramsko jezero]] ° * [[ribniki Opekarna]] ° * [[Ribniki v dolini Drage]] ° * [[Riški zaliv]] ° * [[Saimaa]] ° * [[Senegal (reka)]] ° * [[Skagerrak]] ° * [[Sundski preliv]] ° * [[Svratka]] ° * [[Škumbin]] ° * [[Tanganjiško jezero]] * [[Tasmanovo morje]] ° * [[Temza]] ° * [[Tisa]] * [[Tokantins]] ° * [[Turkansko jezero]] ° * [[Ural (reka)]] ° * [[Urmijsko jezero]] ° * [[Vänern]] ° * [[Veliko medvedje jezero]] ° * [[Veliko slano jezero]] ° * [[Veliko suženjsko jezero]] ° * [[Venta (reka)]] ° * [[Volga]] * [[Volta (jezero)]] ° * [[Vonarsko jezero]] ° * [[Vostok (jezero)]] ° * [[Winnipeško jezero]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Tehnika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] ° * [[avtocesta A34, Italija]] ° * [[avtomobil]] * [[Beograd (rušilec)]] ° * [[brezzrcalni fotoaparat]] ° * [[Canon EOS 40D]] ° * [[Canon PowerShot G]] ° * [[čoln]] ° * [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[Dysonova sfera]] ° * [[elektronski mikroskop]] ° * [[Eriejski prekop]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] ° * [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] ° * [[GAU-8 Avenger]] ° * [[Generalna konferenca za uteži in mere]] ° * [[hiperzvočno orožje]] * [[jama Ojstro]] ° * [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] ° * [[kamera]] ° * [[kazanska podzemna železnica]] ° * [[komunikacijski satelit]] ° * [[kristalni oscilator]] ° * [[laserski vibrometer]] ° * [[londonska podzemna železnica]] ° * [[M142 HIMARS]] ° * [[maksimalni potop podmornice]] ° * [[mednarodna poldnevniška konferenca]] ° * [[Mednarodna vesoljska postaja]] * [[Mednarodni urad za uteži in mere]] ° * [[Metropolitanska železnica]] * [[mikroplastika]] ° * [[namakanje]] ° * [[newyorška podzemna železnica]] ° * [[orožje za množično uničevanje]] ° * [[Phoenix (sonda)]] ° * [[plastika]] ° * [[ploski zaslon]] ° * [[potniška križarka]] ° * [[pristanek na Luni]] ° * [[program Luna]] ° * [[program Voyager]] ° * [[projekt Mercury]] ° * [[raketa nosilka]] ° * [[raketoplan]] * [[sondirna raketa]] ° * [[Space Shuttle]] * [[splošna umetna inteligenca]] ° * [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] ° * [[SS Volturno (1906)|SS ''Volturno'']] ° * [[STOL]] ° * [[stol (pohištvo)]] ° * [[strmoglavec]] * [[tahistoskop]] * [[Tehniška založba Slovenije]] ° * [[TGV]] * [[Trinity (jedrski poskus)]] ° * [[trup podmornice]] ° * [[univerzalni zabojnik]] ° * [[Volkswagen hrošč]] ° * [[zemeljska postaja]] ° * [[Zmaj Fizir FN]] * [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[zvezdna ladja]] ° |group2=Računalništvo |list2=* [[atribut alt]] ° * [[elektronska knjiga]] ° * [[hCalendar]] ° * [[hCard]] ° * [[igralna konzola]] ° * [[internacionalizacija in lokalizacija]] ° * [[internet v Sloveniji]] ° * [[mailto]] ° * [[načelo najmanjše osuplosti]] ° * [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] ° * [[NetBus]] * [[osebni računalnik]] ° * [[Pascaline]] * [[PlayStation 3]] * [[Portable Document Format]] ° * [[računalniško okolje]] ° * [[regularni izraz]] ° * [[Steam]] ° * [[Telegram (programje)]] ° * [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] ° * [[vhod-izhod]] * [[videoigra]] ° * ''[[Wayback Machine]] ° * [[Windows 7]] ° * [[zaslon na dotik]] ° * [[zlonamerna programska oprema]] ° * [[zunanja naprava]] |group3=Zgradbe in<br/>objekti |list3=* [[Arena Gliwice]] ° * [[Baza Sv. Kliment Ohridski]] ° * [[Belvedere, Dunaj]] ° * [[Beograjska trdnjava]] ° * [[Brusove klavže]] ° * [[cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] ° * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]] ° * [[Chryslerjeva stolpnica]] ° * [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] ° * [[dača]] ° * [[dvorec Črnelo]] ° * [[dvorec Lanthieri]] ° * [[dvorec Novo Celje]] ° * [[Empire State Building]] ° * [[Flatiron Building]] ° * [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] ° * [[grad Ormož]] ° * [[grad Trosky]] ° * [[hidroelektrarna Bistra]] ° * [[Hribarjeva vila]] ° * [[jedrska elektrarna Zwentendorf]] ° * [[jez Hoda Afarin]] ° * [[Kamniti most, Škofja Loka]] ° * [[Kanomeljske klavže]] ° * [[Kristalna palača, Ljubljana]] ° * [[Lavrenčičeva hiša]] ° * [[letališče Ajševica]] * [[mednarodno letališče Larnaka]] ° * [[mednarodno letališče Los Angeles]] ° * [[most SNP]] ° * [[Oravski grad]] ° * [[Øresundski most]] ° * [[palača Lucerna]] ° * [[Pentagon (stavba)]] ° * [[Pirnatova vila]] ° * [[Poševni stolp v Pisi]] ° * [[predor na Jadran]] ° * [[predor pod Rokavskim prelivom]] ° * [[Putrihove klavže]] ° * [[Rakušev mlin]] ° * [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] ° * [[Seikan]] ° * [[skladišče idrijskega rudnika, Vrhnika]] ° * [[stadion Wembley (1923)]] ° * [[Stari grad, Varaždin]] ° * [[stavba madžarskega parlamenta]] ° * [[steber zmage v osamosvojitveni vojni]] ° * [[Šlajmerjev dom]] ° * [[Tokaido Šinkansen]] ° * [[vila Vipolže]] ° * [[Vjesnikova stolpnica]] ° * [[vodni stolp]] ° * [[Vodni stolp, Celje]] ° * [[Vodni stolp, Muta]] ° * [[Vodovodni stolp, Brežice]] ° * [[Vodovodni stolp, Kranj]] ° * [[World Trade Center]] * [[Zapornica na Ljubljanici]] ° * [[Zmajski most]] ° * [[Železne dveri (dvorec)]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Zgodovina in politika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[afera Iran-Contra]] * [[afera Lewinsky]] * [[afera Watergate]] * [[ANZUS]] ° * [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] ° * [[Atlantska listina]] * [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] ° * [[blejski sporazum (1938)]] ° * [[Blutorden]] * [[Britanska Indija]] * [[dan neodvisnosti Ukrajine]] ° * [[dinastija Han]] ° * [[državni sekretar Republike Slovenije]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] ° * [[Fatah]] * [[Frobergov upor]] ° * [[Haliaetum]] * [[holokavst]] * [[kancler Nemčije]] ° * [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] * [[legenda o nožu v hrbet]] ° * [[let 105 Britannia Airways]] ° * [[let 5055 LOT Polish Airlines]] ° * [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] ° * [[Malijski imperij]] ° * [[Mednarodna komisija za kitolov]] ° * [[Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova]] ° * [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] ° * [[Mongolsko cesarstvo]] ° * [[oboroževalna tekma]] ° * [[odlok 770]] ° * [[Pisateljska ustava]] ° * [[piščančji davek]] ° * [[pivniški puč]] ° * [[pogodba o Danski zahodni Indiji]] ° * [[poskus atentata na Donalda Trumpa]] ° * [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] ° * [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)]] ° * [[referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] ° * [[referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]] ° * [[Sevreška mirovna pogodba]] * [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] ° * [[Skupnost narodov]] * [[stohastični terorizem]] ° * [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] ° * [[Svet baltskih držav]] ° * [[trojni pakt]] * [[velika gospodarska kriza]] ° * [[veliki londonski požar]] ° * [[Versajska mirovna pogodba]] * [[vesoljska tekma]] ° * [[veto]] ° * [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] |list2 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |group1 = Politiki in<br>zgodovinske<br>osebnosti |list1 = * [[Albert I. Monaški]] * [[Hejdar Alijev|Alijev, Hejdar]] ° * [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] ° * [[Menahem Begin|Begin, Menahem]] * [[Alfonso de Borbón y Borbón|Borbón y Borbón, Alfonso de]] ° * [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]] * [[Hans Cramer|Cramer, Hans]] * [[Edvard VIII. Britanski]] * [[Giovanni dalle Bande Nere]] * [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]] * [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] * [[Jurij V. Britanski]] * [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]] * [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]] * [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] ° * [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] ° * [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]] * [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]] * [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]] * [[Olof Palme|Palme, Olof]] * [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] ° * [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] ° * [[Achille Starace|Starace, Achille]] * [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]] * [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] ° * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]] |group2=Letni<br/>pregledi |list2= * [[1980]] * [[1981]] * [[1982]] * [[2007]] * [[2008]] * [[2009]] * [[2010]] * [[2011]] * [[2012]] * [[2013]] * [[2014]] * [[2015]] * [[2016]] ° * [[2017]] ° * [[2018]] * [[2019]] ° * [[2020]] * [[2021]] ° * [[2022]] * [[2023]] * [[2024]] * [[2025]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Drugo |style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[alkopop]] ° * [[Amazon.com]] ° * [[Ameriški urad za statistiko]] ° * [[Arbereši]] ° * [[ASML Holding]] ° * [[Balloonfest '86]] ° * [[Betteridgeov zakon]] ° * [[biofumigacija]] ° * [[Boeing]] ° * [[Britanska knjižnica]] ° * [[CiNii]] ° * [[Cinkarna Celje]] * [[čeburek]] ° * [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]] * ''[[elefteria i tanatos]]'' ° * [[Erazmova nagrada]] ° * [[Francoska narodna knjižnica]] ° * [[Gemeinsame Normdatei]] ° * [[gnojilo]] ° * ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' ° * [[hamburger]] ° * [[hitra hrana]] ° * [[inteligentni načrt]] ° * [[Internet Archive]] ° * [[ISO 4]] ° * [[JSTOR]] ° * [[kangina]] ° * [[Karpowership]] ° * [[kmetijstvo]] * [[Kongresna knjižnica]] ° * [[kontrola zračnega prometa]] ° * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] ° * [[kravata]] ° * [[kumis]] ° * [[laž]] ° * [[Library of Congress Control Number]] ° * [[mărțișor]] ° * [[mladoletnik]] * [[množično občilo]] ° * [[možje v črnem]] ° * [[mrežni marketing]] * [[načelo KISS]] * [[naravna katastrofa]] ° * [[Narodna knjižnica Češke republike]] ° * [[Netscape]] * [[Nobelova nagrada]] * [[Nobelov sklad]] ° * [[normativna kontrola]] ° * [[Odbor za svetovno dediščino]] ° * [[Očistimo Slovenijo 2012]] ° * [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]] * [[poklicna rokoborba]] ° * [[poletne olimpijske igre 1956]] * [[požar]] * [[prometna konica]] ° * [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] ° * [[registracija zrakoplova]] ° * [[revščina]] ° * [[riški črni balzam]] ° * [[sadovnjak]] ° * [[Saule]] ° * [[skrčflacija]] ° * [[Slovaška narodna knjižnica]] ° * ''[[Slovenika]]'' ° * [[Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini]] ° * [[stric Sam]] ° * [[sunitizem]] ° * [[suši]] ° * [[Svetovna razstava]] ° * [[svoboda panorame]] ° * [[šiitizem]] * [[temeljno živilo]] ° * [[Univerzitetna knjižnica v Bratislavi]] ° * [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] ° * [[vesoljski sprehod]] ° * [[vesoljski turizem]] ° * [[visoške piramide]] * ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' ° * [[WikiLeaks]] * ''[[Wired]]'' ° * [[Yahoo!]] ° * [[zastava Japonske]] ° * [[zastava Kenije]] ° * [[zastava Mozambika]] ° * [[Zimske olimpijske igre 2014]] * [[Zlatarna Celje]] ° * [[zmaj]] ° * [[znak evra]] ° * [[zombi]] ° * [[živina]] ° |group2=Biografije - razno |list2= * [[Alena Aladava|Aladava, Alena]] ° * [[Janez Aljančič|Aljančič, Janez]] ° * [[Mary Anderson (izumiteljica)|Anderson, Mary (izumiteljica)]] ° * [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] * [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]] * [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]] * [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] ° * [[Drago Bregar|Bregar, Drago]] * [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] ° * [[Josephine Cochrane|Cochrane, Josephine]] ° * [[Irma Čremošnik|Čremošnik, Irma]] ° * [[Borka Dragojević-Josifovska|Dragojević-Josifovska, Borka]] ° * [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]] * [[Henry Ford|Ford, Henry]] * [[Olga Franko|Franko, Olga]] ° * [[Nona Gaprindašvili|Gaprindašvili, Nona]] ° * [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] ° * [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] ° * [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]] * [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] ° * [[James Hargest|Hargest, James]] * [[Antonín Hájek|Hájek, Antonín]] ° * [[Beti Hohler|Hohler, Beti]] ° * [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]] * [[Evgenija Hribar|Hribar, Evgenija]] ° * [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]] * [[Šavarš Karapetjan|Karapetjan, Šavarš]] ° * [[Julian Kenda|Kenda, Julian]] ° * [[Bojan Kmecl|Kmecl, Bojan]] ° * [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] ° * [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] ° * [[Bronisław Malinowski|Malinowski, Bronisław]] * [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] ° * [[Nada Miletić|Miletić, Nada]] ° * [[Mira Murati|Murati, Mira]] ° * [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] ° * [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]] * [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] ° * [[Mungo Park|Park, Mungo]] * [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] ° * [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]] * [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]] * [[Ana Roš|Roš, Ana]] ° * [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] ° * [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]] * [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]] * [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] ° * [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] ° * [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] ° * [[Uroš Škerl Kramberger|Škerl Kramberger, Uroš]] ° * [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] ° * [[Tadeusz Tański|Tański, Tadeusz]] ° * [[Pavel Turner|Turner, Pavel]] ° * [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] * [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] ° * [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] ° |group3=Wikimedia |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] ° * [[Fundacija Wikimedia]] * [[MediaWiki]] ° * [[Portal:Biologija]] ° * [[Slovenska Wikipedija]] * [[Wiki Loves Monuments]] ° * [[Wikimania]] * [[Wikipodatki]] ° * [[Wikipotovanje]] * [[Wikivrste]] ° |group2=Pravila,<br/>smernice in<br/>navodila |list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]] * [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] ° * [[Wikipedija:Konflikt interesov]] ° * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] ° * [[Wikipedija:Logotipi]] ° * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] * [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] ° * [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] ° * [[Wikipedija:Pravila blokiranja]] * [[Wikipedija:Pravila brisanja]] * [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] ° * [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] ° * [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]] * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] ° |group3=Predloge |list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] ° * [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] ° * [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] ° * [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] ° * [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] ° * [[Predloga:SloBio|SloBio]] ° * [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] ° * [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] ° }} }} {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-3}} |--- | {{user it-1}} |--- | {{user de-1}} |--- | {{user hr-2}} |--- | {{user sr-2}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|48 }} |-- |{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|41]]}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Yerpo/DYK|401]]}} |-- |{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}} |-- |{{Uporabnik VRT-Wiki}} |-- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |-- | {{uporabnik admin}} |-- | {{uporabnik birokrat}} |-- | {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}} |-- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |-- | {{Uporabnik WPMed}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]], [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}} |} |} __NOTOC__ [[de:Benutzer:Yerpo]] [[en:User:Yerpo]] [[hr:Suradnik:Yerpo]] [[it:Utente:Yerpo]] gj334s3mdv9fqvaeyjelwa18bdhc6cj Aviogenex 0 133012 6679049 6616264 2026-05-22T08:37:36Z Nareto 77605 /* Zgodovina */ 6679049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje letalski prevoznik |airline = AVIOGENEX, Air Charter Company |logo = Aviogenex Logo.gif |logo_size = 250px |IATA =JJ |ICAO =AGX |callsign =GENEX |founded =21. maj 1968 |ceased =2015 |headquarters =Ulica Narodnih Heroja 43, Beograd, Srbija |hubs = Letališče Nikola Tesla Beograd |destinations =19 |website =www.aviogenex.com |fleet_size=10 letal, 1990|caption=ACMI letalska družba Aviogenex}} [[Slika:Boeing_727-2L8(Adv),_Aviogenex_JP93103.jpg|sličica|ACMI Aviogenex Boeing 727 1991 Portogalska]] '''Aviogenex''' ([[srbščina|srbsko]] Авиогенекс) (JJ/AGX) je bila [[Srbija|srbska]] čarterska letalska družba<ref name="shutdown">http://www.ch-aviation.com/portal/airline/AGX</ref> t.i. ACMI ([[Angleščina|ang]]. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance) s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]. Glavno letališče družbe je bilo beograjsko [[Letališče Nikola Tesla]]. Do leta 1990 je bila največja čarterska letalska družba v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], zastarela flota, nevlaganje v nakup novih modernejših letal, balkanske vojne in pomankanje investicijskega kapitala je botrovalo k postopnem propadanju na tržišču, svoje delovanje je končala s [[Stečaj|stečajem]] leta [[2015]].<ref>http://www.exyuaviation.com/2015/05/the-end-of-aviogenex.html</ref> == Zgodovina == Družba je bila ustanovljena 21.maja 1968 pod imenom Genex Air kot divizija v sklopu zunanjetrgovinskega podjetja Generalexport iz Beograda. Z opravljanjem letalskih operacij je pričela 3. marca 1969 z 12 letali [[Tupoljev|Tupoljev 134]], ki so bila nabavljena na osnovi meddržavne pogodbe o blagovni menjavi med Jugoslavijo in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Prvi let je bil opravljen na relaciji Beograd – [[Düsseldorf]]. Leta [[1983]] so v svojo floto uvedli dva letala [[Boeing 727|Boeing 727-200]], ki sta bila prej precedniška letala. Leta [[1987]] so uvedli letalo [[Boeing 737|Boeing 737-200]]. Zadnja letala Tu-134 v floti so bila umaknjena v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Družba je imela leta 1990 10 letal (5 letal Boeing 727 in 5 letal Boeing 737) in je prepeljala 633.932 potnikov na skupno 17.000 urah leta.<ref name="History">{{navedi splet | url = http://www.genex.co.rs/index.php?option=content&task=view&id=69&Itemid=112 | publisher = International CG | title = Aviogenex | date = 2008-05-08 | accessdate = 2010-10-07 | archive-date = 2010-11-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101123064600/http://www.genex.co.rs/index.php?option=content&task=view&id=69&Itemid=112 | url-status = dead }}</ref> V devetdesetih letih 20. stoletja je bila družba soočena z izgubo glavnih destinacij v [[Split|Splitu]], [[Dubrovnik|Dubrovniku]] in [[Pulj|Pulju]], kot posledica eskalacije vojaških spopadov v nekdanji Jugoslaviji, zato je pričela z dajanjem letal skupaj s posadko v najem drugim letalskim družbam, predvsem iz [[Azija|Azije]], [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in [[Afrika|Afrike]]. Pozneje pa je družba pričela tudi z opravljanjem storitev tovornega prometa, predvsem za potrebe DHL. 26. septembra 2006 je družba prodala tri letala Boeing 727-200, tako da je do konca delovanja svoje aktivnosti opravljala zgolj z letalom Boeing 737-200, ki ga je vglavnem operirala za svojega nacionalnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Leta 2010 je ponovno pričela z izvajanjem letalskih operacij pod svojo blagovno znamko.<ref>[http://exyuaviation.blogspot.com/2010/04/aviogenex-rises-from-dead.html Aviogenex Rises From Dead]</ref> Februarja 2015 je Aviogenex prenehal z letalskimi operacijami, maja 2015 je Vlada republike [[Srbija|Srbije]] napovedala stečaj družbe, po tem, ko ni uspela najti strateškega partnerja ali investitorja zanjo.<ref>http://ch-aviation.com/portal/news/35093-serbia-to-liquidate-acmicharter-specialist-aviogenex</ref> == Storitve družbe == Aviogenex je izvajal naslednje storitve * Čarter poleti v mednarodnem in domačem prometu * Dajanje letal v najem z ali brez posadke ali tehničnega osebja (»wet« ali »dry« leasing). * Transfer letalske tehnologije * Usposabljanje osebja v lastnem trening centru * Prevozi splošnega in specialnega tovora * Ad-hoc prevozi za potrebe naročnikov == Nesreče in incidenti == * 23.5.1971, Aviogenex Flight 130<ref name=":0" />, letalo se je razbilo ob pristanku na letališču Rijeak LDR, umrlo je 78 od 83 ljudi na krovu. Aviogenexovo letalo [[Tupoljev 134A]] registracija YU-AHZ na letu [[Aviogenex let JJ130|JJ130]] iz [[London|Londona]] ([[letališče Gatwick]]) strmoglavilo med pristankom na [[letališče Reka]] na otoku [[Krk|Krku]].<ref>[http://aviation-safety.net/database/record.php?id=19710523-0 ASN Aircraft accident Tupolev 134A YU-AHZ Rijeka Airport (RJK)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110319023757/http://aviation-safety.net/database/record.php?id=19710523-0|date=2011-03-19}} — 2 photographs</ref><ref name="Авиакатастрофы самолётов Ту-134">[http://www.itartass.ur.ru/news/?id=27259 Авиакатастрофы самолётов Ту-134] {{Ru icon}}</ref> Letalo je bilo novo, letnik proizvodnje 1971 in je do nesreče imelo 111 ur poletov na 47 vzletih in pristankih. To je bila prva nesreča tega tipa letala po uvedbi v redni zračni promet. V nesreči je umrlo 78 oseb, preživelo pa je 5 oseb. Potniki so bili večinoma britanski turisti, ki so potovali na dopust na [[Jadransko morje|Jadran]].<ref>www.revijaletalo.com 12.2.2015</ref> Med umrlimi je bil tudi hrvaški pesnik [[Josip Pupačić]] z družino. == Flota == V času delovanja je družba za svoje operacije uporabljala 12 letal Tupoljev 134,<ref name="rzjets">[http://rzjets.net/operators/?show=66 Aviogenex] at rzjets.com, retrieved 13-12-2014</ref> 7 letal Boeing 737-200<ref name="rzjets"/> in 5 letal Boeing 727.<ref name="rzjets"/> Eden izmed glavnih težav družbe je bila zelo neučinkovita zastarela flota, ki ni mogla konkurirati trgu EU, po letu 1990, ko so sodobnejša letala, predvsem [[Airbus A320]] in mlajši [[Boeing 737|B737-800NG]] prevzela ACMI trg. Leta 2015 je floto sestavljalo 1 letalo [[Boeing 737|Boeing 737-200]] (registracija YU-ANP). V stečajnem postopku je bilo letalo prodano beninski letalski družbi Westair Benin. {| class="wikitable" |+Flota Aviogenex !Št. letal !Letalo !Obdobje ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] in MSN ter LN (Line num.) !Izvor |- |12x |[[Tupoljev Tu-134|Tupoljev 134]] |1968-1989 |YU-ANE msn 63165, YU-AJS msn 48370, YU-AHY msn 1351204, YU-AJA msn 351206, YU-AJD msn 2351508, YU-AHZ msn 1351205 (crash LDRI 1971<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Accident Tupolev Tu-134A YU-AHZ, Sunday 23 May 1971|url=https://aviation-safety.net/asndb/330814|website=aviation-safety.net|accessdate=2026-01-15|first=Harro|last=Ranter}}</ref>), YU-AHX msn 1351203, YU-AJV msn 60035, YU-AJW msn 60321, YU-AHH msn 9350701, YU-AHI msn 9350705, YU-AHS msn 0350921 |{{URS}} |- |5x |[[Boeing 727]] |1983-1996 |YU-AKH msn 21080, YU-AKD msn 21040, YU-AKM msn 22702, YU-AKO msn 20951, YU-AKR msn 20549 |{{USA}} |- |7x |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |1987-2015 |YU-ANU msn 24139 LN1530, YU-ANP msn 23912 LN1401, YU-AOG msn 22601 LN0833, YU-AOF msn 22596 LN0763, YU-ANZ msn 20956 LN0386, YU-ANY msn 20277 LN0235, YU-ANX msn 20227 LN0178 |{{USA}} |} == Destinacije == [[Slika:Tupolev Tu-134 of Aviogenex.jpg|thumb|right|250px|Letalo Tu 134 družbe Aviogenexv Zürichu leta 1982]] [[Slika:Boeing 727-276(Adv), Aviogenex JP5946383.jpg|thumb|right|250px|Letalo B727 družbe Aviogenex v Faru]] [[Slika:Aviogenex b737-200 yu-anp arp.jpg|thumb|right|250px|Zadnje letalo družbe Aviogenex B737 leta 2009 na letališču London Heathrow]] Po ponovni vzpostavitvi letalskih operacij leta 2010 pod lastno [[Blagovna znamka|blagovno znamko]] je družba opravljala polete na naslednje destinacije: {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Akaba]]||{{flag|Jordanija}}||align=center|AQJ||align=center|OJAQ||[[Letališče Kralja Huseina Akaba]] |- |[[Antalya]]||{{flag|Turčija}}||align=center|AYT||align=center|LTAI||[[Letališče Antalya]] |- |[[Barcelona]]||{{flag|Španija}}||align=center|BCN||align=center|LEBL||[[Letališče Barcelona El Prat]] |- |[[Beograd]]||{{flag|Srbija}}||align=center|BEG||align=center|LYBE||[[Letališče Nikola Tesla|Letališče Nikola Tesla Beograd]] |- |[[Bratislava]]||{{flag|Slovaška}}||align=center|BTS||align=center|LZIB||[[Mednarodno letališče Milana Rastislava Štefanika Bratislava|Mednarodno letališče Bratislava]] |- |[[Dalaman]]||{{flag|Turčija}}||align=center|DLM||align=center|LTBS||[[Letališče Dalaman]] |- |[[Djerba]]||{{flag|Tunizija}}||align=center|DJE||align=center|DTTJ||[[Mednarodno letališče Djerba-Zarzisj|Letališče Djerba]] |- |[[Heraklion]]||{{flag|Grčija}}||align=center|HER||align=center|LGIR||[[Mednarodno letališče Heraklion]] |- |[[Hurgada]]||{{flag|Egipt}}||align=center|HRG||align=center|HEGN||[[Mednarodno letališče Hurgada]] |- |[[Kos (otok)|Kos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|KGS||align=center|LGKO||[[Mednarodno letališče otok Kos]] |- |[[Krf]]||{{flag|Grčija}}||align=center|CFU||align=center|LGKR||[[Mednarodno letališče Krf ]] |- |[[Larnaca]]||{{flag|Ciper }}||align=center|LCA||align=center|LCLK||[[Mednarodno letališče Larnaca]] |- |[[Monastir]]||{{flag|Tunizija}}||align=center|MIR||align=center|DTMB||[[Mednarodno letališče Habib Bourguiba Monastir]] |- |[[Majorka|Palma de Mallorca]]||{{flag|Španija}}||align=center|PMI||align=center|LEPA|| |[[Letališče Majorka]] |- |[[Preveza]]||{{flag|Grčija}}||align=center|PVK||align=center|LGPZ||[[Letališče Aktion Preveza]] |- |[[Rodos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|RHO||align=center|LGRP|||[[Mednarodno letališče Rodos]] |- |[[Santorini]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JTR||align=center|LGSR|||[[Letališče Santorini (Thira)]] |- |[[Skiatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JSI||align=center|LGSK||[[Letališče Otok Skiatos]] |- |[[Šarm el Šejk]]||{{flag|Egipt}}||align=center|SSH||align=center|HESH||[[Mednarodno letališče Šarm el Šejk]] |- |[[Zakintos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|ZTH||align=center|LGZA||[[Mednarodno letališče D. Solomos, Zakintos|Letališče Zakintos]] |} == Sklici == [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1968]] <references /> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Aviogenex}} * [http://www.aviogenex.com Aviogenex] * [http://www.genex.co.yu Genex] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070411045240/http://www.genex.co.yu/ |date=2007-04-11 }} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Srbije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1968]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2015]] 7zdg8ybqkc2tou0p9lpyfnhpe2iaolq Cerkev sv. Spasa,Dubrovnik 0 134263 6678962 1393923 2026-05-22T00:03:00Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Spasa, Dubrovnik]] 6678962 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Spasa, Dubrovnik]] p7r2u0aquttfnn0s5pbho81xu6xxp7s Bolgarija na Pesmi Evrovizije 0 142062 6679033 6676787 2026-05-22T07:53:07Z Marko3 1829 6679033 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Bolgarija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Bulgaria.svg | Member station = [[Bolgarska nacionalna televizija]] (BNT) | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Nacionalni izbor''' | 2005–2009 | 2011–2012 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 2010 | 2013 | 2016–2017 }} | ESC apps = 15 (6 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | ESC best = 1.; 2026 |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} [[Slika:Kristian Kostov Kyiv 2017.jpg|sličica|[[Kristian Kostov]] leta [[2017]].]] [[Slika:ESC 2007-Elitsa Todorova-Stovan Yankulov.jpg|thumb||right|200px|[[Elica Todorova]] in [[Stojan Jankulov]] v Helsinkih leta 2007.]] [[Slika:Deep Zone Project - ESC 2008.jpg|thumb||right|200px|[[Deep Zone Project|Deep Zone]] in [[DJ Balthazar|Balthazar]] v Beogradu leta 2008.]]'''[[Bolgarija]]''' se je '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič udeležila leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005]]. Bolgarija je namreč postala članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] šele konec leta 2004 in članstvo je pogoj za nastop na evrovizijskem festivalu. Prvič jo je zastopala [[jazz]]ovska skupina [[Kaffe (skupina)|Kaffe]], ki se ni uvrstila v finale. Na [[Pesem Evrovizije 2007|Pesmi Evrovizije 2007]] se je Bolgariji prvič uspelo uvrstiti v finale, kjer je dosegla 5. mesto. [[Poli Genova]] je leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] dosegla 4. mesto z pesmijo »If Love Was a Crime« in naslednje leto 2017 je [[Kristian Kostov]] dosegel 2. mesto. Bolgarija med letom 2023 in 2025 ni sodelovala. Ko se je leta 2026 vrnila na izbor, je osvojila svojo prvo zmago z [[Darina Yotova|Daro]] s pesmijo »Bangaranga«; prejela je 516 točk ter zmagala s strani žirij in občinstva. == Bolgarski predstavniki == ; {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="grey" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | Kaffe | "Lorraine" | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala | 19. | 49 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Mariana Popova]] | "Let Me Cry" | 17. | 36 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Elica & Stojan]] | "Water" | 5. | 157 | 6. | 146 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Deep Zone Project|Deep Zone]] & [[DJ Balthazar|Balthazar]] | "DJ, Take Me Away" | colspan="2" rowspan="6" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala | 11. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Krasimir Avramov]] | "Illusion" | 16. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Miroslav Kostadinov|Miro]] | "Angel si ti" <small>(Ангел си ти)</small> | 15. | 19 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Poli Genova]] | "Na inat" <small>(На инат)</small> | 12. | 48 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Sofi Marinova]] | "Love Unlimited" | 11. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Elica & Stojan]] | "Samo šampioni" <small>(Само шампиони)</small> | 12. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | [[Poli Genova]] | "If Love Was a Crime" | 4. | 307 | 5. | 220 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | [[Kristian Kostov]] | "Beautiful Mess" | 2. |615 |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|403 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Equinox]] |"Bones" |14. |188 |7. |177 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Victoria Georgieva|VICTORIA]] |"Tears Getting Sober" | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |VICTORIA |"Growing Up Is Getting Old" |11. |170 |bgcolor="#CC9966" |3. |bgcolor="#CC9966" |274 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Intelligent Music Project]] |"Intention" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala |16. |29 |- |bgcolor=#FFCC33|[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |bgcolor=#FFCC33|[[Darina Yotova|Dara]] |bgcolor=#FFCC33|"Bangaranga" |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|516 |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|278 |} {{seznam opomb}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolgarska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Bolgarija na Pesmi Evrovizije| ]] iqozlr989solcphtheg1skq6nt45qn3 6679035 6679033 2026-05-22T07:54:15Z Marko3 1829 6679035 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Bolgarija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Bulgaria.svg | Member station = [[Bolgarska nacionalna televizija]] (BNT) | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Nacionalni izbor''' | 2005–2009 | 2011–2012 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 2010 | 2013 | 2016–2017 }} | ESC apps = 15 (6 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | ESC best = 1.; 2026 |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} [[Slika:Kristian Kostov Kyiv 2017.jpg|sličica|[[Kristian Kostov]] leta [[2017]].]] [[Slika:ESC 2007-Elitsa Todorova-Stovan Yankulov.jpg|thumb||right|200px|[[Elica Todorova]] in [[Stojan Jankulov]] v Helsinkih leta 2007.]] [[Slika:Deep Zone Project - ESC 2008.jpg|thumb||right|200px|[[Deep Zone Project|Deep Zone]] in [[DJ Balthazar|Balthazar]] v Beogradu leta 2008.]]'''[[Bolgarija]]''' se je '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič udeležila leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005]]. Bolgarija je namreč postala članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] šele konec leta 2004 in članstvo je pogoj za nastop na evrovizijskem festivalu. Prvič jo je zastopala [[jazz]]ovska skupina [[Kaffe (skupina)|Kaffe]], ki se ni uvrstila v finale. Na [[Pesem Evrovizije 2007|Pesmi Evrovizije 2007]] se je Bolgariji prvič uspelo uvrstiti v finale, kjer je dosegla 5. mesto. [[Poli Genova]] je leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] dosegla 4. mesto s pesmijo »If Love Was a Crime« in naslednje leto 2017 je [[Kristian Kostov]] dosegel 2. mesto. Bolgarija med letom 2023 in 2025 ni sodelovala. Ko se je leta 2026 vrnila na izbor, je osvojila svojo prvo zmago z [[Darina Yotova|Daro]] s pesmijo »Bangaranga«; prejela je 516 točk ter zmagala s strani žirij in občinstva. == Bolgarski predstavniki == ; {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="grey" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | Kaffe | "Lorraine" | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala | 19. | 49 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Mariana Popova]] | "Let Me Cry" | 17. | 36 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Elica & Stojan]] | "Water" | 5. | 157 | 6. | 146 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Deep Zone Project|Deep Zone]] & [[DJ Balthazar|Balthazar]] | "DJ, Take Me Away" | colspan="2" rowspan="6" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala | 11. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Krasimir Avramov]] | "Illusion" | 16. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Miroslav Kostadinov|Miro]] | "Angel si ti" <small>(Ангел си ти)</small> | 15. | 19 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Poli Genova]] | "Na inat" <small>(На инат)</small> | 12. | 48 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Sofi Marinova]] | "Love Unlimited" | 11. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Elica & Stojan]] | "Samo šampioni" <small>(Само шампиони)</small> | 12. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | [[Poli Genova]] | "If Love Was a Crime" | 4. | 307 | 5. | 220 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | [[Kristian Kostov]] | "Beautiful Mess" | 2. |615 |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|403 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Equinox]] |"Bones" |14. |188 |7. |177 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Victoria Georgieva|VICTORIA]] |"Tears Getting Sober" | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |VICTORIA |"Growing Up Is Getting Old" |11. |170 |bgcolor="#CC9966" |3. |bgcolor="#CC9966" |274 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Intelligent Music Project]] |"Intention" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala |16. |29 |- |bgcolor=#FFCC33|[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |bgcolor=#FFCC33|[[Darina Yotova|Dara]] |bgcolor=#FFCC33|"Bangaranga" |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|516 |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|278 |} {{seznam opomb}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolgarska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Bolgarija na Pesmi Evrovizije| ]] 770sauylov5e1gazs3ohdlsaprpyicd Minimalna plača 0 142704 6678943 6268196 2026-05-21T21:46:00Z Marko3 1829 6678943 wikitext text/x-wiki {{copypaste}} {{slog}} '''Minimalna plača''' je zakonsko določena najnižja mesečna [[plača]] za delo, opravljeno v polnem delovnem času.<ref> Pravni terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/9789610501732, vpogled: 21. 5. 2026.</ref> Minimalno plačo je mogoče določiti pravno in neformalno, na primer s podpisom sektorskega sporazuma med sindikatom in konsolidiranim delodajalcem (tarifni sporazum). Čeprav se v mnogih državah uporablja minimalna plača, ni nobenega nedvoumnega mnenja o koristih in škodah, ki jih ima vzpostavitev takega minimuma. Konvencija št. 131 Mednarodne organizacije dela o minimalnih plačah, 1970, niso ratificirale vse države (Konvencija o določitvi minimalne plače, 1970). Do konca leta 2015 je 52 držav ratificiralo Konvencijo št. 131, od tega 11 držav po letu 2000. Več kot 90% držav članic ILO je z ustrezno zakonodajo ali zavezujočimi kolektivnimi pogodbami določilo eno ali več minimalnih plač. To ne pomeni, da minimalna plača v vseh državah pokriva večino delavcev ali je predmet rednega pregleda, vendar kaže, da je minimalna plača veljavna v večini držav sveta. V mnogih od teh držav je predmet političnih razprav ne toliko primernost minimalne plače kot način, kako doseči učinkovitost ustreznega mehanizma. == Cilji minimalne plače == Minimalna plača vpliva na delo najnižje plačanih zaposlenih. Ta način regulacije je bil prvič predlagan kot sredstvo za boj proti "potenju" industrij, saj so menili, da njihovi lastniki, ki imajo tržno moč, določajo "nepošteno" ceno za delo svojih zaposlenih. Korenine tega načina reševanja problema so prepričanje, da trg ne more samostojno določiti "poštene" cene za delo najmanj sposobnih delavcev. Zato je edini način za rešitev tega problema administrativno spreminjanje strukture plač in s tem prerazporeditev dohodkov. V zvezi s tem je minimalna plača eden od načinov za boj proti revščini. Glavni argumenti za uvedbo minimalne plače so: * Poveča življenjski standard najrevnejših in najbolj ranljivih skupin prebivalstva ter dvigne povprečni življenjski standard. * Zmanjšuje socialne izdatke države zaradi povečanih dohodkov najrevnejših segmentov prebivalstva. * Spodbuja potrošnjo s povečanjem ponudbe denarja v rokah revnih, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. * Spodbuja produktivnost dela, saj je delodajalec zainteresiran za večjo proizvodnjo za velik denar. * Motivira in navdihuje delavce, da delajo težje (za razliko od socialnih programov in drugih podobnih plačil) * Podjetja lahko porabijo manj za usposabljanje svojih zaposlenih zaradi zmanjšane fluktuacije zaposlenih. == Spori okoli minimalne plače == Čeprav se cilji, ki jih zasleduje določitev minimalne plače, na splošno štejejo za pravilne, obstaja nesoglasje glede prevladovanja pozitivnih učinkov nad negativnimi posledicami uporabe minimalne plače. Od nastanka zakonodajne podlage minimalne plače so ti zakoni povzročili politično razpravo. Klasičen pogled na primanjkljaj minimalne plače kot sredstva za boj proti revščini je predlagal George Stigler leta 1946. Številni ekonomisti menijo, da je minimalna plača manj učinkovita v boju proti revščini in povzroča več škode podjetjem kot druge metode. Raziskave Ameriškega gospodarskega združenja v letu 2007 so pokazale, da 73% ekonomistov meni, da bo znatno povečanje minimalne plače v Združenih državah povzročilo padec zaposlenosti in le 6% meni, da je minimalna plača učinkovit način za boj proti revščini. Pozneje v letu 2014, med razpravo v ZDA o povečanju minimalne plače, ki jo je predlagal Obama, je sedem Nobelov nagrajencev v ekonomiji - Kenneth Arrow, Peter Diamond, Eric Maskin, Thomas Schelling, Robert Solow, Michael Spence in Joseph Stiglitz - podprlo zvišanje minimalne plače . Podpisali so pismo, v katerem je navedeno:<ref>{{navedi novice|title=Over 600 Economists Sign Letter In Support of $10.10 Minimum Wage: Economist Statement on the Federal Minimum Wage|url=https://www.epi.org/minimum-wage-statement/|work=Economic Policy Institute|accessdate=2018-11-25|language=en-US}}</ref>:<blockquote>V zadnjih letih je bil v znanstveni literaturi precejšen napredek pri proučevanju učinkov zvišanja minimalnih plač na zaposlovanje, pri čemer je bilo veliko število dejstev, ki kažejo, da naraščajoče minimalne plače malo ali nič ne vplivajo na zaposlovanje prejemnikov plač z minimalnimi plačami, tudi med obdobji šibkih trgov dela.</blockquote> === Zmanjšanje zaposlenosti === Glavna tema razprave o minimalni plači je razmerje med minimalno plačo in brezposelnostjo. Nasprotniki uporabe minimalne plače, ki temeljijo na neoklasični teoriji, vztrajajo, da povečanje minimalne plače vodi k padcu zaposlenosti. === Neoklasična teorija === [[File:Wage labour 2.svg|right|250px]] V skladu z neoklasično ekonomsko teorijo vzpostavitev minimalne plače nad ravnotežno točko vodi do povečanja brezposelnosti, kar je posledica dejstva, da več delavcev želi delati za ta denar in manj jih je delodajalcev pripravljenih plačati. V tem primeru se minimalna plača obnaša podobno kot cenovno dno. Tako kot cenovna tla, tudi minimalna plača ustvarja presežek ponudbe delovne sile, ki se, za razliko od blaga, ne uniči in država ne odkupi in posledično oblikuje brezposelnost. To stanje je posledica dejstva, da umetno visoke minimalne stopnje delovne sile povečujejo stroške podjetja, ki je, da bi ohranili raven dobičkonosnosti ali dobičkonosnosti podjetij, načeloma najeti manj zaposlenih. V najslabšem primeru lahko to pripelje do izključitve nekaterih skupin s trga dela. Zmanjšanje povpraševanja po delovni sili, razen zmanjšanja števila delovnih mest, lahko vodi do zmanjšanja delovnega časa. Tako je mogoče trditi, da vzpostavitev minimalne plače izboljšuje življenje ljudi, katerih stopnje so se povečale, vendar prizadene interese tistih, ki so bili deležni znižanja. Vendar zagovorniki MROT verjamejo, da je vse veliko bolj zapleteno kot v teoriji. Eden od teh dejavnikov je možnost monopsonije na trgu dela, in čeprav je položaj mono-mest redko v gospodarstvu, lahko pomanjkanje informacij, individualne značilnosti in nizka osebna mobilnost ustvarijo določeno tržno moč za delodajalca pri določanju plač. === Kritika neoklasične teorije === Številni ekonomisti, kot so Pierangelo Garegnani, Robert L. Viennau, Arrigo Orocher in Jan Steedman, ki se opirajo na delo Piero Sraffa, zavračajo preprost model ponudbe in povpraševanja na trgu dela in trdijo, da je to logično napačno. Gary Fields, profesor na Univerzi Cornell, meni, da ta model ponudbe in povpraševanja nepravilno meri trg dela v samo enem sektorju. Po njegovem mnenju je bolj natančna analiza dvosektorski model trga dela, ki kaže možno mobilnost med sektorjem samozaposlenih, ki ni pod minimalno plačo, in sektorjem, ki ga pokriva minimalna plača. Na podlagi tega modela je sklenil, da "ker neobsežni sektor (MROT) obstaja povsod, napoved modela iz učbenika ne more biti zanesljiva." Kot smo že omenili, je še en primer nepravilnosti trditve neoklasične teorije monopsonija delodajalca, tako v primeru dogovarjanja med delodajalci kot v primeru objektivnih predpogojev, kot je nizka mobilnost prebivalstva. V primeru monopsonije postane urnik povpraševanja strmejši, kar pomeni, da se ravnotežna cena premakne v desno, kar vodi do znižanja stopenj v primerjavi s konkurenčnim trgom. V tem primeru lahko uveljavljena minimalna plača poveča stopnje brez zmanjšanja zaposlenosti in jo morda poveča. Vendar v primeru monopsonov ni objektivnih podatkov za določitev minimalne plače na ravni ravnotežne cene, učinek minimalne plače na zaposlitev pa je v celoti odvisen od vpogleda v politično odločitev. Na splošno je v tem primeru bolj primerno uporabiti protimonopolno zakonodajo kot pa minimalno plačo. Drugi primer, ko določitev minimalne plače ne vpliva na zaposlovanje, je nizka cenovna elastičnost povpraševanja po proizvodih nekaterih industrij. V tem primeru vzpostavitev minimalne plače preprosto vodi v zvišanje cene proizvoda, ki se proizvaja, ki ga mora kupec še kupiti. Vendar je v svetovnem gospodarstvu z razlikami v regulaciji minimalne plače v različnih državah možna nadomestitev uvoza proizvodov, kar bo privedlo do zaprtja podjetij te industrije v državi in ​​posledično do povečanja brezposelnosti. Primer je premogovništvo v Franciji, kjer je dolgoročna rast socialnih ugodnosti za rudarje, vključno z plačami, in številne druge težave pripeljala to industrijo do pomanjkanja konkurenčnosti in zaprtja zadnjega rudnika premoga La-Ouv leta 2004. Alan Blinder je navedel tri razloge, zakaj določitev minimalne plače ne vpliva na zaposlovanje: visoke stopnje zmanjšujejo fluktuacijo zaposlenih in posledično stroške usposabljanja zaposlenih; povišanje minimalne plače lahko jasno pokaže, da je možno zaposlovanje osebja višje od trenutnih zaposlenih; stroški zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, so lahko tako majhen del skupnih stroškov, da jih je mogoče zanemariti. Blinder priznava, da ni prepričan v pravilnost svojih izjav, vendar meni, da "seznam kaže, da lahko nekdo deli nove empirične podatke in še vedno ostane polnopravni ekonomist." == Inflacija == Nekateri ekonomisti opozarjajo, da lahko minimalna plača povzroči inflacijo cen, saj poskuša podjetje nadomestiti izgube z vključitvijo v ceno. Velikost minimalne plače je pomemben dejavnik cen, toda na splošno drugi dejavniki vplivajo na inflacijo. Povečanje brezposelnosti zaradi povečanja minimalne plače, ki ga prav tako opozarjajo nasprotniki minimalne plače, zmanjšuje inflacijski pritisk, saj je prvi približek prikazan s Phillipsovo krivuljo. Na splošno je centralna banka odgovorna za inflacijo in lahko prilagodi svojo politiko na podlagi sprememb minimalne plače. Ekonomist Peter Tulip zmanjšuje vprašanje minimalne plače na študijo njenega vpliva na NAIRU (stopnja brezposelnosti, ki ne pospešuje inflacije), ki jo centralne banke upoštevajo pri razvoju monetarne politike. == Negativen vpliv na gospodarski razvoj == * Podobno kot protekcionizem minimalna plača zmanjšuje konkurenco na trgu dela, podjetjem preprečuje zmanjševanje stroškov v času gospodarskega upada, vodi k ekonomski neučinkovitosti, brezposelnosti, revščini, višjim cenam in disfunkciji na splošno. * Boleči majhno podjetje, ne pa velikega podjetja. == Demotivacija == * Spodbuja najrevnejše in najmanj produktivne delavce na račun bolj produktivnih in kvalificiranih delavcev. * Demotivira najrevnejše segmente prebivalstva, tudi pri pridobivanju dodatnega izobraževanja, kar jim zagotavlja možnost zaposlitve. == Rezultati raziskav == [[File:Funnel_Graph_of_Estimated_Minimum_Wage_Effects.jpg|thumb|350|Statistična natančnost študije in posledična elastičnost med minimalno plačo in zaposlenostjo<ref name=":0">{{cite journal | last=Doucouliagos | first=Hristos | last2=Stanley | first2=T. D. | title=Publication Selection Bias in Minimum-Wage Research? A Meta-Regression Analysis | journal=British Journal of Industrial Relations | volume=47 | issue=2 | year=2009 | doi=10.1111/j.1467-8543.2009.00723.x | pages=406–428}}</ref>]] Ena najbolj znanih študij v ZDA, kjer učinek zvišanja minimalne plače na zaposlitev ni bil ugotovljen, je delo Alana Kruegerja in Davida Carda "Minimalne plače in zaposlovanje: študija primera iz sektorja hitre prehrane v New Jerseyju in Pennsylvania".<ref>{{navedi dokument |first=David |last=Card |first2=Alan B. |last2=Krueger |title=Minimum wages and employment: a case study of the fast food industry in New Jersey and Pennsylvania |url=https://www.nber.org/papers/w4509.pdf |publisher=National Bureau of Economic Research |date=oktober 1993}}</ref> Vsaka država v Združenih državah določi svojo minimalno plačo. To omogoča ekonomistom, da izvedejo primerjalno analizo po državah. Študije so pokazale, da so se letne in povprečne plače podjetij povečale, stopnja zaposlenosti pa se je v državah, kjer je bila določena nad minimalno plačo, povečala ali se ni spremenila.<ref>Fiscal Policy Institute, "States with Minimum Wages Above the Federal Level have had Faster Small Business and Retail Job Growth, " March 30, 2006.</ref><ref>{{navedi splet |first1=Sandra |last1=Black |first2=Jason |last2=Furman |first3=Laura |last3=Giuliano |first4=Wilson |last4=Powell |title=Minimum wage increases by US states fuelled earnings growth in low-wage jobs |url=https://voxeu.org/article/minimum-wage-increases-and-earnings-low-wage-jobs |work=VOXEU |publisher=Centre for Economic Policy Research |date=2016-12-02}}</ref> Christ Dukuliagos in T. Stanley sta preučila 64 študij minimalne plače, objavljenih med letoma 1972 in 2007, ki merijo vpliv minimalnih plač na zaposlovanje mladostnikov v Združenih državah. Ko so načrtovali vsako oceno zaposlenosti, ki jo vsebujejo te študije (skupaj več kot 1000) in tehtali vsako oceno glede na statistično točnost, so ugotovili, da so bile najbolj natančne ocene močno združene s skoraj ničelnim učinkom na zaposlovanje. V Nemčiji je bila od 1. januarja 2015 uvedena minimalna plača v višini 8,50 evra. Število zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 8,50 evra, je predstavljalo do 17 % zaposlenih. Že v letu 2014, po sprejetju zakona o minimalni plači, so se podjetja začela prilagajati zahtevam zakona. Eno leto po uvedbi minimalne plače so ekonomisti v Nemčiji v bistvu sklenili, da "napovedana katastrofa z delovnimi mesti ni prišla". Nasprotno pa je Nemčija ob koncu leta 2015 zabeležila najnižjo stopnjo brezposelnosti od začetka devetdesetih let.<ref>{{navedi dokument |first=Marc |last=Amlinger |first2=Reinhard |last2=Bispinck |first3=Thorsten |last3=Schulten |title=The German Minimum Wage: Experiences and Perspectives after Year |url=https://www.boeckler.de/pdf/p_wsi_report_28_e_2016.pdf |year=2016 |publisher=Institute of Economic and Social Research}}</ref> Študija britanskega trga je pokazala, da cene v sektorjih, ki jih ureja minimalna plača, rastejo hitreje kot v drugih sektorjih.<ref>{{navedi splet|author=Wadsworth, Jonathan|url=ftp://repec.iza.org/RePEc/Discussionpaper/dp4433.pdf|title=Did the National Minimum Wage Affect UK Prices|date=september 2009|accessdate=2019-03-12|archive-date=2017-05-25|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525162857/ftp://repec.iza.org/RePEc/Discussionpaper/dp4433.pdf|url-status=dead}}</ref> Tudi študija Low Pay Commission je pokazala, da se delodajalci namesto zmanjševanja števila delovnih mest odločajo za znižanje stopenj, delovni čas, zvišanje cen in iskanje načinov za povečanje produktivnosti.<ref name="LPC 2005">Low Pay Commission (2005). [http://www.lowpay.gov.uk/lowpay/report/pdf/DTi-Min_Wage.pdf ''National Minimum Wage — Low Pay Commission Report 2005''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116084704/http://www.lowpay.gov.uk/lowpay/report/pdf/DTi-Min_Wage.pdf |date=2013-01-16 }}</ref> == Alternative minimalni plači == Ekonomisti in politični opazovalci predlagajo druge alternative minimalni plači, ki bodo po njihovem mnenju bolj sposobni vzdržati revščino brez povečanja brezposelnosti. === Zajamčeni minimum === Ena od učinkovitih metod boja proti revščini je zagotovljena minimalna ali negativna dohodnina, ko vsak rezident prejme določen znesek denarja, za katerega lahko živi na podlagi številnih meril. Poseben primer zagotovljenega minimuma je osnovni dohodek, pri čemer je edino merilo za pridobitev denarja prisotnost državljanstva. Leta 1968 sta James Tobin, Paul Anthony Samuelson, John Kenneth Galbraith in več kot tisoč ekonomistov podpisala poziv k ameriškemu kongresu, naj ga pozove, naj v letošnjem letu razvije sistem jamstev za prihodke.<ref>Steensland, Brian (2007). The failed welfare revolution. Princeton University Press. pp. 70-78. ISBN 0-691-12714-X, 9780691127149.</ref> Tobin in Samuelson sta nasprotovala tudi minimalni plači.<ref>Emerson Schmidt, «Union Power and the Public Interest», EP Dutton, 1980 as cited in [http://mason.gmu.edu/~trustici/archive/MINWAGE.pdf]</ref> Glavna pomanjkljivost takšne rešitve je spodbujanje odvisnega odnosa v družbi in pomanjkanje spodbud za razvoj med najrevnejšimi skupinami prebivalstva. === Povračilo davčnega dobropisa === Glavna razlika med to metodo in negativnim davkom na dohodek je v tem, da morate za tovrstno posojilo najprej zaslužiti določen minimum. === Kolektivna pogodba === Primeri držav, kjer se ta metoda uspešno uporablja, so Nemčija, Švedska in Danska. V teh državah zakonsko določena minimalna plača ni določena, vendar je določena s kolektivno pogodbo. Vendar ta metoda ne nadomešča minimalne plače, temveč vzpostavlja le učinkovitejši način za njeno določitev. == Sklici == {{sklici|4}} == Viri == * Burkhauser, R. V. (2014). ''[http://www.econstor.eu/handle/10419/104981 Why minimum wage increases are a poor way to help the working poor]'' (No. 86). IZA Policy Paper, Institute for the Study of Labor (IZA). == Zunanje povezave == * [https://www.google.com/publicdata/explore?ds=ml9s8a132hlg_ Minimum Wage in Europe - Google Public Data Explorer] * [http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Main_Page Statistics Explained] * [http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=earn_mw_cur&lang=en ] * [http://stats.oecd.org/Index.aspx?DatasetCode=RHMW# OECD Statistics] {{Wikinavedek}} {{kategorija v Zbirki|Minimum wage|minimalna plača}} * {{Dmoz|Society/Issues/Labor/Minimum_Wage}} * [http://www.ilo.org/public/english/support/lib/resource/subject/salary.htm Resource Guide on Minimum Wages] from the [[International Labour Organization]] (a UN agency) * [http://www.bis.gov.uk/policies/employment-matters/rights/nmw The National Minimum Wage (U.K.)] * [http://www.dol.gov/dol/topic/wages/minimumwage.htm Find It! By Topic: Wages: Minimum Wage] * [http://www.bls.gov/cps/minwage2009.htm Characteristics of Minimum Wage Workers: 2009] * [http://www.dol.gov/whd/minwage/coverage.htm History of Changes to the Minimum Wage Law] * [https://purl.fdlp.gov/GPO/gpo46157 The Effects of a Minimum-wage Increase on Employment and Family Income] * [https://fas.org/sgp/crs/misc/R42973.pdf Inflation and the Real Minimum Wage: A Fact Sheet] * [http://www.databasece.com/en/statutory-minimum-wages Minimum Wages in Central and Eastern Europe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210301103043/https://www.databasece.com/en/statutory-minimum-wages |date=2021-03-01 }} * [http://libraryguides.missouri.edu/pricesandwages Prices and Wages] * [https://web.archive.org/web/20100717034550/http://www.aflcio.org/issues/jobseconomy/livingwages/americaneedsaraise.cfm Issues about Minimum Wage] * [http://www.epi.org/publications/entry/issue_guide_on_minimum_wage/ Issue Guide on the Minimum Wage] * [http://www.peri.umass.edu/fileadmin/pdf/working_papers/working_papers_351-400/WP373.pdf A $15 U.S. Minimum Wage: How the Fast-Food Industry Could Adjust Without Shedding Jobs] * [http://www.cato-at-liberty.org/2009/07/24/reporting-the-minimum-wage/ Reporting the Minimum Wage] * [https://web.archive.org/web/20090707030847/http://showmeinstitute.org/docLib/20070411_smi_study_2.pdf The Economic Effects of Minimum Wages] * [http://steshaw.org/economics-in-one-lesson/chap19p1.html Economics in One Lesson: The Lesson Applied, Chapter 19: Minimum Wage Laws] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181018112729/http://steshaw.org/economics-in-one-lesson/chap19p1.html |date=2018-10-18 }} * [https://web.archive.org/web/20091119050919/http://www.ilo.org/ilolex/russian/docs/conv131.htm Конвенция об установлении минимальной заработной платы с особым учетом развивающихся стран] (конвенция МОТ № 131) * [https://web.archive.org/web/20110606101603/http://www.wageindicator.org/main/minimum-wages Минимальная заработная плата в странах мира] * [http://ozarplate.su/minimalnii-razmer.html Минимальный размер оплaты труда в РФ] * [http://www.basicincome.org Basic Income Earth Network (BIEN)] * [https://web.archive.org/web/20060814230831/http://www.bepress.com/bis/ Basic Income Studies: An International Journal of Basic Income Research] * [http://plato.stanford.edu/entries/social-minimum/ «Social minimum» in the Stanford Encyclopedia of Philosophy] * [https://web.archive.org/web/20130901103103/http://www.basicincome.org/bien/papers.html Basic Income Studies:How it could be organised, Different Sugesstions] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Minimalna plača]] 2x5f2ctk6prkyq1su0u1vjzf5yskjxm Seznam cerkva v Sloveniji (B) 0 151724 6679113 6456336 2026-05-22T11:22:17Z Erardo Galbi 166658 /* Bas iz Nice */ 6679113 wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji}} * ''[[Bernardin Sienski]] ima [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|ruševinsko cerkev v Portorožu]]'' * ''Za Bičanega Zveličarja glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Bičani Zveličar|Jezus Kristus]]'' * ''Za Bolfenka glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (W)#Wolfgang Regensburški|Wolfgang Regensburški]]'' * ''Za Boska glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Bosko|Janez Bosko]]'' == [[Sveta Barbara|Barbara]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q18515876}} | [[Cerkev sv. Barbare, Blatno|Barbara]] | [[Blatno]] | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60346849}} | [[Cerkev sv. Barbare, Cirkulane|Barbara]] | [[Cirkulane]] | [[Župnija Cirkulane|Cirkulane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351234}} | [[Cerkev sv. Barbare, Drušče|Barbara]] | [[Drušče]] | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105627544}} | [[Cerkev sv. Barbare, Hrib - Loški Potok|Barbara]] | [[Hrib - Loški Potok]] | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105627558}} | [[Cerkev sv. Barbare, Knežak|Barbara]] | [[Knežak]] | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353517}} | [[Cerkev sv. Barbare, Legen|Barbara]] | [[Legen]] | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350724}} | [[Cerkev sv. Barbare, Malahorna|Barbara]] | [[Malahorna]] | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354647}} | [[Cerkev sv. Barbare, Okrog|Barbara]] | [[Okrog, Šentrupert|Okrog]] | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353261}} | [[Cerkev sv. Barbare, Prevalje|Barbara]] | [[Prevalje]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359370}} | [[Cerkev sv. Barbare, Ravnik pri Hotedršici|Barbara]] | [[Ravnik pri Hotedršici]] | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359136}} | [[Cerkev sv. Barbare, Studenec|Barbara]] | [[Studenec, Postojna|Studenec]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359167}} | [[Cerkev sv. Barbare, Sveta Barbara|Barbara]] | [[Sveta Barbara, Škofja Loka|Sveta Barbara]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349917}} | [[Cerkev sv. Barbare, Vinski Vrh pri Šmarju|Barbara]] | [[Vinski Vrh pri Šmarju]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359030}} | [[Cerkev sv. Barbare, Zajelšje|Barbara]] | [[Zajelšje]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q15732844}} | [[Cerkev sv. Barbare, Za Kalvarijo|Barbara]] | [[Za Kalvarijo]] | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60348390}} | [[Cerkev sv. Barbare, Zgornja Korena|Barbara]] | [[Zgornja Korena]] | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == [[Bas iz Nice]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q7587245}} | [[Cerkev sv. Basa, Koper|Bas]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Benedikt Nursijski]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60347011}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Benedikt|Benedikt]] | [[Benedikt]] | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354786}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Blečji Vrh|Benedikt]] | [[Blečji Vrh]] | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515877}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Kančevci|Benedikt]] | [[Kančevci]] | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q69428665}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Kozarišče|Benedikt]] | [[Kozarišče]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354776}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Kresnice|Benedikt]] | [[Kresnice]] | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349811}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Krtince|Benedikt]] | [[Krtince]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105627604}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Zagorica nad Kamnikom|Benedikt]] | [[Zagorica nad Kamnikom]] | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351154}} | [[Cerkev sv. Benedikta, Žigrski Vrh|Benedikt]] | [[Žigrski Vrh]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Sveti Blaž|Blaž]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60362131}} | [[Cerkev sv. Blaža, Koper|Blaž]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60362325}} | [[Cerkev sv. Blaža, Padna|Blaž]] | [[Padna]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Sveti Boštjan|Boštjan]] == * ''Glej tudi:'' :* ''[[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Fabijan in Boštjan|Fabijan in Boštjan]]'' :* ''[[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Rok in Sebastijan|Rok in Sebastijan]]'' {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66498992}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Brestanica|Boštjan]] | [[Brestanica]] | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349557}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Čermožiše|Boštjan]] | [[Čermožiše]] | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105627671}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Črnomelj|Boštjan]] | [[Črnomelj]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66475926}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Moste|Boštjan]] | [[Moste, Komenda|Moste]] | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515907}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci|Boštjan]] | [[Pečarovci]] | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60360840}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Petrinje|Boštjan]] | [[Petrinje]] | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje-Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105627684}} | [[Cerkev sv. Sebastjana, Predgrad|Sebastjan]] | [[Predgrad]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353011}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Sveti Boštjan|Boštjan]] | [[Sveti Boštjan, Dravograd|Sveti Boštjan]] | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == [[Brigita Irska]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105627702}} | [[Cerkev sv. Bride, Kolomban|Brida]] | [[Kolomban]] | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Brigita Švedska]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361882}} | [[Cerkev sv. Brigite, Trsek|Brigita]] | [[Trsek]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Brikcij iz Toursa]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60358683}} | [[Cerkev sv. Brikcija, Četena Ravan|Brikcij]] | [[Četena Ravan]] | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105627751}} | [[Cerkev sv. Brikcija, Laze pri Gorenjem Jezeru|Brikcij]] | [[Laze pri Gorenjem Jezeru]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360324}} | [[Cerkev sv. Brikcija, Naklo|Brikcij]] | [[Naklo, Divača|Naklo]] | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105627713}} | [[Cerkev sv. Brikcija, Podlipa|Brikcij]] | [[Podlipa, Vrhnika|Podlipa]] | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105627770}} | [[Cerkev sv. Brikcija, Rtiče|Brikcij]] | [[Rtiče]] | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361623}} | [[Cerkev sv. Brikcija, Selišče|Brikcij]] | [[Selišče, Tolmin|Selišče]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352503}} | [[Cerkev sv. Brikcija, Šenbric|Brikcij]] | [[Šenbric]] | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360248}} | [[Cerkev sv. Brikcija, Veliko Ubeljsko|Brikcij]] | [[Veliko Ubeljsko]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Škofija Koper|KP]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] ke1khm4o00qt5z3c6khgeouo097elhx Seznam cerkva v Sloveniji (E) 0 151728 6679117 6488201 2026-05-22T11:24:38Z Erardo Galbi 166658 /* Elij iz Koštabone */ 6679117 wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji}} * ''Za [[Ecce homo]] glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Glej človek|Jezus Kristus]]'' * ''Za Egidija glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Tilen|Tilen]]'' * ''Za Evfemijo glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Just in Evfemija|Just in Evfemija]]'' == [[Elij iz Koštabone]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60362025}} | [[Cerkev bl. Elija, Koštabona|Elij]] | [[Koštabona]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Elija (prerok)|Elija]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361832}} | [[Cerkev sv. Elije, Kopriva|Elija]] | [[Kopriva, Sežana|Kopriva]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360639}} | [[Cerkev sv. Elije, Mihele|Elija]] | [[Mihele]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105633679}} | [[Cerkev sv. Elije, Planina|Elija]] | [[Planina, Semič|Planina]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Elizabeta Ogrska]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60352763}} | [[Cerkev sv. Elizabete, Ljubno ob Savinji|Elizabeta]] | [[Ljubno ob Savinji]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358943}} | [[Cerkev sv. Elizabete, Mali Otok|Elizabeta]] | [[Mali Otok]] | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359252}} | [[Cerkev sv. Elizabete, Podreber|Elizabeta]] | [[Podreber, Dobrova - Polhov Gradec|Podreber]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346838}} | [[Cerkev sv. Elizabete, Pohorje|Elizabeta]] | [[Pohorje, Cirkulane|Pohorje]] | [[Župnija Cirkulane|Cirkulane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353456}} | [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|Elizabeta]] | [[Slovenj Gradec]] | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == [[Ema Krška]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351072}} | [[Cerkev sv. Eme, Kozje|Ema]] | [[Kozje]] | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349696}} | [[Cerkev sv. Eme, Sveta Ema|Ema]] | [[Sveta Ema, Podčetrtek|Sveta Ema]] | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Erazem iz Formie]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354012}} | [[Cerkev sv. Erazma, Soteska|Erazem]] | [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]] | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] j32igpa73uggyfeorts2byc0is2we4q Seznam cerkva v Sloveniji (K) 0 151734 6679131 6639347 2026-05-22T11:36:51Z Erardo Galbi 166658 /* Kancijan */ 6679131 wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji}} * ''Za Karmelsko Mater Božjo glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Karmelska Mati Božja|Marija]]'' * ''Za Kolbeja glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Maksimilijan Kolbe|Maksimilijan Kolbe]]'' * ''[[Sveti Kolumban|Kolumban]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Kolomban]]u)'' * ''Za Kostko glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Stanislav Kostka|Stanislav Kostka]]'' * ''Za Kristusa Kralja glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristus Kralj|Jezus Kristus]]'' * ''Za Kristusa Odrešenika glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristus Odrešenik|Jezus Kristus]]'' * ''Za Kristusovo učlovečenje glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristusovo učlovečenje|Jezus Kristus]]'' * ''Za Ksaverija glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Frančišek Ksaverij|Frančišek Ksaverij]]'' * ''Nebogoslužni cerkvi sta zapisani ležeče'' == [[Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|Kancijan]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105666390}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Barka|Kancijan]] | [[Barka, Divača|Barka]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359774}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Breznica pri Žireh|Kancijan]] | [[Breznica pri Žireh]] | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105666444}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Golac|Kancijan]] | [[Golac]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354746}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Gorenje Jesenice|Kancijan]] | [[Gorenje Jesenice]] | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105666458}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Gorenje Jezero|Kancijan]] | [[Gorenje Jezero]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786860}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|Kancijan]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458860}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Ljubljana|Kancijan]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- {{Sidro|Kancijan in Anton Puščavnik}} | {{Slika d|Q105666477}} | [[Cerkev sv. Kancijana in sv. Antona Puščavnika, Mahniči|Kancijan in Anton Puščavnik]] | [[Mahniči]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786859}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Mirna Peč|Kancijan]] | [[Mirna Peč]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360084}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Planina|Kancijan]] | [[Planina, Ajdovščina|Planina]] | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q67124029}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Podreča|Kancijan]] | [[Podreča]] | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351104}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Polana|Kancijan]] | [[Polana, Laško|Polana]] | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352692}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rečica ob Savinji|Kancijan]] | [[Rečica ob Savinji]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360064}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Reka|Kancijan]] | [[Reka, Cerkno|Reka]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105592597}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rožno|Kancijan]] | [[Rožno]] | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60357193}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Kancijan]] | [[Selo pri Žirovnici]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353925}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Stavča vas|Kancijan]] | [[Stavča vas]] | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105666565}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Škocjan (Občina Domžale)|Kancijan]] | [[Škocjan, Domžale|Škocjan]] | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360422}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Škocjan (Občina Divača)|Kancijan]] | [[Škocjan, Divača|Škocjan]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351997}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Škocjan (Občina Škocjan)|Kancijan]] | [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60355416}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Škocjan (Občina Grosuplje)|Kancijan]] | [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361887}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Truške|Kancijan]] | [[Truške]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q16334545}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Britof|Kancijan]] | [[Ukanje]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359280}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec|Kancijan]] | [[Vrzdenec]] | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352060}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Žalec|Kancijan]] | [[Žalec]] | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Katarina Aleksandrijska]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60360617}} | [[Cerkev sv. Katarine, Bogo|Katarina]] | [[Bogo]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66539259}} | [[Cerkev sv. Katarine, Borjana|Katarina]] | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354538}} | [[Cerkev sv. Katarine, Breg pri Litiji|Katarina]] | [[Breg pri Litiji]] | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105667134}} | [[Cerkev sv. Katarine, Brezova Reber|Katarina]] | [[Brezova Reber]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105667174}} | [[Cerkev sv. Katarine, Cirkulane|Katarina]] | [[Cirkulane]] | [[Župnija Cirkulane|Cirkulane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60352228}} | [[Cerkev sv. Katarine, Čeče|Katarina]] | [[Čeče]] | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354404}} | [[Cerkev sv. Katarine, Čreta|Katarina]] | [[Čreta, Vransko|Čreta]] | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354593}} | [[Cerkev sv. Katarine, Dobovica|Katarina]] | [[Dobovica]] | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q69999171}} | [[Cerkev sv. Katarine, Frluga|Katarina]] | [[Frluga]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105667193}} | [[Cerkev sv. Katarine, Izola|Katarina]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105667206}} | [[Cerkev sv. Katarine, Kodreti|Katarina]] | [[Kodreti]] | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352049}} | [[Cerkev sv. Katarine, Kuretno|Katarina]] | [[Kuretno]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354430}} | [[Cerkev sv. Katarine, Lačja vas|Katarina]] | [[Lačja vas]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352736}} | [[Cerkev sv. Katarine, Lemberg pri Novi Cerkvi|Katarina]] | [[Lemberg pri Novi Cerkvi]] | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q18515902}} | [[Cerkev sv. Katarine, Lendava|Katarina]] | [[Lendava]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60357372}} | [[Cerkev sv. Katarine, Lom pod Storžičem|Katarina]] | [[Lom pod Storžičem]] | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105667215}} | [[Cerkev sv. Katarine, Mala Stara vas|Katarina]] | [[Mala Stara vas]] | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359359}} | [[Cerkev sv. Katarine, Medvedje Brdo|Katarina]] | [[Medvedje Brdo]] | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349698}} | [[Cerkev sv. Katarine, Nezbiše|Katarina]] | [[Nezbiše]] | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359863}} | [[Cerkev sv. Katarine, Otalež|Katarina]] | [[Otalež]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361059}} | [[Cerkev sv. Katarine, Preserje|Katarina]] | [[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q67130790}} | [[Cerkev sv. Katarine, Rafolče|Katarina]] | [[Rafolče]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354552}} | [[Cerkev sv. Katarine, Ravne|Katarina]] | [[Ravne, Litija|Ravne]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786837}} | [[Cerkev sv. Katarine, Rova|Katarina]] | [[Rova]] | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105667227}} | [[Cerkev sv. Katarine, Sela pri Šumberku|Katarina]] | [[Sela pri Šumberku]] | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60356504}} | [[Cerkev sv. Katarine, Srednja vas pri Šenčurju|Katarina]] | [[Srednja vas pri Šenčurju]] | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355758}} | [[Cerkev sv. Katarine, Topol pri Medvodah|Katarina]] | [[Topol pri Medvodah]] | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786838}} | [[Cerkev sv. Katarine, Veliki Otok|Katarina]] | [[Veliki Otok]] | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354814}} | [[Cerkev sv. Katarine, Zaboršt pri Dolu|Katarina]] | [[Zaboršt pri Dolu]] | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66493818}} | [[Cerkev sv. Katarine, Zasip|Katarina]] | [[Zasip]] | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354523}} | [[Cerkev sv. Katarine, Zavrate|Katarina]] | [[Zavrate]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350851}} | [[Cerkev sv. Katarine, Zgornja Kapla|Katarina]] | [[Zgornja Kapla]] | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == [[Klara Asiška]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105667341}} | ''[[Cerkev sv. Klare, Koper|Klara]]'' | ''[[Koper]]'' | ''[[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Škofija Koper|KP]]'' |} == [[Papež Klemen I.|Klemen I.]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60358231}} | [[Cerkev sv. Klemna, Bukovščica|Klemen]] | [[Bukovščica]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359760}} | [[Cerkev sv. Klemna, Mojstrana|Klemen]] | [[Mojstrana]] | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60357326}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Klemen]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356362}} | [[Cerkev sv. Klemna, Suhadole|Klemen]] | [[Suhadole, Komenda|Suhadole]] | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356507}} | [[Cerkev sv. Klemna, Tupaliče|Klemen]] | [[Tupaliče]] | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Sveti Koloman|Koloman]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354529}} | [[Cerkev sv. Kolomana, Lokavec|Koloman]] | [[Lokavec, Laško|Lokavec]] | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Sveti Kozma in Damijan|Kozma in Damijan]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354093}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Dolž|Kozma in Damijan]] | [[Dolž]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351881}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gorenje Gradišče pri Šentjerneju|Kozma in Damijan]] | [[Gorenje Gradišče pri Šentjerneju]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362019}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Koštabona|Kozma in Damijan]] | [[Koštabona]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786861}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Krka|Kozma in Damijan]] | [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18515883}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Kuzma|Kozma in Damijan]] | [[Kuzma]] | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105667469}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Malovše|Kozma in Damijan]] | [[Malovše]] | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360510}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Podnanos|Kozma in Damijan]] | [[Podnanos]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105667521}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Stražišče|Kozma in Damijan]] | [[Stražišče, Ravne na Koroškem|Stražišče]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105667573}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Velika Bukovica|Kozma in Damijan]] | [[Velika Bukovica]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Krizogon Oglejski]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60359055}} | [[Cerkev sv. Krizogona, Hrušica|Krizogon]] | [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Sveti Krištof|Krištof]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60352319}} | [[Cerkev sv. Krištofa, Grajska vas|Krištof]] | [[Grajska vas]] | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352024}} | [[Cerkev sv. Krištofa, Strmca|Krištof]] | [[Strmca, Laško|Strmca]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Pravi križ|Križ]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105592670}} | [[Cerkev sv. Križa, Armeško|Križ]] | [[Armeško]] | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105668691}} | [[Cerkev sv. Križa, Bate|Križ]] | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352471}} | [[Cerkev sv. Križa, Bele Vode|Križ]] | [[Bele Vode]] | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105668741}} | [[Cerkev sv. Križa, Bele Vode (stara cerkev)|Križ]] | [[Bele Vode]] | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354715}} | [[Cerkev sv. Križa, Beli Grič|Križ]] | [[Beli Grič]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354838}} | [[Cerkev sv. Križa, Beričevo|Križ]] | [[Beričevo]] | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105668762}} | [[Cerkev sv. Križa, Bevke|Križ]] | [[Bevke]] | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351200}} | [[Cerkev sv. Križa, Boštanj|Križ]] | [[Boštanj, Sevnica|Boštanj]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351734}} | [[Cerkev sv. Križa, Cirnik|Križ]] | [[Cirnik, Brežice|Cirnik]] | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354347}} | [[Cerkev sv. Križa, Čebine|Križ]] | [[Čebine]] | [[Župnija Sv. Planina|Sv. Planina]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515914}} | [[Cerkev sv. Križa, Črenšovci|Križ]] | [[Črenšovci]] | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60354633}} | [[Cerkev sv. Križa, Črni Potok|Križ]] | [[Črni Potok, Šmartno pri Litiji|Črni Potok]] | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786830}} | [[Cerkev sv. Križa, Dednja vas|Križ]] | [[Dednja vas]] | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352819}} | [[Cerkev sv. Križa, Dobrič|Križ]] | [[Dobrič]] | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60353036}} | [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Križ]] | [[Dobrova pri Dravogradu]] | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105668775}} | [[Cerkev sv. Križa, Dolga Njiva pri Šentlovrencu|Križ]] | [[Dolga Njiva pri Šentlovrencu]] | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354682}} | [[Cerkev sv. Križa, Gabrovka|Križ]] | [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350393}} | [[Cerkev sv. Križa, Gaj nad Mariborom|Križ]] | [[Gaj nad Mariborom]] | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351360}} | [[Cerkev sv. Križa, Gorenje Dole|Križ]] | [[Gorenje Dole, Škocjan|Gorenje Dole]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353809}} | [[Cerkev sv. Križa, Gorenje Kamence|Križ]] | [[Gorenje Kamence]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362180}} | [[Cerkev sv. Križa, Gradin|Križ]] | [[Gradin]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105668823}} | [[Cerkev sv. Križa, Gradišče pri Vipavi|Križ]] | [[Gradišče pri Vipavi]] | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349682}} | [[Cerkev sv. Križa, Imenska Gorca|Križ]] | [[Imenska Gorca]] | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q18515911}} | [[Cerkev sv. Križa, Iška vas|Križ]] | [[Iška vas]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105668832}} | [[Cerkev sv. Križa, Ivanji Grad|Križ]] | [[Ivanji Grad]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105668838}} | [[Cerkev sv. Križa, Jablana|Križ]] | [[Jablana, Zagorje ob Savi|Jablana]] | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515913}} | [[Cerkev sv. Križa, Jurjevica|Križ]] | [[Jurjevica]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105668848}} | [[Cerkev sv. Križa, Kališe|Križ]] | [[Kališe, Železniki|Kališe]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360759}} | [[Cerkev sv. Križa, Kastelec|Križ]] | [[Kastelec]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354480}} | [[Cerkev sv. Križa, Klenik|Križ]] | [[Klenik, Litija|Klenik]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361378}} | [[Cerkev sv. Križa, Kojsko|Križ]] | [[Kojsko]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105668855}} | [[Cerkev sv. Križa, Koprivnik v Bohinju|Križ]] | [[Koprivnik v Bohinju]] | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360680}} | [[Cerkev sv. Križa, Križ|Križ]] | [[Križ, Sežana|Križ]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60357875}} | [[Cerkev sv. Križa, Križe|Križ]] | [[Križe, Tržič|Križe]] | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346168}} | [[Cerkev sv. Križa, Križevci pri Ljutomeru|Križ]] | [[Križevci pri Ljutomeru]] | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105668866}} | [[Cerkev sv. Križa, Križevska vas|Križ]] | [[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q59340240}} | [[Cerkev sv. Križa, Križna Gora|Križ]] | [[Križna Gora, Škofja Loka|Križna gora]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66499082}} | ''[[Cerkev sv. Križa, Krško|Križ]]'' | ''[[Krško]]'' | ''[[Župnija Krško|Krško]]'' | ''[[Škofija Novo mesto|NM]]'' |- | {{Slika d|Q66458847}} | [[Cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351256}} | [[Cerkev sv. Križa, Log|Križ]] | [[Log, Sevnica|Log]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105668879}} | [[Cerkev sv. Križa, Logatec|Križ]] | [[Logatec]] | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350880}} | [[Cerkev sv. Križa, Lovrenc na Pohorju|Križ]] | [[Lovrenc na Pohorju]] | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105668899}} | [[Cerkev sv. Križa, Mala Ilova Gora|Križ]] | [[Mala Ilova Gora]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66545467}} | [[Cerkev sv. Križa, Marezige|Križ]] | [[Marezige]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105668908}} | [[Cerkev sv. Križa, Maribor|Križ]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350458}} | [[Cerkev sv. Križa, Planica|Križ]] | [[Planica, Rače - Fram|Planica]] | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359683}} | [[Cerkev sv. Križa, Planina pod Golico|Križ]] | [[Planina pod Golico]] | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Križ]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458866}} | [[Cerkev sv. Križa, Podbočje|Križ]] | [[Podbočje]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105668969}} | [[Cerkev sv. Križa, Podlisec|Križ]] | [[Podlisec]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q59585704}} | [[Cerkev sv. Križa, Podlož|Križ]] | [[Podlož]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66490737}} | [[Cerkev sv. Križa, Prebačevo|Križ]] | [[Prebačevo]] | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354112}} | [[Cerkev sv. Križa, Prevole|Križ]] | [[Prevole]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60359248}} | [[Cerkev sv. Križa, Puštal|Križ]] | [[Puštal]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105668989}} | [[Cerkev sv. Križa, Rakitna|Križ]] | [[Rakitna]] | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360525}} | [[Cerkev sv. Križa, Rakitovec|Križ]] | [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355708}} | [[Cerkev sv. Križa, Rašica|Križ]] | [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515912}} | [[Cerkev sv. Križa, Retje nad Trbovljami|Križ]] | [[Retje nad Trbovljami]] | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349596}} | [[Cerkev sv. Križa, Rogaška Slatina|Križ]] | [[Rogaška Slatina]] | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105669017}} | [[Cerkev sv. Križa, Sedlo|Križ]] | [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361783}} | [[Cerkev sv. Križa, Sedlo (pokopališka)|Križ]] | [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60358815}} | [[Cerkev sv. Križa, Selce|Križ]] | [[Selce, Pivka|Selce]] | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105669029}} | [[Cerkev sv. Križa, Selšček|Križ]] | [[Selšček]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105669037}} | [[Cerkev sv. Križa, Slamna vas|Križ]] | [[Slamna vas]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360572}} | [[Cerkev sv. Križa, Slope|Križ]] | [[Slope]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355717}} | [[Cerkev sv. Križa, Spodnje Pirniče|Križ]] | [[Spodnje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458898}} | [[Cerkev sv. Križa, Srednja Dobrava|Križ]] | [[Srednja Dobrava]] | [[Župnija Dobrava|Dobrava]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359404}} | [[Cerkev sv. Križa, Srednja vas - Poljane|Križ]] | [[Srednja vas - Poljane]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105669058}} | [[Cerkev sv. Križa, Stehanja vas|Križ]] | [[Stehanja vas]] | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105669070}} | [[Cerkev sv. Križa, Stiška vas|Križ]] | [[Stiška vas]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360245}} | [[Cerkev sv. Križa, Strane|Križ]] | [[Strane]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354596}} | [[Cerkev sv. Križa, Svibno|Križ]] | [[Svibno]] | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351490}} | [[Cerkev sv. Križa, Šentvid pri Planini|Križ]] | [[Šentvid pri Planini]] | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105669086}} | [[Cerkev sv. Križa, Škoflje|Križ]] | [[Škoflje, Divača|Škoflje]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354835}} | [[Cerkev sv. Križa, Šmarje - Sap|Križ]] | [[Šmarje - Sap]] | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353006}} | [[Cerkev sv. Križa, Trbonje|Križ]] | [[Trbonje]] | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105669108}} | [[Cerkev sv. Križa, Trebelno|Križ]] | [[Trebelno]] | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354115}} | [[Cerkev sv. Križa, Uršna sela|Križ]] | [[Uršna sela]] | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354030}} | [[Cerkev sv. Križa, Velike Brusnice|Križ]] | [[Velike Brusnice]] | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354752}} | [[Cerkev sv. Križa, Veliki Cirnik|Križ]] | [[Veliki Cirnik]] | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354770}} | [[Cerkev sv. Križa, Veliko Trebeljevo|Križ]] | [[Veliko Trebeljevo]] | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458819}} | [[Cerkev sv. Križa, Videm|Križ]] | [[Videm, Dobrepolje|Videm]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66641694}} | [[Cerkev sv. Križa, Vinica|Križ]] | [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360162}} | [[Cerkev sv. Križa, Vipavski Križ|Križ]] | [[Vipavski Križ]] | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105669123}} | [[Cerkev sv. Križa, Vrbovo|Križ]] | [[Vrbovo]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353766}} | [[Cerkev sv. Križa, Vrhovo pri Žužemberku|Križ]] | [[Vrhovo pri Žužemberku]] | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q16865948}} | [[Cerkev sv. Križa, Vrhpolje|Križ]] | [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349761}} | [[Cerkev sv. Križa, Zgornje Poljčane|Križ]] | [[Zgornje Poljčane]] | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == [[Kunigunda Luksemburška]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q18515903}} | [[Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah|Kunigunda]] | [[Gorenje pri Zrečah]] | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105669195}} | [[Cerkev sv. Kunigunde, Goričica pri Ihanu|Kunigunda]] | [[Goričica pri Ihanu]] | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347086}} | [[Cerkev sv. Kunigunde, Gradiška|Kunigunda]] | [[Gradiška]] | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349382}} | [[Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju|Kunigunda]] | [[Kungota pri Ptuju]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60352076}} | [[Cerkev sv. Kunigunde, Šentjungert|Kunigunda]] | [[Šentjungert]] | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350397}} | [[Cerkev sv. Kunigunde, Zgornja Kungota|Kunigunda]] | [[Zgornja Kungota]] | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == [[Kvirik in Julijeta|Kvirik]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66476550}} | [[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Kvirik]] | [[Sočerga]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Sveti Kvirin|Kvirin]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105669225}} | [[Cerkev sv. Kvirina, Paljevo|Kvirin]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Škofija Koper|KP]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] m2fkm6s5zw6o7n0wrvncogztqwzopou Seznam slovenskih jamarjev 0 154491 6678809 6677478 2026-05-21T13:37:49Z ~2026-28279-21 259659 6678809 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jamar]]jev''' in/oz. [[Speleologija|speleologov]] ter [[Krasoslovje|krasoslovcev]]. {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} [[File:DZRJL Caving School in Mačkovica Cave 2008.jpg|thumb|upright=3.0|center|Jamarji in jamarke na koncu Vzhodnega rova v Mačkovici, 2008]] {{div col|colwidth=20em}} ==A== *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]]<ref name="SJL"/> *[[Jurij Anđelić]] - Yeti, od 1967<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Robert Anžič]] ==B== *[[Franci Bar]] (1901–1988), od 1924<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Marjan Baričič]] *[[Edi Benko]] *[[Igor Benko]]<ref name="SJL"/> *[[Martina Bergant Marušič]] - Bina, od 1999<ref name="NC"/> *[[Martin Berne]] *[[Jure Bevc]], od 2017<ref name="ZTD"/> *[[Matej Blaško]] *[[Matej Blatnik]] *[[Valter Bohinec]] (1898,1984), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1954-65, 1966-67), član od 1924<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Martin Boltes]] *[[Špela Borko]], od 2014<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> (por. Di Batista) *[[Rajko Bračič]]<ref name="SJL"/> *[[Janko Brajnik]] *[[Claudio Bratos]], od 1970<ref name="BSCPK"/><ref name="SSBB"/> *[[Bogumil Brinšek]], od 1911<ref name="Z19101918"/> *[[Srečko Brodar]], od 1924<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Jože Broder]] *[[Ludvik Broder]] *[[Tomaž Bukovec]] *[[Simon Burja]] (potapljač) *[[Bogdan Butkovič]] ==C== *[[Ivan Nepomuk Cerer]]? *[[Lucijan Cergol]] (1957–1987) (Italija) *[[Josip Cerk]], od 1910<ref name="NC"/> *[[Rosana Cerkvenik]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Pavle Ciglar]] (1929–2013) *[[Jože Coraci]] ==Č== *[[Nada Čadež]] Novak (1920–2009) *[[Jana Čarga]] *[[Luka Čeč]] *[[Robert Čeferin]] - Čefe *[[Miha Čekada]], nekdanji predsednik JKŽ<ref name="SJL"/> ==D== *[[Matic Di Batista]] - Diba, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2019-), član od 2008<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Metod Di Batista]] - Todl, od 1962<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Špela Di Batista Borko]] (prej Špela Borko) *[[Anton Ditrich]] (1852–1909) *[[Ivan Dolar]], od 1932<ref name="NC"/> *Franc Dolenc *[[Leon Drame]] - Šutko<ref name="SJL"/> *[[Matjaž Drašak]] - Hanek *[[Kazimir Drašlar]] - Mikec *[[Franjo Drole]] *[[Božidar Drovenik]] *[[Matej Dular]], od 1998<ref name="NC"/> ==E== *[[Miran Erič]] - Pac, od 1989<ref name="NC"/> *[[Marko Erker]]<ref name="SJL"/> *[[Milan Eržen]] ==F== *[[Bojana Fajdiga]] - Fajdana, od 2003<ref name="NC"/> *[[Milan Ferran]] *[[Sašo Finžgar]] *[[Anton Fojkar]] *[[Matej Fortunat]] *[[Andrej Fratnik]]<ref name="SJL"/> ==G== *[[Franci Gabrovšek]] - Franček, od 1987<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Ivan Gams]], od 1951<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Janez Gantar]], od 1950<ref name="NC"/> *[[Sebastjan Gantar]] *[[Peter Gedei]]<ref name="SJL"/> *[[Stanislav Glažar]] *[[Primož Gnezda]] *[[Marko Gorišek]] *[[Rado Gospodarič]], od 1959<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Petra Gostinčar]] *[[Bojan Grčman]] *Gregorčič *[[Tobija Gruber]] *[[Jože Gustinčič]]<ref name="SJL"/> *[[Jordan Guštin]]<ref name="SJL"/> ==H== *[[France Habe]], od 1952<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Peter Habič]], od 1948<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Baltazar Hacquet]] *[[Jovan Hadži]] (1884-1972), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1929-48), član od 1924<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Anton Hanke]] (1840–1891) *[[Simon Hiti]] *[[Arne Hodalič]], od 1995<ref name="NC"/> *[[Franc Holcar]], [[Danilo Holcar]] *[[Slavko Hostnik]] *[[Dare Hribar]] *[[France Hribar (speleolog)]] *[[Andrej Hudnik]] - Hudini *[[Andrej Hudoklin]] *[[Ludvik Husu]]<ref name="POSLH"/> ==I== *[[Janez Ileršič]] - Ile, od 1964<ref name="NC"/> *[[Uroš Ilić]] (1972 – 2016)<ref name="SJL"/> ==J== *[[Jurij Jakofčič]] - Jaka, od 1970<ref name="NC"/><ref name="50OMSZ"/><ref name="SJL"/> *[[Primož Jakopin]] - Klok, od 1966<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Pavel Jamnik]] *[[Tomaž Jančič Mrvar]] *[[Bojan Jereb]] *[[Tine Jereb]] *[[Draško Josipovič]] *[[Jožko Jurečič]] - Koko (1950-1978), od 1970<ref name="NC"/><ref name="IMJJK"/> *[[Marjan Juvan]] - Manč, od 1964<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> ==K== *[[Janez Kanoni (jamar)|Janez Kanoni]] - Žan, od 1966<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Janko Katern]] (1904–1988) *[[Gregor Kebe]] (1799–1885) *[[Roman Kenk]], od 1924<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Boštjan Kiauta]], od 1960<ref name="NC"/> *[[Bogdan Kladnik]] *[[Stane Klepec]] *[[Franci Kljun]] *[[Drago Korenč]]<ref name="SJL"/> *[[Zvone Korenčan]], od 1964<ref name="NC"/> *[[Ivan Kos]] *[[Jože Kos]], od 1930<ref name="NC"/> *[[Jožek Košir]] - Cox<ref name="OJPTK"/> *[[Jure Košutnik]] - Ðuro, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2014-19), član od 2005<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> *[[Peter Kozel]] *[[Tomaž Koželj]] *[[Luka Kralj]] *[[Andrej Kranjc]]<ref name="SJL"/> *[[Maja Kranjc]]<ref name="SJL"/> *[[Marko Krašovec]], od 1972<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Vido Kregar]]<ref name="SJL"/> *[[Primož Krivic]] - Krivček (1950–1990), od 1964<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Jurij Kunaver]], predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1965-66), član od 1949<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Matjaž Kunaver]], od 1976<ref name="NC"/> *[[Pavel Kunaver]], od 1910<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Uroš Kunaver]] *[[Ivan Kuščer]]<ref name="SJL"/> *[[Ljudevit Kuščer]], od 1937<ref name="NC"/> ==L== *[[Borivoj Ladišić]]<ref name="SJL"/> *[[Aleš Lajovic]]<ref name="SJL"/> *[[Katja Lavrič Mrvar]] *[[France Leben]], od 1955<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Matej Lipar]] *[[Srečko Logar]] *[[Jožef Lorbek]] - Jošt *[[Borut Lozej]] ==M== *[[Boris Macarol]] - Mc *[[Grega Maffi]] *[[Franci Malečkar]] - Arho<ref name="SJL"/> *[[Janko Marinšek]] *[[Uroš Markovič]] - Ulin *[[Miran Marussig]], od 1948<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Franc Marušič]] - Lanko, od 1991<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Mateja Mazgan Senegačnik]] *[[Maks Merela]]<ref name="SJL"/> *[[Davor Mesarec]] *[[Ivan Michler]] (1891–1982), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1949-54), član od 1911<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Matej Mihailovski]], nekdanji predsednik JKŽ<ref name="SJL"/> *[[Klemen Mihalič]] *[[Andrej Mihevc (speleolog)|Andrej Mihevc]]<ref name="SJL"/> *[[Robert Miklavčič]] *[[Samo Milanič]] *[[Ciril Mlinar]]<ref name="SJL"/> *[[Gašper Modic]] *[[Janez Modrijan]] - Modrc, od 1964<ref name="NC"/> *[[Silvo Modrijan]] *[[Jožef Mohorčič]] *[[Samo Morel]] *[[Mitja Mršek]]<ref name="SJL"/> *[[Janez Mulec]] ==N== *[[Janez Nepomuk Nagl]] (18. stol.) *[[Miran Nagode]] *[[Darko Naraglav]] *[[Dušan Novak]], od 1950<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Jožef (Josef) Novak]] (1848–1925) (Čeh) *[[Tone Novak]], od 1962<ref name="NC"/> ==O== *[[Tone Oberstar]] *[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] (1920–2000), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1972-81), član od 1948<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> ==P== *[[Tomaž Pahor]] *[[Tone Palčič]]<ref name="SJL"/> *[[Danijel Papler]] - Fopa *[[Marko Paternu]] *[[Niko Paulič]] *[[Marko Pavlin]] *[[Lea Pavrič]] *[[Kristofer Pečar]] - Bajsi, od 1975<ref name="NC"/> *[[Ivan Andrej Perko]], od 1911<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Josip Perme|Josip (Jože) Perme]] *[[Borut Peric]] *[[Matija Perne]], od 1995<ref name="NC"/> *[[Dean Pestator]] - Pestoter, od 1985<ref name="NC"/> *[[Janko Petkovšek]]<ref name="SJL"/> *[[Maks Petrič]] *[[Gregor Pintar]], predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1990-97), član od 1978<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Marina Pintar]], od 1978<ref name="NC"/> *[[Jože Pirnat|Jože (Joško) Pirnat]] - Jozl, od 1963<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> (1950-2018) *[[Stane Pirnat]] - Bingelj *[[Tomaž Planina]] (1934-2014), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1967-71, 1984-86), član od 1950<ref name="NC" /><ref name="DPD" /><ref name="SJL" /> *[[Rok Planinc]] *[[Ljubomir Podpac]], od 1963<ref name="NC"/> *[[Milan Podpečan]]<ref name="SJL"/> *[[Matjaž Pogačnik]] - Pigi, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2003-07), član od 1992<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> *[[Slavko Polak]] (speleobiolog) *[[Igor Potočnik (jamar)|Igor Potočnik]] - Vepr/Lakotnik<ref name="SJL"/> *[[Anton Praprotnik]] - Toto, od 1962<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Davo Preisinger|Davorin Preisinger]], od 1964<ref name="NC"/><ref name="KJ60"/> *[[Miro Preisinger]] *[[Mitja Prelovšek]] - Čot, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2011-14), član od 2002<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Ester Premate]] *[[Primož Presetnik]] - Pipistrel, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2007-11), član od 2001<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Joerg Prestor]] - Čebela, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1986-90), član od 1978<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> *[[Egon Pretner]] (1896–1982), od 1934<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Marko Pršina]] *[[Matjaž Puc]] - Tužak (1946Ivan Rudolf (speleolog)2008), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1971-72), član od 1959<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Viljem Putick]], od 1911<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> ==R== *[[Rado Radešček]], od 1964<ref name="NC"/> *[[Silvo Ramšak]]<ref name="SJL"/> *[[Marjan Raztresen]]<ref name="SJL"/> *[[Robert Rehar]] *[[Bogomir Remškar]] - Božo<ref name="SJL"/> *[[Danilo Remškar]] *[[Rosana Rijavec]] *[[Dejan Ristić]] - Rile *[[Daniel Rojšek]], od 1971<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Jurij Rotovnik]] *[[Ivan Rudolf (speleolog)|Ivan Rudolf]] (1821–po? 1863) *[[Mihael Rukše]] *[[Jan Ružička]] ==S== *[[Janez Sabolek]] - Sabla, od 1975<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Nejc Sabolek]] *[[Viktor Saksida]] (1922–2021) *[[Stojan Sancin]]<ref name="SJL"/> *[[Roman Savnik]], od 1951<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Adolf Schmidl]] (1802–1863) *[[Ivo Sedmak]], od 2001<ref name="NC"/> *[[Albin Seliškar]] (1896–1973), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1948-49), član od 1925<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Saša Senica]] *[[Marko Simić]], od 1978<ref name="NC"/> *[[Boris Sket]], od 1950<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Tadej Slabe]] *[[Rajko Slapnik]] *[[Rado Smerdu]] (1949–1984), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1981-84), član od 1969<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Bojan Stanek]] *[[Miha Staut]] *[[Franc Anton Steinberg]] *[[Uroš Stepišnik]], od 2001<ref name="NC"/><ref name="JTJKZ"/> *[[Rok Stopar]]<ref name="SJL"/> *[[Aleš Stražar]]<ref name="SJL"/> *[[Irena Stražar]] *[[Stane Stražar]]<ref name="SJL"/> *[[Peter Svete]] *[[Jakob Svetina]] (1807-72) ==Š== *[[Alenka Gabriela Ščuka]] *[[Maks Šeber]] (1862–1944) *[[Katarina Šeme]] *[[Alfred Šerko(mlajši)|Alfred Šerko]] (1910–1948), od 1927<ref name="NC"/> *Marjan Šiftar *[[Damijan Šinigoj]] *[[Janko Štampar]] *[[Bernard Štiglic]]<ref name="SJL"/> *[[Franc Štrukelj]] (1897-1974) *[[Tomaž Šuštar]] - Ikarus, od 1985<ref name="NC"/> *[[France Šušteršič]], od 1963<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> ==T== *[[Alenka Terlep]] - Lenča, od 1975<ref name="NC"/> *[[Jure Tičar]] *[[Dušan Tominc]] - Mašinist, od 2001<ref name="NC"/> *[[Iztok Trček]], nekdanji predsednik JKŽ<ref name="SJL"/> *[[Alojz Troha]] *[[Peter Trontelj]], od 1989<ref name="NC"/> *[[Uroš Tršan]] (1926–1969) zdravnik, plezalec, jamski reševalec, od 1958<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Simona Turk]] ? ==U== *[[Rafko Urankar]] - Cile, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1997-2003), član od 1987<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> *[[Bogdan Urbar]] - Dane *[[Anton Urbas]]<ref name="SJL"/> ==V== *[[Dimitrij Valantič]] *[[Janez Vajkard Valvasor]] (1641-1693)<ref name="SJL"/> *[[Milan Velikonja]] (1950–1993), od 1973<ref name="NC"/> *[[Nejc Velikonja]] *[[France Velkovrh]], od 1953<ref name="NC"/> *[[Janez Vengar]] - Giovanni, od 1985<ref name="NC"/> *[[Janez Vengušt]] (potapljač) *[[Renato Verbovšek]] - René, od 1966<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> (1951-98) *[[Dorotea Verša Paić]], od 1988<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *Jože Vilhar *[[Marjan Vilhar]] (1984–2020) *[[Matija Vilhar]] (1899–1962) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]], od 1968<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Igor Vrhovec]]<ref name="SJL"/> *[[Tomo Vrhovec]] (1958–2000)<ref name="SJL"/> *[[Boštjan Vrviščar]] - Bole, nekdanji predsednik JKŽ<ref name="SJL"/> *[[Den Vrhovnik]]<ref name="SJL"/> ==Z== *[[Maja Zagmajster]] *[[Marjeta Zajc (Horvat)]] - Tačka, od 1967<ref name="NC"/> *[[Marko Zakrajšek]]<ref name="SJL"/> *[[Walter Zakrajšek]]<ref name="SJL"/> *[[Luka Zalokar]] *[[Matej Zalokar]] *[[Vasja Zaman]] *[[Tomaž Zorman]] *[[Nadja Zupan Hajna]] ==Ž== *[[Gregor Žiberna]] - Tentava<ref name="SJL"/> *[[Jože Žumer]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="NC">{{navedi splet |last1 = Presetnik |first1 = Primož |last2 = Fajdiga |first2 = Bojana |date = 2010 |title = Naši člani 1910 - 2010 |location = Ljubljana |publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana |url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/kako-postanem-clan-dzrlj/nasi-clani/ |access-date = 21. 10. 2020}}</ref> <ref name="ZTD">{{cite magazine |last = Bevc |first = Jure |date = 2018 |title = Zabava tipa dve |location = Ljubljana |publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana |magazine = Glas podzemlja | pages = 57-57 |url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP2018-1-pp57.pdf |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="Z19101918">{{navedi splet |title = Zgodovina 1910-1918 |location = Ljubljana |publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana |url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/1910-1918/ |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="DPD">{{navedi splet |date=2019 |title = Dosedanji predsedniki DZRJL |location = Ljubljana |publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana |url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/dosedanji-predsedniki-dzrjl/ |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="JTJKZ">{{navedi splet |first = Mateja |last = Ferk |date = 15. avgust 2007 |title = Jamarski tabor JKŽ |location = Ljubljana |publisher = Jamarski klub Železničar |url = http://www.jkz.si/2007/08/jamarski-tabor-jkz/ |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="KJ60">{{navedi splet |date = marec 2014 |title = Kranjski jamarji - 60 let |location = Kranj |publisher = Društvo za raziskovanje jam Kranj |url = http://www.dzrjk-drustvo.si/kj60let.html |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="SJL">{{navedi splet |last = Lajovic |first = Aleš |date = 2020 |title = Slovenski jamarski leksikon |location = Ljubljana |publisher = Jamarska zveza Slovenije |url = https://www.jamarska-zveza.si/index.php/o-nas/jamarski-leksikon |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="50OMSZ">{{navedi splet |last = Jakofčič |first = Jaka |date = 17. 8. 2015 |title = 50. obletnica Mednarodne speleološke zveze, 19.06.2015 |location = Ljubljana |publisher = Jamarsko društvo Sežana |url = https://jds.brlog.net/2015/08/17/50-obletnica-mednarodne-speleoloske-zveze-19-06-2015/ |access-date = 24. 10. 2020 |archive-date = 2020-10-28 |archive-url = https://web.archive.org/web/20201028210232/https://jds.brlog.net/2015/08/17/50-obletnica-mednarodne-speleoloske-zveze-19-06-2015/ |url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201028210232/https://jds.brlog.net/2015/08/17/50-obletnica-mednarodne-speleoloske-zveze-19-06-2015/ |date=2020-10-28 }}</ref> <ref name="IMJJK">{{cite journal |first = Matjaž |last = Puc |title = In Memoriam - Jožko Jurečič - Koko |journal = Naše jame / Our Caves |publisher = Jamarska zveza Slovenije |volume = 19 |pages = 119-120 |date = 1977 |url = https://jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_19_1977.pdf |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="SSBB">{{navedi splet |first = Primož |last = Jakopin |date = 10. oktober 2020 |title = Stojan Sancin, božiček iz Boljunca |url = https://jakopin.net/portraits/Stojan_Sancin/index_si.php |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="OJPTK">{{cite journal |first = Jože |last = Košir |title = Odkrivanje jam s pomočjo termovizijske kamere |journal = Jamar |publisher = Jamarska zveza Slovenije |volume = 4 |pages = 44-45 |date = december 2009 |url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Knjiznica/Jamar/Jamar_22_2009_Kosir_J__Odkrivanje_jam_s_termovizijsko_kamero.pdf |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="POSLH">{{navedi splet |date = 2018 |title = Priznanje Občine Sežana: Ludvik Husu |publisher = Občina Sežana |url = http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=7789 |access-date = 25. 10. 2020 |archive-date = 2020-10-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20201029021831/http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=7789 |url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201029021831/http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=7789 |date=2020-10-29 }}</ref> <ref name="BSCPK">{{navedi splet |first = Primož |last = Jakopin |date = 19. februar 2020 |title = Brezno na Škrklovici Cave, Petrinjski kras |url = https://jakopin.net/primoz/slike/2020/PJ20200219_en.php#PJ46561 |access-date = 7. 11. 2020}}</ref> }} {{seznami narodov po poklicu|jamarjev}} [[Kategorija:Slovenski jamarji|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jamarji]] 3sevn8565hmr6h5hln4k4ikdp6b4v3z Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje 14 156280 6678804 3983533 2026-05-21T13:27:37Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678804 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[škof]]ih. [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani|Škofje]] [[Kategorija:Slovenski škofje|Rimskokatoliški]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje po narodnosti]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki| ]] 59q53b11qi4v5bgykjsxvna1fyi935b Vlado Novak 0 157631 6679128 5887738 2026-05-22T11:32:58Z ~2026-28279-21 259659 6679128 wikitext text/x-wiki '''Vlado Novak''' je lahko: * [[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] (1916–1994), literarni zgodovinar, knjižničar in bibliograf * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (* 1952), igralec {{imena|Novak, Vlado|Vlado Novak}} 8ss9m8qmrzn9xyory3mohwbfakdde6x Jože Dežman 0 158811 6678831 6673874 2026-05-21T15:13:16Z MaksiKavsek 244409 ps 6678831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jože Dežman | image = Jože Dežman.jpg | caption = Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = zgodovina | work_institution = Gorenjski muzej Kranj, Muzej novejše zgodovine Slovenije | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne | prizes = |party=[[LDS]] {{small|nekdanja}}| religion = | footnotes = }} '''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivar]], [[Filozofija|filozof]], muzealec, [[publicist]] in [[zgodovinar]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1997 iz filozofije in zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1979, dve desetletji pred diplomo, se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 je tam delal kot muzejski svetovalec; imel je več vodilnih mest v Muzeju novejše zgodovine in v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]]. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto političnih prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju ter drugih medijih. Prav tako na svetovnem spletu piše bloge.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dezman-joze/|title=DEŽMAN, Jože. (1955-). Mestna knjižnica Kranj|date=2020|accessdate=6. avgust 2025|website=Obrazi slovenskih pokrajin|last=Lucijan|first=Adam}}</ref> V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]'', v letih 1999−2001 revijo GG,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> glasilo Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva RK [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]], član IO [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS.<ref>Osebnosti, od A do L, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, str. 196; Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 41; Leta 2005 so nam ostali v spominu: Jože Dežman, Košnjek Jože, Gorenjska 2005, str.32</ref> Dvakrat je bil direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in je še vedno dolgoletni predsednik [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] (od 2005). Leta 2012 je bil imenovan za direktorja [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]]. Leta 2014 je z diseratcijo ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'' {{COBISS|ID=6749274}} doktoriral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Po imenovanju ministra za kulturo [[Vasko Simoniti|Vaska Simonitija]] je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra, ki mu je dodelil direktorski položaj, uredil jubilejni spominski zbornik. Po združitvi dveh muzejev mu je bila 27. marca 2023 vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi »nesposobnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/joze-dezman-prejel-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi-mnszs-odpoved-je-posledica-zakonskih-dolocil/662955|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-30|language=sl}}</ref> Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:{{navedi vir}}<blockquote>Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].</blockquote>Njegov stric je bil narodni heroj, general [[Anton Dežman|Anton Dežman - Tonček]], udeleženec bitke pri [[Dražgoška bitka|Dražgošah]] in po koncu vojne poveljnik gorenjske [[UDBA|Udbe]]. == Bibliografija == * ''Po sili vojak: nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin'' (katalog, Celje, 1990) * ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}} * ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}} * ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}} * ''Mariji: Brezjanski romarji'', 1999 * ''Marija Pomagaj na Brezjah'', 2000 * ''Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši'' (Mohorjeva, Celovec, 2004) * ''S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe'', 2005 * ''Med kljukastim križem in rdečo zvezdo: čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške'' (razstavni katalog), 2002 (soavtor slovensko-avstrijskega razstavnega projekta) * ''Slovenija 1945-1960'' (katalog razstave), 2007 * ''Fašizem in Slovenci : izbrane podobe'', 2009 * ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008'', 2009/10 * ''Slovenija in vojna grobišča: dolga tranzicija'' (soavtor Pavel Jamnik), 2017 {{COBISS|ID=250656768}} * ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine'' * ''Druga svetovna vojna: nemška okupacija, upor, revolucija, državljanska vojna'', 2013 * ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'', 2014 * ''Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja'', 2015 * ''SLO 25 let: Republika Slovenija 25 let - enotni v zmagi'', 2016 * ''Komunistični strah v gatah'': ''Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini'', 2025. {{COBISS|ID=250797824}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Dežman, Jože]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] atszibvr3b3wa5uopetbdjm7y0utksd Glasbena matica 0 159858 6678985 6580483 2026-05-22T05:36:28Z Marjan Tomki SI 190558 Dodan vir (upam da ustrezen nadomestni za mrtvo povezavo) 6678985 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pevski zbor Glasbene Matice na Dunaju 1896.jpg|thumb|350px|Pevski zbor Glasbene Matice na [[Dunaj]]u leta 1896]] '''Glasbena matica''' ('''GM''') je naziv [[Slovenija|slovenskih]] kulturnih društev, ki združujejo tako profesionalne kot amaterske [[glasbenik]]e in si prizadevajo ohranjati in spodbujati slovensko glasbeno kulturo. Prva slovenska glasbena matica je bila ustanovljena avgusta 1872<ref>[http://www.kulturnodrustvo-gmlj.si/articles.php?Folder=2&S=1]{{Slepa povezava|date=september 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> <ref name=GM>{{navedi splet |url=https://www.glasbenamatica.si/predstavitev/|title=Predstavitev |website=Glasbena matica |accessdate=22. maj 2026 }}</ref>v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Povod za ustanovitev društva je bil nezadosten posluh tedanje [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]] za slovensko glasbo (v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] so bila ljubljanska kulturna gibanja pod močnim [[Nemci|nemškim]] oz. [[Avstrija|avstrijskim]] vplivom). Poslanstvo Glasbene matice je bilo spodbujanje slovenskih avtorjev h komponiranju, izdajanje slovenskih skladb, zbiranje [[ljudske pesmi|ljudskih pesmi]], glasbeno izobraževanje in formiranje glasbenih skupin. Leta 1882 je ustanovila glasbeno šolo, leta 1891 pa [[mešani pevski zbor]]. Ob prelomu stoletja so bile ustanovljene glasbene matice v [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Gorica|Gorici]] in v [[Glasbena matica Trst|Trstu]], v [[Maribor]]u pa šele leta 1919. == Glasbena matica v Ljubljani == Glasbena šola ljubljanske glasbene matice je leta 1920 dobila status [[Ljubljanski glasbeni konservatorij|glasbenega konservatorija]], ki pa je bil leta 1927 podržavljen; iz njega se je kasneje razvila [[Akademija za glasbo v Ljubljani]]. Leta 1919 se je matici pridružila tudi Filharmonična družba (''Philharmonische Gesellschaft''). Leta 1922 je ustanovila glasbeni [[arhiv]], leta 1934 pa ''Inštitut za raziskovanje slovenske glasbene folklore''. V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je njeno delovanje zamiralo, zaradi reorganizacije slovenskega glasbenega [[založba|založništva]] in [[šolstvo|šolstva]] je leta 1945 morala prenehati z delom, njeno premoženje pa je bilo podržavljeno. Do preloma tisočletja je občasno deloval le pevski zbor GM, leta 1998 pa je bilo njeno premoženje (stavbi na Vegovi ulici 5 in Gosposki ulici 8, v kateri se je po vojni razvila [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana]]) denacionalizirano. V 21. stoletju se delovanje GM ponovno prebuja.<ref name=GM/> == Glasbena matica v Mariboru == Glasbena matica v Mariboru je imela svoj ustanovni občni zbor 5. septembra 1919. Med njenimi začetniki je bil [[Alojzij Juvan]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> == Viri == {{sklici}} == Literatura == * Nataša Cigoj Krstulović: ''Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska glasbena matica do konca druge svetovne vojne'', Založba ZRC, 2015 * ''Ljubezen do glasbe nas povezuje: oživljanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice Ljubljana'', Slovenska matica, 2025 (ur. Veronika Brvar) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih glasbenih in muzikoloških periodičnih publikacij]] *[[seznam slovenskih glasbenih arhivov in knjižnic]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Glasbena Matica|Glasbena matica}} *[http://www.glasbenamatica.si Domača stran KD Glasbene matice Ljubljana] *[http://www.glasbenamatica.com/ Glasbena matica Trst] {{SloGlasbaSolstvo}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] l4by0bqs9ksemu3qk1w5o45gcppgok4 Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem 0 160240 6678841 6187716 2026-05-21T15:50:30Z Yerpo 8417 /* K */ razločitev 6678841 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev in [[pesnik]]ov na [[Madžarska|Madžarskem]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Imre Augustič]] ([[1837]]–[[1879]]) == B == * [[Jožef Bagari]] ([[1840]]–[[1919]]) * [[Marija Bajzek Lukač]] ([[1960]]-) * [[Mihael Bakoš]] ([[1742]]–[[1803]]) * [[Štefan Baler]] ([[1760]]–[[1835]]) * [[Janoš Banfi]] * [[Irena Barber]] ([[1939]]–[[2006]]) * [[Mihael Barla]] ([[1778]]–[[1824]]) * [[Ivan Baša]] ([[1875]]–[[1931]]) * [[Jožef Baša Miroslav]] ([[1894]]–[[1916]]) * [[Štefan Bedič]] * [[Štefan Bejek]] * [[Mihael Bence]] * [[Blaž Berke]] ([[1754]]–[[1821]]) * [[Ferenc Berke]] ([[1764]]–[[1841]]) * [[Ivan Berke]] ([[1814]]–[[1908]]) * [[Mihael Bertalanitš]] ([[1788]]–[[1853]]) * [[Štefan Bokan]] * [[Adam Bokany]] (†&nbsp;1714?) * [[Jožef Borovnjak]] ([[1826]]–[[1909]]) * [[Franc Bükvič]] ([[1888]]–[[1969]]) == C == * [[Franc Celec]] * [[Juri Cipot]] ([[1793]]/[[1794]]–[[1834]]) * [[Rudolf Cipot]] ([[1825]]–[[1901]]) == D == * [[Mihael Domjan]] (†&nbsp;1737?) * [[Akoš Dončec]] ([[1988]]–) * [[Janoš Dončec]] * [[Alojz Dravec]] ([[1866]]–[[1915]]) == F == * [[Adam Farkaš]] ([[1730]]–[[1786]]) * [[Ivan Flisar]] * [[Janoš Flisar]] ([[1856]]–[[1947]]) == G == * [[Mihael Gaber]] * [[Alojz Gašpar]] ([[1848]]–[[1919]]) * [[Karel Gašpar]] * [[Štefan Gecler]] * [[Matjaž Godina]] ([[1768]]–[[1835]]) * [[Jožef Gostonj]] * [[Franc Grah]] * [[Matjaž Grah]] * [[Franc Gumilar]] ([[1880]]–[[1972]]) * [[Jožef Gjergjek]] * [[Juri Gjurgjovitš]] == H == * [[Jože Hirnök]] (1957–2024) * [[Katalin Munda Hirnök|Katalin (Katarina) Munda Hirnök]] * [[Janoš Hodač]] * [[Marija Hodač]] * [[Karči Holec|Karči (Karel) Holec]] ([[1969]]–) * [[Andraš Horvat]] ([[18. stoletje]]–[[19. stoletje]]) * [[Franc Hül]] ([[1800]]–[[1880]]) == I == * [[Ferenc Ivanoci]] ([[1857]]–[[1913]]) == J == * [[Ivan Jagodič]] (v sred. 17. stoletja) * [[Ivan Jerič]] ([[1891]]–[[1975]]) * [[Bartol Kocuvan]] == K == * [[Janoš Kardoš]] ([[1801]]–[[1873]]) * [[Anton Kerec]] * [[Ferenc Kerec]] * [[Janoš Kerec]] * [[Mihael Kerec]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl starejši]] ([[1874]]–[[1948]]) * [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl mlajši]] ([[1879]]–[[1936]]) * [[Janoš Kocet]] * [[Peter Kolar]] ([[1855]]–[[1908]]) * [[Mihael Kološa]] ([[1846]]–[[1906]]) * [[Jožef Konkolič]] * [[Jožef Košič]] ([[1788]]–[[1867]]) * [[Mihael Kotsmar]] ([[1698]]–[[1750]]) * [[Juri Kous]] ([[1776]]–[[1829]]?) * [[Laci Kovač]] ([[1950]]–) * [[Mikloš Kovač]] * [[Števan Kovatš]] ([[1866]]–[[1945]]) * [[Štefan Kozar]] * [[Štefan Kozel]] ([[18. stoletje]]) * [[Jožef Kozo]] * [[Karel Krajcar]] ([[1936]]–[[2018]]) * [[Matjaš Krajcar]] * [[Tomaš Križan]] (†&nbsp;1661) * [[Floriš Kühar]] ([[1893]]–[[1943]]) * [[Janoš Kühar]] ([[1901]]–[[1987]]) * [[Števan Kühar (slovstveni folklorist)|Števan Kühar]] ([[1882]]–[[1915]]) * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] ([[1887]]–[[1922]]) * [[Štefan Küzmič]] ([[1723]]–[[1779]]) * [[Mikloš Küzmič]] ([[1737]]–[[1804]]) == L == * [[Mikloš Legen]] ([[17. stoletje]]–[[18. stoletje]]) * [[Mirko Lenaršič]] ([[1882]]–[[1966]]) * [[Adam Lutar (Križevci)|Adam Lutar]] ([[1839]]–[[1919]]) * [[Grgo Lutar]] ([[1841]]–[[1925]]) * [[Mihael Lutar]] (†&nbsp;po 1651) * [[Mikloš Lutar]] (1851–1936) * [[Pavel Lutar]] * [[Agošt Peter Lutarič]] ([[1708]]–[[1751]]) * [[Štefan Lülik]] ([[1764]]–[[1847]]) == M == * [[Miško Madjarič]] (1825–1883) * [[Juri Marič]] * [[Franc Marič]] ([[1791]]–?) * [[Ferenc Merkli]] ([[1974|1974–]]) * [[Dušan Mukič]] ([[1981|1981–]]) * [[Francek Mukič]] ([[1952]]–) * [[Marija Kozar Mukič]] ([[1952]]–) * [[Janoš Murkovič]] ([[1839]]–[[1917]]) == N == * [[Mihael Nemeš]] * [[Gabriel Nenčič]] * [[David Novak]] (†&nbsp;dr. pol. 18. stoletja) * [[Ferenc Novak]] ([[1791]]–[[1836]]) == O == * [[Mihael Oska]] * [[Ferenc Ošlaj]] ([[1883]]–[[1932]]) == P == * [[Mihael Parnstein]] * [[Štefan Pauli]] ([[1760]]–[[1829]]) * [[Avgust Pavel]] ([[1886]]–[[1946]]) * [[Irena Pavlič]] ([[1934]]–2022) * [[Ivan Perša]] ([[1861]]–[[1935]]) * [[Štefan Perša]] * ([[Branko Pintarič]]) (1967) * [[Štefan Pinter]] ([[1831]]–[[1875]]) * [[Jožef Pustaj]] ([[1864]]–[[1934]]) == R == * [[Franc Rapoša]] * [[Vendel Ratkovič]] ([[1834]]–[[1907]]) * [[Aleksander Rogač]] * [[Andraš Rogan]] (17. st.) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (ob k. 18. stoletja) == S == * [[Jakob Sabar]] ([[1802]]/[[1803]]–[[1863]]) * [[Ivan Salasegi]] (pr. pol. ali v sr. 17. stoletja) * [[Janoš Slepec]] ([[1872]]–[[1936]]) * [[Jožef Sakovič]] ([[1874]]–[[1930]]) * [[Štefan Selmar]] ([[1820]]–[[1877]]) * [[Štefan Sijarto]] ([[1764]]/[[1765]]–[[1833]]) * [[Jožef Smodiš]] (dr. pol. 17. stoletja) * [[Štefan Smodiš]] ([[1758]]–[[1799]]) * [[Bogo Smolej]] (1919–1999) * [[Ladislav Sobotin]] († dr. pol. 18. stoletja) * [[Marjana Sukič]] * [[Mihael Svetec]] *[[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Franc Šbül]] ([[1825]]–[[1864]]) * [[Janoš Šinkoh]] (v sredini 17. stoletja) * [[Juri Šlejbič]] * [[Anton Števanec]] ([[1861]]–[[1921]]) == T == * [[Franc Talanji]] ([[1883]]–[[1959]]) * [[Franc Temlin]] * [[Janoš Terboč]] (†&nbsp;1651) * [[Aleksander Terplan]] ([[1816]]–[[1858]]) * [[Mihael Terplan]] == V == * [[Mihael Sever Vanečaj]] ([[1699]]–[[1750]]) == Z == * [[Terezija Zakouč]] == Ž == * [[Štefan Žemlič]] ([[1840]]–[[1891]]) * [[Franc Židov]] * [[Štefan Žlebič]] * [[Janoš Županek]] ([[1861]]–[[1951]]) * [[Mihael Županek]] ([[1830]]–[[1905]]) {{Prekmurščina}} [[Kategorija:Seznami pisateljev|Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji|*]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem|*]] t0x1tycitzxgni50i9p365yuffsn6n2 Anton Bonaventura Jeglič 0 170892 6678805 6580862 2026-05-21T13:29:57Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]]; dodal [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678805 wikitext text/x-wiki {{infopolje Škof | name = Anton Bonaventura Jeglič | image = | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = Ljubljana | Title = pokojni [[ljubljanski škof]] | Period = 1898–1930 | Predecessor = [[Jakob Missia]] | Successor = [[Gregorij Rožman]] | ordination = [[1873]] | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | place of death = <!-- WD --> }} '''Anton Bonaventura Jeglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[škof]] in [[publicist]], * [[29. maj]] [[1850]], [[Begunje na Gorenjskem]], † [[2. julij]] [[1937]], [[Stična]], Slovenija. == Življenje == Rodil se je kot sin kmečkih staršev očetu Antonu st. in materi Mariji (rojena Tomec). Že leta 1859 je prišel v Ljub­ljano, kjer je kot gojenec [[Alojzijevišče, Ljubljana|Alojzijevišča]] z odliko končal gimna­zijo. [[Bogoslovje|Bogoslovje]] je študiral v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bil [[1873]] posvečen; nato pa je študiral še na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]], kjer je [[1876]] doktoriral iz teologije. Po vrnitvi v domovino je bil [[kurat]] v ženski [[kaznilnica|kaznilnici]], nato je šel na študijsko potovanje po [[Nemško cesarstvo|nemških]] in [[Kraljevina Italija|italijanskih]] [[univerza]]h, nakar je bil podvodja in predavatelj na [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskem semenišču]]. Od 1878 je poučeval cerkveno zgodovino in pravo in [[1881]] postal [[profesor]] [[dogmatika|dogmatike]] na ljubljanskem bogoslovju. Leta [[1882]] pa je bil imenovan za [[kanonik]]a [[vrhbosanski kapitelj|vrhbosanskega kapitlja]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je postavljal temelje katoliške cerkvene organizacije v avstrijskem protektoratu in se zavzemal za spravo s pravoslavno cerkvijo, 1897 je postal tudi pomožni [[škof]] v Sarajevu. Leta [[1898]] je bil imenovan za ljubljanskega [[Knezo-škofija (Hochstift)|knezoškofa]]. Bil je narodno zaveden in odločen bojevnik modernega katoliškega gibanja. Slovensko katoliško prenovo je pojmoval široko na vseh področjih življenja. Močno je podpiral kmečko [[zadružništvo|zadružništvo]]. Na njegov predlog in z njegovo pomočjo je bila v Šentvidu postavljena prva popolna slovenska gimnazija. Od ustanovitve leta 1905 pa do zadnjega šol­skega leta 1944/45 je bilo v tej škofijski gimnaziji [[Zavod sv. Stanislava|Zavoda sv. Stanislava]] 3.136 dijakov. Jeglič je bil vrhunski slovenski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od [[1898]] do [[1930]]. Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Za [[Katoliška narodna stranka|Katoliško narodno stranko]] (nato [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]) je bil odločilna avtoriteta. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je v sporu med starini in mladini v SLS slednjim (okoli J. E. Kreka) pomagal do zmage in s posebno deklaracijo [[1917]] podprl politiko t. i. [[Majniška deklaracija (1917)|majniške deklaracije]]. Po nastanku [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] je v slovenskih notranjepolitičnih vprašanjih in glede odnosov znotraj SLS ostal najvišja moralna in politična avtoriteta. V notranjih sporih slovenskega katolištva in SLS je vneto branil pravico do več mnenj. Zavračal je politiko slovenskega [[liberalizem|liberalizma]] in [[unitarizem|unitarizma]] ter obsojal [[komunizem]]. Leta 1929 je postal njegov [[generalni vikar]] in škof-koadjutor [[Gregorij Rožman]], ki ga je nasledil leta [[1930]], ko se je škof Jeglič upokojil. Ob tem mu je papež podelil častni naslov [[nadškof|nadškofa]] garelskega. Umaknil se je v [[Gornji Grad]], [[1932]] pa v [[Stična|Stično]]. Že v študentskih letih se je ukvarjal s [[publicistika|publicistiko]]. V njegovem obsežnem znanstvenem, poljudnoznanstvenem in vzgojnem delu je prevladovala [[apologetika]] [[krščanstvo|krščanstva]] in [[katoliška vera|katoliške vere]]. Vsem stanovom je napisal knjige, v katerih je podal temelje za samovzgojo: ''Mladeničem'', ''Dekletom'', ''Ženinom in nevestam'',<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ženinom in nevestam|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4NNOR20|website=www.dlib.si|accessdate=2021-06-17}}</ref> ''Zakoncem'', ''Staršem''. Ob izidu teh knjižic, ki so vsebovale tudi pouk o spolnosti, je nastal politični boj s poudarkom na osebni diskreditaciji, v katerem je liberalni tabor škofa skušal prikazati kot perverzneža in pornografa.<ref>{{navedi revijo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOYNYE3B |last=Ivešić |first=Tomaž |title=Seks kot objekt kulturnega boja |journal=Razpotja |volume=4 |issue=12 |year=2013 |pages=12–16 |publisher=Društvo humanistov Goriške}}</ref> V letih 1899-1930 je pisal obširen osebni dnevnik, ki je pomemben zgodovinski vir in je v knjižni obliki izšel leta 2015.<ref>{{Navedi knjigo|title=Jegličev dnevnik : znanstvenokritična izdaja|url=https://www.worldcat.org/oclc/938564560|publisher=Celjska Mohorjeva družba|date=2015|location=Celje|isbn=978-961-278-210-8|oclc=938564560|first=Anton Bonaventura|last=Jeglič|first2=Marija|last2=Čipić Rehar|first3=Cvetka|last3=Rezar|first4=Julijana|last4=Visočnik|page=}}</ref> Bil je tudi pobudnik ustanovitve [[Orel (organizacija)|orlovske]] organizacije. Leta 1899 je ukazal pokupiti in sežgati prvo izdajo Cankarjeve [[Erotika (Cankar)|Erotike]]. V svoj dnevnik je 22. aprila 1899 zapisal: "Cankar je izdal grde polzke pesmi, ki sem vse nakupil, da ne pridejo ljudem in mladini v roke (dal sem 478 [[Goldinar|gld]]), s tega silna jeza ''Narodova'' in pri dijakih."<ref>Jegličev dnevnik, str. 17.</ref> Nekateri duhovniki so mu očitali slabosti, ki jih kljub vsem njegovim velikim sposobnostim niso odobravali: "1. trma, da si ne daste dopovedati od najboljših mož; 2. maščevanje do vseh, ki se vam v političnem oziru niso pokorili ..."<ref>Jegličev dnevnik, str. 851.</ref> Leta 1913 je do razkritja goljufije "skoraj verjel"<ref>Jegličev dnevnik, str. 573.</ref> sleparki [[Vodiška Johanca|Vodiški Johanci]], o čemer so obširno pisali v liberalnih časopisih. Zadnjič je javno nastopil na ''taboru slovenskih fantov in mož'' 29. junija 1937 v Celju, na katerem je imel odmeven govor proti [[brezboštvo|brezboštvu]] in [[komunizem|komunizmu]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Komunisti so mu zaradi tega dali vzdevek bolnanatura. == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5YTQRZS/?query=%27rel%3dSlovenec%40AND%40date%3d1937%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=5 Jegličev zadnji javni nastop]''Govor nadškofa dr. Jegliča'', Slovenec, 1. julij 1937, s. 2. * [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MLMMIHD/?query=%27rel%3dSlovenec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=100&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 Številka ''Slovenca'' ob Jegličevi smrti] {{Vrhbosanski nadškofje}} {{Nadškofje Ljubljane}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jeglič, Anton Bonaventura}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Begunje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Anton Bonaventura Jeglič| ]] 5c7yhps793vc6lk40umubb9rpbgpcqj Cerkev sv. Martina, Žapuže 0 174520 6679143 5134641 2026-05-22T11:47:16Z Erardo Galbi 166658 6679143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Martina | fullname = | image = <!-- wd --> | pushpin label position = right | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Žapuže]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Martin]] | side altars = | relics = | status = | functional status = podružnica | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Šturje|Šturje]] | deanery = [[Dekanija Vipavska|Vipavska]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Žapuže - Cerkev sv. Martina | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1987 | refšt=4062 | lokacija = [[Žapuže]] | občina = Ajdovščina <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Martina''', ki stoji v vasi [[Žapuže]], je [[podružnična cerkev]] v [[Župnija Šturje|Župniji Šturje]]. Posvečena je [[sveti Martin|svetemu Martinu]]. Zgrajena je bila v [[gotika|gotskem]] slogu v drugi polovici 15. stoletja. Iz tega obdobja so tudi freske v notranjosti. Leta 1989 je bila prenovljena in dozidana z nadstreškom pred vhodom. Maše v cerkvi so vsak prvi ponedeljek v mesecu, obiskana pa je tudi ob godovih [[zavetnik]]ov, pa tudi ob [[blagoslov]]u jedi na [[Velika sobota|veliko soboto]]. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Žapuže]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Martin, Žapuže]] [[Kategorija:Župnija Šturje]] [[Kategorija:Cerkve svetega Martina|Žapuže]] {{reli-struct-stub}} j8ehrui7rr042wyt68p3szu7a73r3ob Marijan Tršar 0 175603 6679136 6395896 2026-05-22T11:42:44Z G-Cup 10746 /* Življenjepis */ 6679136 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba|name=Marijan Tršar}} '''Marijan Tršar''', [[slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[umetnostni zgodovinar]], [[pedagog]] in [[pisatelj]], * [[17. februar]] [[1922]], [[Dolenjske Toplice]], † [[18. oktober]] [[2010]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== Marijan Tršar je bil rojen 17. februarja 1922. v Dolenjskih Toplicah. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na umetnostno zgodovino in ob tem obiskoval zasebne likovne šole pri B. Jakcu in F. Goršetu. Leta 1945, po izkušnji iz Teharij, je prestopil na tedaj ustanovljeno Akademijo za upodabljajočo umetnost. Diplomiral je leta 1951 pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu, končal še grafično specialko pri profesorju Božidarju Jakcu. Po službi profesorja likovne vzgoje na gimnaziji v Trbovljah in Pionirskem domu v Ljubljani ter večletnem statusu svobodnega umetnika je bil leta 1969 imenovan za docenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1979 za rednega profesorja. Istega leta si je pridobil naziv magistra znanosti umetnostne zgodovine z disertacijo Teoretski sistemi Vasilija Kandinskega na Beograjski univerzi. Kot član prve slovenske modernistične Skupine 53 mladih je leta 1953 razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani, potem še v Beogradu in Zagrebu. Na začetku se je največ ukvarjal z grafiko, potem čedalje bolj z oljnim slikarstvom in akvarelom. Izvedel je več dekoracij v tehniki freske (Dvorana tovarne v Barbengu, Švica; Knjižnica v Zenici v Bosni; Restavracija v Kočevju), v zgrafitu ( Mestna knjižnica na Kongresnem trgu v Ljubljani; Fasada privatne hiše v Caslanu, Švica; Elektrarna v Brestanici), v mozaiku (Kulturni dom v Zagorju; dve «Supraporti« v sodni palači v Ljubljani) in v vitraju. Po francoskem tečaju za kopiranje fresk l. 1948 v Sopočanih v Srbiji se je več let preživljal tudi s kopiranjem fresk po naših srednjeveških cerkvicah. Sodeloval je pri filmu Lojzeta Gostiše/Naceta Hladnika »Sveta Nedelja« z rekonstrukcijo te crngrobske freske in pri filmu Jožeta Javorška/Franceta Kosmača »Pravična gospa« s kopijami Mrtvaškega plesa in  prizorov iz Geneze v Hrastovljah. Ilustriral in opremil je več knjig. Poklicno se je v začetku najbolj uveljavljal v grafiki, pozneje v slikarstvu. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah in bienalih (kot član Ljubljanske grafične šole). Imel je okoli petdeset samostojnih razstav doma in na tujem. V začetku šestdesetih let se je začel intenzivno ukvarjati z likovno teorijo, likovno kritiko in literaturo. V letih 1960-1969 je redno spremljal slovensko likovno ustvarjalnost v Naših razgledih, objavljal študije v revijah Sodobnost, Sinteza, Dialogi, Enciklopedia Moderna. Napisal je scenarije za likovno problemske oddaje na televiziji (Elementi likovnega izražanja, 1970; Grafične tehnike, 1970; Slikarske tehnike, 1972; Kiparske tehnike, 1975; Žena v umetnosti, 1978; Adrijana Maraž, 1979). Predstavljal je slovenske in jugoslovanske umetnike V okviru tedna (Delo) in v slovenskih šolskih berilih za osemletke; s spremno analizo je označil mnoge slovenske ilustratorje v njihovih ilustriranih knjigah; o slovenski likovni dejavnosti je poročal v Kleine Zeitung. Je avtor monografskih študij o slikarstvu Jožeta Tisnikarja (Obzorja,1972), o grafikah in risbah Franceta Miheliča (Državna založba, 1972), o grafiki, slikarstvu in kiparstvu Branka Suhyja (Mladinska knjiga, 1987), je pisec monografij Leopolda Hočevarja (Revirski muzej, Trbovlje, 1996),Toneta Leskoška (Občina Zagorje ob Savi, 1999) ter monografskega kataloga o življenjskem opusu Marjana Dovjaka (Idrija, 1972); o slikarstvu in ilustraciji Ivana Seljaka-Čopiča (Idrija, 1978), o kiparstvu Janeza Lenassija (Piran, Ljubljana 1988); pa študije o življenju in delu slikarja in pedagoga Antona Ažbeta (Založba PARK, Ljubljana, 1991). Svojo magistrsko temo je izdal leta 1997 v Mladinski knjigi z naslovom Vasilij Kandinski, slikar in teoretik; njegove teoretske spise pa prevedel z naslovom Od točke do slike (Cankarjeva založba, Ljubljana, 1985.) Njegov kritični, teoretski, esejistični in literarni opus obsega več kot 800 enot. Slogovno se je njegovo ustvarjanje tako v grafiki kot v slikarstvu iz začetnega realizma prek ekspresivnejših in analitično kubističnih stremljenj povzpelo do osebnih oblikovnih deformacij in v avtorsko razpoznaven kolorit, se prek vzgledov italijanskih in francoskih modernistov približalo avantgardni abstraktni smeri. Posebej grafična cikla Elementi Vrsarja (1963-64) in Kamnoseška znamenja (1965) sta sugestivna primera osebne slogovnosti. Po njegovem teoretsko kritiškem, literarnem in pedagoškem intervalu (1969-1986) je nastopilo obdobje vnovičnega slikarskega vzpona »od začetkov«, ki ga je postopoma po slogovno razvojnih stopnicah pripeljal do današnjega slikarstva, najbližjega modernistični abstraktni likovni dikciji. Vmes se zvrstijo slogovno in vsebinsko razvojni cikli, kot denimo Sprevržene hiše, Gozdna metaforika Roga, Holokavst, Homo latens in v končni fazi domišljijsko naključne kompozicije, ki z avtohtonimi oblikami in barvnimi strukturami predstavljajo dokončen umik iz tradicionalnega slikarstva predmetnih vsebin. Njegova dela hranijo mnogi domači in tuji zasebniki, v fundusu Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani so njegovi grafični cikli Elementi Vrsarja, Kamnoseška znamenja in Homo latens; v Protokolnem centru na Brdu pri Kranju je ciklus slik Fantazija naključij, grafike v zbirki Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, slika v zbirki Koroške galerije v Slovenj Gradcu, ciklus akrilov Holokavst, grafik in akvarelov iz Gonarsa ter risb iz Teharij pa v Galeriji Staneta Kregarja v Šentvidu pri Ljubljani. Ob stoletnici rojstva so slikarju pripravili samostojno razstavo v Galeriji Zala v Ljubljani (otvoritev 7. decembra 2022 ob 19:00). ==Literarna dela== Tršar se je ukvarjal tudi z likovno teorijo in kritiko. Napisal je več knjig in več TV [[scenarij]]ev o likovni problematiki ter nekaj [[monografija|monografij]] o slikarjih in [[kipar]]jih ter mladinskih knjig, humoresk in satir ter dramskih besedil. Napisal in izdal je potopisno razmišljanje (''Danski mozaik'' - Mladinska knjiga, 1964), otroško igrico ''Zgodba o dedku Mrazu'' (Mestno gledališče, 1965), napisal in ilustriral otroški povesti ''Indijanci, gusarji in detektivi'' (Obzorja, 1964) in ''Zgodbe o psu Riku'' (Obzorja,1969); izbor likovnih kritik in esejev ''Hoja za poustvarjeno lepoto'' (Obzorja, 1970), zbirka razmišljanj o tradicionalnem slikarstvu in začetkih moderne ''Sprehod po pariških galerijah'' (Slovenska Matica, 1972), ''Otroštvo'' (Dolenjska založba, 1993), ''Kopist in samota'' (Slovenska Matica, 1996); avtobiografski ''Dotik smrti'' (Nova Revija, 2000), pesniško zbirko ''Žejni soj oči'' (2003), satire ''Znanstvena metoda'' (2004), črtice ''Razsevki podob'' (2006), dnevniške zapiske ''Razmišljanja ob paleti'' (Mohorjeva družba, 2009), ter posmrtno izdane spomine ''Moja akademijska leta'' (Celjska Mohorjeva družba, 2012). ===Avtobiografiji=== * ''[[Otroštvo (knjiga)|Otroštvo]]'' * ''[[Dotik smrti]]'' ==Nagrade== * Nagrada ALU za risbo (1946). * [[Jakopičeva nagrada]] (1993) * [[Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996) - za delo in ustvarjalnost na področju likovne umetnosti ter za zasluge pri ustvarjanju dobrega slovesa ljubljanske Akademije za likovno umetnost<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-akademski-slikar-marijan-trsar/241953|title=Umrl je akademski slikar Marijan Tršar|publisher=rtvslo.si|date=19. oktober 2010|accessdate=29. julija 2011}}</ref>. * Priznanje slikarske kolonije v Kočevju (1999) * Naziv: zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (2001) * Priznanje Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (2008). ==Reference== {{refsez}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{JakopiceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tršar, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski interniranci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] qdsn0hgfnzy2eefm3t5gxe83klxec4i Cerkev sv. Jerneja, Slovenska Bistrica 0 176323 6679127 5634821 2026-05-22T11:32:45Z Erardo Galbi 166658 6679127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Jerneja | fullname= | image= | location= [[Slovenska Bistrica]] | country = [[Slovenija]] | coordinates= | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[župnijska cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking= 1240 | completed date= | founder= | dedication= [[sveti Jernej|Jernej]] | events= | style= | height= | parish= [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | deanery= [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | archdiocese= [[nadškofija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Cerkev sv. Jerneja <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 3375 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Cerkev sv. Jerneja''' stoji v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. [[Župnija Slovenska Bistrica|Župnijska cerkev]] svetega Jerneja, ki se v starih listinah prvič omenja okoli leta 1240, verjetno ni starejša od tega datuma. Prvotno je bila to [[cerkvena ladja|enoladijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] s [[kor|kornim]] [[zvonik]]om. V začetku 16. stoletja je bila razširjena v dvoladijski prostor s prizidano ''Marijino kapelo''. Današnjo izgled pa je dobila okoli leta 1720, ko so na zahodni strani prizidali nov [[prezbiterij (prostor)|prezbiterij]], starega, ki je stal v pritličju zvonika, pa preuredili v vhodno vežo. Dvoransko preoblikovani ladji so dodali z ograjo ograjen nadstropni prostor s pevskim korom in ''kapelo svetega Frančiška Ksaverja''. Leta 1730 je bila cerkev s 7 oltarji posvečena. V notranjosti so ohranjene [[freska|freske]] [[slikar]]jev [[Franz Ignaz Flurer|Flurerja]] in [[Anton Jožef Lerchinger|Lerchingerja]], [[oltar]]ji pa so delo [[Jožef Holzinger|Holzingerjeve]] delavnice. Na glavnem oltarju je dragocena [[Martin Johan Schmidt|Schmidtova]] slika ''Poveličanje svetega Jerneja'' iz leta 1787. V cerkvi je še šest [[renesansa|renesančnih]] nagrobnikov in [[orgle]] iz leta 1724. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|St. Bartholomew's Parish Church, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jerneja, Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:cerkve v Sloveniji|Jernej, Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Župnija Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jerneja|Slovenska Bistrica]] {{reli-struct-stub}} dp0fftiu7c96zogx453yjhqk3f2yczn Kategorija:Prireditve v Sloveniji 14 182160 6679095 5122210 2026-05-22T11:01:33Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679095 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] vsebuje članke o [[prireditev|prireditvah]] v [[slovenija|Sloveniji]]. [[Kategorija:Prireditve po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska kultura]] [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji]] q8k33rost860ai5bzkpm9nt7jykh26i Kategorija:Prireditve v Ljubljani 14 209858 6679096 3380119 2026-05-22T11:01:59Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Dogodki v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679096 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[prireditev|prireditvah]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]}} [[Kategorija:Ljubljana]] [[Kategorija:Prireditve v Sloveniji|Ljubljana]] [[Kategorija:Prireditve po mestih|Ljubljana]] [[Kategorija:Dogodki v Ljubljani]] bewz5cz1hb7tqdjt348tclqcqyrs7z8 6679098 6679096 2026-05-22T11:02:08Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679098 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[prireditev|prireditvah]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]}} [[Kategorija:Prireditve v Sloveniji|Ljubljana]] [[Kategorija:Prireditve po mestih|Ljubljana]] [[Kategorija:Dogodki v Ljubljani]] hd15ww3d2aktgv2hyj3wnew6w5j6fv2 Pravoslavna cerkev sv Đorđa v Varaždinu 0 212235 6678866 3844626 2026-05-21T17:07:40Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Jurija, Varaždin]] 6678866 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Jurija, Varaždin]] 4h3tl09730y1lddqzlhhe11u1hpwo3s Seznam najvišjih stavb v Sloveniji 0 215847 6678934 6615939 2026-05-21T20:42:05Z ~2026-30565-03 260325 Dodan Vinarium stop 6678934 wikitext text/x-wiki '''Seznam najvišjih stavb in zgradb v Sloveniji''' po uradni višini razvršča vse stavbe in zgradbe, ki so bile kadarkoli zgrajene na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]]. Najvišja stavba v Sloveniji je trenutno 106 metrov visok [[Razgledni stolp Kristal]] v Rogaški Slatini. Najvišji objekt v Sloveniji pa je [[Trboveljski dimnik]], ki v višino meri 360 metrov. == Najvišje stavbe == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !# !Slika !Zgradba !Naselje !Višina !Nivoji !Leto !Opombe |- | align="center" | | | [[Razgledni stolp Kristal]] | [[Rogaška Slatina]] | align="center" | 106 m | align="center" | | align="center" | 2024 | Najvišja stavba Sloveniji. <ref>https://www.rogaska-slatina.si/si/obcinska-uprava/podrocja-dela/oddelek-za-razvoj-in-investicije/stolp-kristal/</ref> |- | align="center" | 1. | [[Slika:BTC City panorama.jpg|center|150px]] | [[Kristalna palača, Ljubljana|Kristalna palača]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 89 m | align="center" | 20 | align="center" | 2011 | Najvišja stavba v Ljubljani. |- | rowspan="2" align="center" | 2. | rowspan="2" | [[Slika:Celovška dvojčka, Ljubljana.jpg|center|150px]] |Celovška dvojčka - Južni stolp |[[Ljubljana]] | align="center" | 85 m | align="center" | 21 | align="center" | 2023 | rowspan="2" |Najvišji stanovanjski stavbi v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata celovška dvojčka končana, kdaj se bodo vselili prvi stanovalci?|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/celovska-dvojcka-koncana-kdaj-se-bodo-vselili-prvi-stanovalci-foto/|website=Metropolitan.si|date=2023-04-06|accessdate=2023-12-03|language=en}}</ref> |- |Celovška dvojčka - Severni stolp |[[Ljubljana]] | align="center" | 85 m | align="center" | 21 | align="center" | 2023 |- | align="center" | 3. |[[Slika:SLO — Ljubljana (Hotel InterContinental) 2020.JPG|center|100px]] | [[Hotel Intercontinental Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 81,5 m | align="center" | 21 | align="center" | 2017 | S konico do višine 100 m.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gradbenik.net/novice/53/hotel-intercontinental|title=Hotel InterContinental|date=4.10.2017|work=Gradbenik|accessdate=25.10.2017}}</ref> |- | align="center" | 4. | |Atower |[[Ljubljana]] | align="center" | 81 m | align="center" | 23 | align="center" | 2021 |Namembnost - hotel. S konico do višine 90 m. |- | align="center" | 5. | | [[Situla (stavba)|Situla]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 75 m | align="center" | 21 | align="center" | 2013 | |- | align="center" | 6. | | [[World trade center Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 72 m | align="center" | 18 | align="center" | 1993 | |- | align="center" | 7. | [[Slika:Neboticnik Tower 2.jpg|center|100px]] | [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 70 m | align="center" | 13 | align="center" | 1933 | Prvi nebotičnik v Sloveniji, ob izgradnji najvišja stavba v Sloveniji in na celotnem [[Balkan]]u ter deveta najvišja stavba v [[Evropa|Evropi]].<ref>Vesna Paradiž, ''[http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED Ljubljana - Creating the city] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614142754/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED|date=2011-06-14}}'', The Slovenia Times, 6. avgust 2010, pridobljeno 24. junij 2011.</ref> |- | align="center" | 8. | [[Slika:Ljubljano, Jozefa Kirko de SU, 4.jpeg|center|100px]] | [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 69 m | align="center" | — | align="center" | 1922 | Najvišji cerkveni [[zvonik]] v Sloveniji. |- | align="center" | 9. | [[Slika:Trg Republike - Ljubljana.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 3]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 69 m | align="center" | 17 | align="center" | 1973 | |- | align="center" | 10. | | [[Stolpnica BTC]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 67 m | align="center" | 12 | align="center" | 2000 | |- | align="center" | 11. | [[Slika:Stolpnice Maribor Betnava.jpg|center|150px]] | [[Betnavski park]] | [[Maribor]] | align="center" | 67 m | align="center" | 17 | align="center" | 2010 | Tri blok stolpnice enake višine z istim številom nadstropij. Najvišje stavbe v Sloveniji izven Ljubljane. |- | align="center" | 12. | | [[Petrolova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 67 m | align="center" | 16 | align="center" | 1979 | |- | align="center" | 13. | | [[S2]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 66,6 m | align="center" | 15 | align="center" | 1981 | <ref>[http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=21742831&postcount=698 OPPN za območje Bavarskega dvora], Skyscrapercity.com, pridobljeno 29. julij 2011.</ref> |- | align="center" | 14. | | [[Avtotehna]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 66,2 m | align="center" | 16 | align="center" | 1969 | |- | align="center" | 15. | [[Slika:Kirurška stolpnica UKC Maribor.jpg|center|100px]] | [[Kirurška stolpnica UKC Maribor]] | [[Maribor]] | align="center" | 65,5 m | align="center" | 16 | align="center" | 1973 | |- | align="center" | 16. | [[Slika:SentjakovskaCerkev-Ljubljana.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 65 m | align="center" | — | align="center" | 1615 | Sedanji zvonik je bil nadgrajen leta 1895 |- | align="center" | 17. | | stolpnice v [[BS3]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 63,7 m | align="center" | 21 | align="center" | 1981 | |- | align="center" | 18. | | [[Delova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 63,6 m | align="center" | 15 | align="center" | 1981 | |- | align="center" | 19. | [[Slika:Eda center.JPG|center|150px]] | [[Eda center]] | [[Nova Gorica]] | align="center" | 62 m | align="center" | 15 | align="center" | 2011 | |- | align="center" | 20. | [[Slika:St. George's Parish Church 02.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija]] | [[Slovenske Konjice]] | align="center" | 62 m | align="center" | — | align="center" | konec 13.<br>stoletja | V 18. stoletju (1720) je bil zvonik povišan in je dobil tedanjo baročno kupolasto streho. |- | align="center" | 21. | [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|center|100px]] | [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Stolnica sv. Nikolaja]] | [[Murska Sobota]] | align="center" | 60 m | align="center" | — | align="center" | 1912 | Zvonik je ostal še od prejšnje srednjeveške cerkve.<ref>''[http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev Soboška župnija in cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150823070312/http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev|date=2015-08-23}}'', Sv-nikolaj.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | align="center" | 22. | [[Slika:Smartno pri Litiji Slovenia - church.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Martina, Šmartno pri Litiji|Cerkev sv. Martina]] | [[Šmartno pri Litiji]] | align="center" | 60 m | align="center" | — | align="center" | 1901 | |- | align="center" | 23. | [[Slika:1960s postcard of Ljubljana (3).jpg|center|150px]] | [[Metalka]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 60 m | align="center" | 15 | align="center" | 1963 | |- | align="center" | 24. | [[Slika:Trg Republike - Ljubljana.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 2]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 60 m | align="center" | 12 | align="center" | 1975 | |- | align="center" | 25. | [[Slika:Blank.jpg|center|150px]] | [[R5]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 59 m | align="center" | 17 | align="center" | 2010 | |- | align="center" | 26. | [[Slika:Blank.jpg|center|150px]] | [[Radisson Blu Plaza Hotel]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 58,5 m | align="center" | 17 | align="center" | 2012 | |- | align="center" | 27. | [[Slika:Frančiškanska cerkev Maribor.jpg|center|100px]] | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]] | [[Maribor]] | align="center" | 58 m | align="center " | — | align="center" | 1900 | |- | align="center" | 28. | [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4288a.jpg|center|150px]] | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolnica sv. Janeza Krstnika]] | [[Maribor]] | align="center" | 57 m | align="center" | — | align="center" | 1623 | Zvonik je bil prvotno visok 76 metrov, vendar so ga po udaru strele leta 1792 znižali na zdajšnjo višino. Najvišja stavba na Slovenskem od leta 1623 do leta 1895.<ref>''[http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic Zgodovina: Iz zgodovine mariborske stolnice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151109044846/http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic|date=2015-11-09}}'', Stolnicamaribor.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | align="center" | 29. | [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio.jpg|center|100px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] | [[Ptuj]] | align="center" | 57 m | align="center" | — | align="center" | 1558 | Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega zvonika postavi novega. Prvotno se je zvonik dvigal v višino petih etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno etažo. Takrat je zvonik dobil čebulasto streho. |- | align="center" | 30. | | [[Stolpnice na Topniški]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 56 m | align="center" | 17 | align="center" | 1970-72 | Tri stolpnice iste višine z istim številom nadstropij. |- | align="center" | 31. | | Nebotičnik | [[Kranj]] | align="center" | 55,2 m | align="center" | 17 | align="center" | 1964 | Kranjski nebotičnik je bil nekoč najvišja stavba v Sloveniji. Prvotno je bila v pritličju zajtrkovalnica, od 1. do 5. nadstropja poslovni prostori, od 6. do 14. nadstropja so bila stanovanja, v 15. in 16. so bile sobe (prenočišča) v 17. nadstropju je bila razgledna kavarna in restavracija. Danes so v nebotičniku le še stanovanja in poslovni prostori. Zadnje etaže so bile kasneje spremenjene v stanovanja. Restavracijo v 17. nadstropju so preuredili v pisarne. Nekoč se je na strehi nebotičnika vrtel osvetljen neonski logotip podjetja Iskra Kranj. |- | align="center" |32. |[[Slika:Stolp Vinarium.jpeg|sličica]] |[[Stolp Vinarium]] |[[Lendava]] | align="center" |53,5 m | align="center" |9 | align="center" |2015 |Razgledni stolp, iz katerega se vidi v 3 sosednje države v (avstrijo, hrvaško in madžarsko). |- | align="center" |33. | [[Slika:Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg|center|100px]] | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Koper]] | [[Koper]] | align="center" | 53 m | align="center" | — | align="center" | 12. stoletje | Nekdanji romanski mestni stolp iz 12. stoletja, leta 1644 je bil zvonik nadzidan z oktagonalno piramidalno kapo oglejskega tipa. |} == Najvišji objekti == {| class="wikitable sortable" font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width="10px" | # ! width="45px" | Slika ! width="200px" | Zgradba ! width="110px" | Naselje ! width="40px" | Višina ! width="40px" | Nivoji ! width="50px" | Leto ! width="860px" | Opombe |- | align="center" | 1. | [[Slika:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|center|150px]] | [[Trboveljski dimnik|Dimnik]] [[Termoelektrarna Trbovlje|TET]] blok 4 | [[Trbovlje]] | align="center" | 360 m | align="center" | — | align="center" | 1976 | Je najvišji objekt, ki je bil kadarkoli zgrajen v Sloveniji. Sicer pa je to najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu.<ref>{{navedi novice|url=https://bojanambrozic.com/2015/11/05/plezanje-na-trboveljski-dimnik/|title=Najvišji objekt v Sloveniji|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | align="center" | 2. | [[Slika:Dimnik Termoelektrarne Šoštanj.jpg|center|150px]] | Dimnik [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]] [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|blok 5]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 230 m | align="center" | — | align="center" | 1978 | Drugi največji dimnik in druga najvišja zgradba kadarkoli zgrajena v Sloveniji. Dimnik bloka 5. |- | align="center" | 3. | [[Slika:Termoelektrana Sostanj - panoramio.jpg|center|100px]] | Hladilni stolp TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 165 m | align="center" | — | align="center" | 2012 | |- | rowspan="2" align="center" | 4. | | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 150 m | align="center" | — | align="center" | 1972 | |- | | [[Energetika Ljubljana|Dimnik Šiška, Energetika LJ]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 150 m | align="center" | — | align="center" | 1981 | |- | align="center" | 5. | [[Slika:Tovarna glinice in aluminija Kidričevo 1961.jpg|center|100px]] | Dimnik [[Talum]] Kidričevo | [[Kidričevo]] | align="center" | 143 m | align="center" | — | align="center" | 1947-96 | Dimnik so porušili na tovarniški praznik 21. novembra 1996.<ref>{{navedi novice|url=https://vimeo.com/86819398|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[vimeo]]|accessdate=17 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=1Ap_46d2zV8|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[YouTube]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | align="center" | 6. | | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 122 m | align="center" | — | align="center" | 2014 | |- | align="center" | 7. | [[Slika:Toplarna.JPG|center|150px]] | [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|Dimnik Moste, Toplarna LJ]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 101 m | align="center" | — | align="center" | 1966 | |- | rowspan="2" align="center" | 8. | | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 1 in 2|bloki 1,2]],[[Termoelektrarna Šoštanj blok 3|3]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 100 m | align="center" | — | align="center" | 1956 | |- | [[Slika:Krvavec TV tower 2.jpg|center|100px]] | [[Krvavec (oddajnik)|Oddajnik Krvavec]] | [[Krvavec]] | align="center" | 100 m | align="center" | — | align="center" | 1991 | Najvišji televizijski oddajnik/antena v Sloveniji. Stari kovinski stolp je bil na istem mestu zgrajen že leta 1957, a so ga podrli, saj je bil poškodovan v osamosvojitveni vojni. |- | align="center" | 9. | | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|bloka 5]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 96 m | align="center" | — | align="center" | 1977 | |- | align="center" | 10. | [[Slika:Termoelektrarna Šoštanj SV blok 6.jpg|center|150px]] | Stara hladilna stolpa blokov 5 in 6 | [[Šoštanj]] | align="center" | 94 m | align="center" | — | align="center" | | Identična stara hladilna stolpa 5 in 6 merita v višino 94 metrov. |- | align="center" | 11. | | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 89 m | align="center" | — | align="center" | 1972 | |- | align="center" | 12. | | Jeseniški dimnik | [[Jesenice]] | align="center" | 75 m | align="center" | — | align="center" | 1960-ta | Dimnik železarne Acroni na Jesenicah zgrajen v 1960ih. Danes ne deluje več, je pa simbol in kulturni spomenik mesta. |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam razglednih stolpov v Sloveniji]] * [[Seznam cerkva po velikosti v Sloveniji]] {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Stavbe najvišje]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] [[Kategorija:Nebotičniki v Sloveniji| ]] ckw3t0fugkjz5j286rvxaeqmglxls7w 6679074 6678934 2026-05-22T10:07:32Z Ljuba24b 92351 /* Najvišje stavbe */ 6679074 wikitext text/x-wiki '''Seznam najvišjih stavb in zgradb v Sloveniji''' po uradni višini razvršča vse stavbe in zgradbe, ki so bile kadarkoli zgrajene na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]]. Najvišja stavba v Sloveniji je trenutno 106 metrov visok [[Razgledni stolp Kristal]] v Rogaški Slatini. Najvišji objekt v Sloveniji pa je [[Trboveljski dimnik]], ki v višino meri 360 metrov. == Najvišje stavbe == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !# !Slika !Zgradba !Naselje !Višina !Nivoji !Leto !Opombe |- | align="center" | | | [[Razgledni stolp Kristal]] | [[Rogaška Slatina]] | align="center" | 106 m | align="center" | | align="center" | 2024 | Najvišja stavba Sloveniji. <ref>https://www.rogaska-slatina.si/si/obcinska-uprava/podrocja-dela/oddelek-za-razvoj-in-investicije/stolp-kristal/</ref> |- | align="center" | 1. | [[Slika:BTC City panorama.jpg|center|150px]] | [[Kristalna palača, Ljubljana|Kristalna palača]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 89 m | align="center" | 20 | align="center" | 2011 | Najvišja stavba v Ljubljani. |- | rowspan="2" align="center" | 2. | rowspan="2" | [[Slika:Celovška dvojčka, Ljubljana.jpg|center|150px]] |Spektra - Južni stolp |[[Ljubljana]] | align="center" | 85 m | align="center" | 21 | align="center" | 2023 | rowspan="2" |Najvišji stanovanjski stavbi v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata celovška dvojčka končana, kdaj se bodo vselili prvi stanovalci?|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/celovska-dvojcka-koncana-kdaj-se-bodo-vselili-prvi-stanovalci-foto/|website=Metropolitan.si|date=2023-04-06|accessdate=2023-12-03|language=en}}</ref> |- |Spektra - Severni stolp |[[Ljubljana]] | align="center" | 85 m | align="center" | 21 | align="center" | 2023 |- | align="center" | 3. |[[Slika:SLO — Ljubljana (Hotel InterContinental) 2020.JPG|center|100px]] | [[Hotel Intercontinental Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 81,5 m | align="center" | 21 | align="center" | 2017 | S konico do višine 100 m.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gradbenik.net/novice/53/hotel-intercontinental|title=Hotel InterContinental|date=4.10.2017|work=Gradbenik|accessdate=25.10.2017}}</ref> |- | align="center" | 4. | |Atower |[[Ljubljana]] | align="center" | 81 m | align="center" | 23 | align="center" | 2021 |Namembnost - hotel. S konico do višine 90 m. |- | align="center" | 5. | | [[Situla (stavba)|Situla]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 75 m | align="center" | 21 | align="center" | 2013 | |- | align="center" | 6. | | [[World trade center Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 72 m | align="center" | 18 | align="center" | 1993 | |- | align="center" | 7. | [[Slika:Neboticnik Tower 2.jpg|center|100px]] | [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 70 m | align="center" | 13 | align="center" | 1933 | Prvi nebotičnik v Sloveniji, ob izgradnji najvišja stavba v Sloveniji in na celotnem [[Balkan]]u ter deveta najvišja stavba v [[Evropa|Evropi]].<ref>Vesna Paradiž, ''[http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED Ljubljana - Creating the city] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614142754/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED|date=2011-06-14}}'', The Slovenia Times, 6. avgust 2010, pridobljeno 24. junij 2011.</ref> |- | align="center" | 8. | [[Slika:Ljubljano, Jozefa Kirko de SU, 4.jpeg|center|100px]] | [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 69 m | align="center" | — | align="center" | 1922 | Najvišji cerkveni [[zvonik]] v Sloveniji. |- | align="center" | 9. | [[Slika:Trg Republike - Ljubljana.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 3]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 69 m | align="center" | 17 | align="center" | 1973 | |- | align="center" | 10. | | [[Stolpnica BTC]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 67 m | align="center" | 12 | align="center" | 2000 | |- | align="center" | 11. | [[Slika:Stolpnice Maribor Betnava.jpg|center|150px]] | [[Betnavski park]] | [[Maribor]] | align="center" | 67 m | align="center" | 17 | align="center" | 2010 | Tri blok stolpnice enake višine z istim številom nadstropij. Najvišje stavbe v Sloveniji izven Ljubljane. |- | align="center" | 12. | | [[Petrolova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 67 m | align="center" | 16 | align="center" | 1979 | |- | align="center" | 13. | | [[S2]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 66,6 m | align="center" | 15 | align="center" | 1981 | <ref>[http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=21742831&postcount=698 OPPN za območje Bavarskega dvora], Skyscrapercity.com, pridobljeno 29. julij 2011.</ref> |- | align="center" | 14. | | [[Avtotehna]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 66,2 m | align="center" | 16 | align="center" | 1969 | |- | align="center" | 15. | [[Slika:Kirurška stolpnica UKC Maribor.jpg|center|100px]] | [[Kirurška stolpnica UKC Maribor]] | [[Maribor]] | align="center" | 65,5 m | align="center" | 16 | align="center" | 1973 | |- | align="center" | 16. | [[Slika:SentjakovskaCerkev-Ljubljana.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 65 m | align="center" | — | align="center" | 1615 | Sedanji zvonik je bil nadgrajen leta 1895 |- | align="center" | 17. | | stolpnice v [[BS3]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 63,7 m | align="center" | 21 | align="center" | 1981 | |- | align="center" | 18. | | [[Delova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 63,6 m | align="center" | 15 | align="center" | 1981 | |- | align="center" | 19. | [[Slika:Eda center.JPG|center|150px]] | [[Eda center]] | [[Nova Gorica]] | align="center" | 62 m | align="center" | 15 | align="center" | 2011 | |- | align="center" | 20. | [[Slika:St. George's Parish Church 02.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija]] | [[Slovenske Konjice]] | align="center" | 62 m | align="center" | — | align="center" | konec 13.<br>stoletja | V 18. stoletju (1720) je bil zvonik povišan in je dobil tedanjo baročno kupolasto streho. |- | align="center" | 21. | [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|center|100px]] | [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Stolnica sv. Nikolaja]] | [[Murska Sobota]] | align="center" | 60 m | align="center" | — | align="center" | 1912 | Zvonik je ostal še od prejšnje srednjeveške cerkve.<ref>''[http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev Soboška župnija in cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150823070312/http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev|date=2015-08-23}}'', Sv-nikolaj.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | align="center" | 22. | [[Slika:Smartno pri Litiji Slovenia - church.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Martina, Šmartno pri Litiji|Cerkev sv. Martina]] | [[Šmartno pri Litiji]] | align="center" | 60 m | align="center" | — | align="center" | 1901 | |- | align="center" | 23. | [[Slika:1960s postcard of Ljubljana (3).jpg|center|150px]] | [[Metalka]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 60 m | align="center" | 15 | align="center" | 1963 | |- | align="center" | 24. | [[Slika:Trg Republike - Ljubljana.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 2]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 60 m | align="center" | 12 | align="center" | 1975 | |- | align="center" | 25. | [[Slika:Blank.jpg|center|150px]] | [[R5]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 59 m | align="center" | 17 | align="center" | 2010 | |- | align="center" | 26. | [[Slika:Blank.jpg|center|150px]] | [[Radisson Blu Plaza Hotel]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 58,5 m | align="center" | 17 | align="center" | 2012 | |- | align="center" | 27. | [[Slika:Frančiškanska cerkev Maribor.jpg|center|100px]] | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]] | [[Maribor]] | align="center" | 58 m | align="center " | — | align="center" | 1900 | |- | align="center" | 28. | [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4288a.jpg|center|150px]] | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolnica sv. Janeza Krstnika]] | [[Maribor]] | align="center" | 57 m | align="center" | — | align="center" | 1623 | Zvonik je bil prvotno visok 76 metrov, vendar so ga po udaru strele leta 1792 znižali na zdajšnjo višino. Najvišja stavba na Slovenskem od leta 1623 do leta 1895.<ref>''[http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic Zgodovina: Iz zgodovine mariborske stolnice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151109044846/http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic|date=2015-11-09}}'', Stolnicamaribor.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | align="center" | 29. | [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio.jpg|center|100px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] | [[Ptuj]] | align="center" | 57 m | align="center" | — | align="center" | 1558 | Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega zvonika postavi novega. Prvotno se je zvonik dvigal v višino petih etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno etažo. Takrat je zvonik dobil čebulasto streho. |- | align="center" | 30. | | [[Stolpnice na Topniški]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 56 m | align="center" | 17 | align="center" | 1970-72 | Tri stolpnice iste višine z istim številom nadstropij. |- | align="center" | 31. | | Nebotičnik | [[Kranj]] | align="center" | 55,2 m | align="center" | 17 | align="center" | 1964 | Kranjski nebotičnik je bil nekoč najvišja stavba v Sloveniji. Prvotno je bila v pritličju zajtrkovalnica, od 1. do 5. nadstropja poslovni prostori, od 6. do 14. nadstropja so bila stanovanja, v 15. in 16. so bile sobe (prenočišča) v 17. nadstropju je bila razgledna kavarna in restavracija. Danes so v nebotičniku le še stanovanja in poslovni prostori. Zadnje etaže so bile kasneje spremenjene v stanovanja. Restavracijo v 17. nadstropju so preuredili v pisarne. Nekoč se je na strehi nebotičnika vrtel osvetljen neonski logotip podjetja Iskra Kranj. |- | align="center" |32. |[[Slika:Stolp Vinarium.jpeg|sličica]] |[[Stolp Vinarium]] |[[Lendava]] | align="center" |53,5 m | align="center" |9 | align="center" |2015 |Razgledni stolp, iz katerega se vidi v 3 sosednje države v (avstrijo, hrvaško in madžarsko). |- | align="center" |33. | [[Slika:Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg|center|100px]] | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Koper]] | [[Koper]] | align="center" | 53 m | align="center" | — | align="center" | 12. stoletje | Nekdanji romanski mestni stolp iz 12. stoletja, leta 1644 je bil zvonik nadzidan z oktagonalno piramidalno kapo oglejskega tipa. |} == Najvišji objekti == {| class="wikitable sortable" font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width="10px" | # ! width="45px" | Slika ! width="200px" | Zgradba ! width="110px" | Naselje ! width="40px" | Višina ! width="40px" | Nivoji ! width="50px" | Leto ! width="860px" | Opombe |- | align="center" | 1. | [[Slika:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|center|150px]] | [[Trboveljski dimnik|Dimnik]] [[Termoelektrarna Trbovlje|TET]] blok 4 | [[Trbovlje]] | align="center" | 360 m | align="center" | — | align="center" | 1976 | Je najvišji objekt, ki je bil kadarkoli zgrajen v Sloveniji. Sicer pa je to najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu.<ref>{{navedi novice|url=https://bojanambrozic.com/2015/11/05/plezanje-na-trboveljski-dimnik/|title=Najvišji objekt v Sloveniji|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | align="center" | 2. | [[Slika:Dimnik Termoelektrarne Šoštanj.jpg|center|150px]] | Dimnik [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]] [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|blok 5]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 230 m | align="center" | — | align="center" | 1978 | Drugi največji dimnik in druga najvišja zgradba kadarkoli zgrajena v Sloveniji. Dimnik bloka 5. |- | align="center" | 3. | [[Slika:Termoelektrana Sostanj - panoramio.jpg|center|100px]] | Hladilni stolp TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 165 m | align="center" | — | align="center" | 2012 | |- | rowspan="2" align="center" | 4. | | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 150 m | align="center" | — | align="center" | 1972 | |- | | [[Energetika Ljubljana|Dimnik Šiška, Energetika LJ]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 150 m | align="center" | — | align="center" | 1981 | |- | align="center" | 5. | [[Slika:Tovarna glinice in aluminija Kidričevo 1961.jpg|center|100px]] | Dimnik [[Talum]] Kidričevo | [[Kidričevo]] | align="center" | 143 m | align="center" | — | align="center" | 1947-96 | Dimnik so porušili na tovarniški praznik 21. novembra 1996.<ref>{{navedi novice|url=https://vimeo.com/86819398|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[vimeo]]|accessdate=17 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=1Ap_46d2zV8|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[YouTube]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | align="center" | 6. | | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 122 m | align="center" | — | align="center" | 2014 | |- | align="center" | 7. | [[Slika:Toplarna.JPG|center|150px]] | [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|Dimnik Moste, Toplarna LJ]] | [[Ljubljana]] | align="center" | 101 m | align="center" | — | align="center" | 1966 | |- | rowspan="2" align="center" | 8. | | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 1 in 2|bloki 1,2]],[[Termoelektrarna Šoštanj blok 3|3]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 100 m | align="center" | — | align="center" | 1956 | |- | [[Slika:Krvavec TV tower 2.jpg|center|100px]] | [[Krvavec (oddajnik)|Oddajnik Krvavec]] | [[Krvavec]] | align="center" | 100 m | align="center" | — | align="center" | 1991 | Najvišji televizijski oddajnik/antena v Sloveniji. Stari kovinski stolp je bil na istem mestu zgrajen že leta 1957, a so ga podrli, saj je bil poškodovan v osamosvojitveni vojni. |- | align="center" | 9. | | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|bloka 5]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 96 m | align="center" | — | align="center" | 1977 | |- | align="center" | 10. | [[Slika:Termoelektrarna Šoštanj SV blok 6.jpg|center|150px]] | Stara hladilna stolpa blokov 5 in 6 | [[Šoštanj]] | align="center" | 94 m | align="center" | — | align="center" | | Identična stara hladilna stolpa 5 in 6 merita v višino 94 metrov. |- | align="center" | 11. | | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | align="center" | 89 m | align="center" | — | align="center" | 1972 | |- | align="center" | 12. | | Jeseniški dimnik | [[Jesenice]] | align="center" | 75 m | align="center" | — | align="center" | 1960-ta | Dimnik železarne Acroni na Jesenicah zgrajen v 1960ih. Danes ne deluje več, je pa simbol in kulturni spomenik mesta. |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam razglednih stolpov v Sloveniji]] * [[Seznam cerkva po velikosti v Sloveniji]] {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Stavbe najvišje]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] [[Kategorija:Nebotičniki v Sloveniji| ]] i4hm0xf1znfalfi9qvs85w3ibbzak11 Robert Pattinson 0 216158 6678898 6306456 2026-05-21T19:03:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678898 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Robert Pattinson | alias = Rob, R-Pattz,<ref>{{navedi splet |url=http://www.definition-of.com/rpattz |title=Definicija ''Rpattz''|publisher=Definicije - od |accessdate=3. avgust 2009 }} {{ikona en}}</ref> Spunk Ransom<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/videos/movies/237780/spunk-ransom-is-catching-on.jhtml |title=Spunk Ransom se je prijel |publisher=[[MTV]].com |accessdate=3. september 2009 |archive-date=2010-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100723171625/http://www.mtv.com/videos/movies/237780/spunk-ransom-is-catching-on.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> ([[vzdevek|vzdevki]]) | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = Robert Douglas Thomas Pattinson | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 2004 - danes | awards = '''Brazilian Kids' Choice Awards''' <br /> 2011 - ''Par leta'' (''Mrk'') <br /> '''Nagrade filmskega festivala Strasbourgu''' <br /> 2007 - ''Najboljši igralec'' (''How To Be'') <br /> '''Nagrade hollywoodskega filmskega festivala''' <br /> 2008 - ''Novi Hollywoodčan'' (''Somrak'') <br /> '''[[MTV Movie Award]]''' <br /> 2008 - ''Najboljši poljub'' (''Somrak'') <br /> 2008 - ''Najboljši preboj moške filmske zvezde'' (''Somrak'') <br /> 2008 - ''Najboljši pretep'' (''Somrak'') <br /> 2009 - ''Najboljši poljub'' (''Mlada luna'') <br /> 2009 - ''Najboljši moški nastop'' (''Mlada luna'') <br /> 2009 - ''Globalna superzvezda'' (''Mlada luna'') <br /> 2011 - ''Najboljši moški nastop'' (''Mrk'') <br /> 2011 - ''Najboljši pretep'' (''Mrk'') <br /> 2011 - ''Najboljši poljub'' (''Mrk'') <br /> '''Teen Choice Awards''' <br /> 2008 - ''Najbolj privlačen moški'' (''Somrak'') <br /> 2008 - ''Najboljši pretep'' (''Somrak'') <br /> 2008 - ''Najboljša šminka'' (''Somrak'') <br /> 2008 - ''Najboljši filmski igralec: drama'' (''Somrak'') <br /> 2010 - ''Izbira poletne moške filmske zvezde'' (''Mrk'') <br /> 2010 - ''Izbira filmskega igralca - Drama'' (''Ne pozabi me'') <br /> 2011 - ''Izbira vampirja'' (''Mrk'') <br /> 2011 - ''Izbira dramskega igralca'' (''Voda za slone'') <br /> '''Scream Awards''' <br /> 2008 - ''Najboljši fantazijski igralec'' (''Somrak'') <br /> 2011 - ''Najboljši fantazijski igralec'' (''Mrk'') <br /> '''People's Choice Awards''' <br /> 2008 - ''Najljubša filmska ekipa'' (''Somrak'') <br /> 2011 - ''Najljubša skupina na ekranu'' (''Mrk'') <br /> '''Russia's Georges Awards''' <br /> 2009 - ''Najboljši tuji igralec'' (''Mlada luna'') <br /> '''National Movie Award''' <br /> 2009 - ''Najboljši nastop'' (''Mlada luna'') }} '''Robert Douglas Thomas Pattinson''',<ref name=birth>''Indeks rojstev, zakonov & smrti v Angliji in Walesu, 1916–2005.''; na ancestry.com {{ikona en}}</ref><ref name="People">{{navedi novice|title=Robert Pattinson |url=http://www.people.com/people/robert_pattinson|work=People |accessdate=3. april 2009 }} {{ikona en}}</ref> [[Angleži|angleški]] [[televizijski igralec|televizijski]], [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec|filmski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[fotomodel]], [[producent]] ter [[glasbenik]],<ref name="LA Times">{{navedi novice | author=Gina McIntyre |title=Robert Pattinson glede svojih pesmi v filmu ''Somrak'': »Glasba je moj rezervni načrt, če se igranje ne obnese« |url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2008/10/robert-pattin-1.html |publisher=[[Los Angeles Times]] |date=9.10.2008 |accessdate=1.2.2009 }} {{ikona en}}</ref> * [[13. maj]] [[1986]], [[London]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="People" /> Robert Pattinson, ki je bil rojen in vzgojen v Londonu, je s kariero pričel kot amaterski igralec v gledališču. Zatem je deloval tudi kot fotomodel, a s tem poslom je po komaj štirih letih prenehal. Svoj preboj je doživel z vlogo [[Cedric Diggory|Cedrica Diggorya]] v [[film]]u ''[[Harry Potter in ognjeni kelih (film)|Harry Potter in ognjeni kelih]]'', posnetem po [[Harry Potter in ognjeni kelih|istoimenskem]] [[roman]]u [[J.K. Rowling]].<ref>{{navedi novice|author=Sona Charaipotra|title=Noč z Robertom Pattinsonom|url=http://www.nytimes.com/2008/11/16/fashion/16nite.html?_r=1&ref=movies|publisher=New York Times|date=14. november 2008 |accessdate=11. februar 2009 }} {{ikona en}}</ref> Kasneje je dobil vlogo [[Edward Cullen|Edwarda Cullena]] v filmski seriji ''[[Somrak (serija)|Somrak]]'', posneti po [[roman]]ih iz istoimenske knjižne serije [[Stephenie Meyer]], s katero je postal prepoznaven po svetu in za katero je prejel mnogo nagrad.<ref>{{navedi splet|author=Rebecca Murray|title=Robert Pattinson govori o filmu ''Somrak''|url=http://movies.about.com/od/twilight/a/twilight073108.htm|publisher=About.com|date=31. julij 2008|accessdate=11. februar 2009|archive-date=2017-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706122127/http://movies.about.com/od/twilight/a/twilight073108.htm|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Hillary Atkin|title=Ekskluzivni intervju: Robert Pattinson|url=http://www.fandango.com/commentator_exclusiveinterview:robertpattinson_203|publisher=Fandango|date=16. november 2008|accessdate=11. februar 2009|archive-date=2010-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100811082026/http://www.fandango.com/commentator_exclusiveinterview:robertpattinson_203|url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2010 je veliko pozornosti pritegnil tudi s filmom ''[[Ne pozabi me (film, 2010)|Ne pozabi me]]'', leta 2011 pa s filmom ''[[Voda za slone (film)|Voda za slone]]'', posnetem po istoimenski knjižni uspešnici, kjer je ob [[Reese Witherspoon]] zaigral glavno vlogo. Edwarda Cullena bo upodobil tudi v še prihajajočih nadaljevanjih serije ''Somrak'', filmih ''[[Jutranja zarja (film)|Jutranja zarja - 1. del]]'' (2011) in ''[[Jutranja zarja (film)|Jutranja zarja - 2. del]]'' (2012), poleg tega pa bo leta 2012 izdal tudi film ''Cosmopolis''. Roberta Pattinsona so večkrat označili za eno izmed največjih filmskih zvezd na svetu in enega izmed najbolje plačanih igralcev v [[Hollywood]]u.<ref name="Vanity Fair">{{navedi splet|url=http://www.vanityfair.com/hollywood/features/2010/03/top-hollywood-earners-201003|title=Peter Newcomb glede najbolje plačanih Hollywoodskih igralcev leta 2009|date=Marec 2010|publisher=Vanity Fair|author=Peter Newcomb|accessdate=10. julij 2010|archive-date=2014-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20141218022037/http://www.vanityfair.com/hollywood/features/2010/03/top-hollywood-earners-201003|url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2010 in se je Robert Pattinson uvrstil na lestvico revije ''Time'', »100 najvplivnejših ljudi na svetu«. Istega leta ga je tudi revija ''Forbes'' imenovala za eno izmed najvplivnejših slavnih osebnosti.<ref name="time">{{navedi novice |author=Chris Weitz |title=Timeovih 100 leta 2010: Robert Pattinson |url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1984685_1984940_1984948,00.html#ixzz0mUOIhqVr |publisher=Time |date=29. april 2010 |accessdate=2. maj 2010 |archive-date=2013-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130817133121/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1984685_1984940_1984948,00.html#ixzz0mUOIhqVr |url-status=dead |language=en}}</ref><ref name="forbes1">{{navedi splet|title=Lestvica 100 slavnih: #50 Robert Pattinson|url=http://www.forbes.com/lists/2010/53/celeb-100-10_Robert-Pattinson_TZ0B.html}} {{ikona en}}</ref> == Zgodnje življenje == {{quote box|width=30%|quote=»Do dvanajstega leta sta me sestri preoblačili v deklico in me klicali 'Clauida'. Pri dvanajstih pa sem pričel obiskovati drugo šolo in takrat sem postal popularnejši, saj sem odkril gel za lase.«|source=Robert Pattinson o svojem odraščanju<ref name="imdb">IMDb.com {{ikona en}}</ref>}} Robert Douglas Thomas Pattinson se je rodil v [[London]]u, [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Njegova mama, Clare, dela v agenciji za fotomodele, njegov oče, Richard, pa iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] uvaža [[avtomobil]]e v Veliko Britanijo.<ref>[http://www.harpercollinschildrens.com/HarperChildrens/Kids/BookDetail.aspx?isbn13=9780061765537&BDMode=8 Robert Pattinson] {{ikona en}}</ref> Ima dve starejši sestri, Victorio, ki dela v [[oglaševanje|oglaševanju]] in [[Lizzy Pattinson]], ki je [[pevka]] [[glasbena skupina|banda]] Aurora.<ref name="telegraph">{{navedi splet |last=Tibbetts |first=Graham |url=http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/3541846/Profile-of-Twilight-star-Robert-Pattinson.html |title=Profil zvezde serije ''Somrak'', Roberta Pattinsona |date=2.12.2008 |work=[[The Daily Telegraph]] |accessdate=16.8.2009 }} {{ikona en}}</ref><ref name=Glaswegian>{{navedi novice | url=http://www.theglaswegian.co.uk/entertainment-lifestyle/2009/11/26/twighlight-star-robert-pattinson-reveals-his-shy-side-102692-21851022/ | title=Zvezda serije ''Somrak'', Robert Pattinson, razkrije svojo sramežljivo stran | date=26. november 2009 | first=Susan | last=Griffin | publisher=The Glaswegian | accessdate=4.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> Robert Pattinson se je šolal na šolah Tower House in Harrodian.<ref name=Stubbs>{{navedi novice | author=Flora Stubbs | title=Potter bo zaigral »naslednjega Judea Lawa« | url=http://www.thisislondon.co.uk/film/article-20955856-details/Potter+star+%27next+Jude+Law%27/article.do | publisher=Evening Standard | date=17.11.2005 | accessdate=2.10.2008 | archive-date=2008-09-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080928080552/http://www.thisislondon.co.uk/film/article-20955856-details/Potter+star+%27next+Jude+Law%27/article.do | url-status=dead }}</ref> Preko Barnes Theatre Companyja je postal član amaterskega teatra. Najprej je sodeloval v zaodrju, kasneje pa je prevzel tudi nekaj igralskih vlog. Kmalu zatem je dobil manjšo vlogo v filmu ''Guys and Dolls'' in odšel na avdicijo za igro ''Our Town'' [[Thornton Wilder|Thorntona Wilderja]], kjer je dobil vlogo Georgea Gibbsa. Zaigral je tudi v igrah ''Anything Goes'' in ''[[Macbeth]]''.<ref>»Današnji življenjepis«, str. 137 {{ikona en}}</ref> Preko svojega agenta je nato dobil vlogo v igri ''Tess of the d'Urbervilles'', s čimer je pritegnil pozornost, in začel z iskanjem poklicnih igralskih vlog. == Kariera == === Fotomodel === S kariero fotomodela je Robert Pattinson začel v starosti dvanajst let. S tem poslom je nadaljeval do srede najstniških let in nazadnje prenehal štiri leta po začetku kariere, torej pri šestnajstih letih, saj ni več dobil dela. Za to krivi svoj »možati« izgled. V decembru 2008 je to tudi pojasnil: {{Navedek|Ko sem pri dvanajstih letih začel s tem delom, sem bil kolikor toliko visok in izgledal sem kot dekle, zato sem dobil veliko del, ker je bil v tistem obdobju moj izgled dober. Potem pa sem postal preveč fantovski in nisem več dobil del. Imel sem najbolj neuspešno kariero fotomodela!<ref>{{navedi splet |url=http://nymag.com/daily/fashion/2008/12/why_robert_pattinsons_modeling.html |title=Zakaj se je Robert Pattinson podal v kariero fotomodela |work=New York Magazine |accessdate=2010-02-26 |archive-date=2012-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120617070150/http://nymag.com/daily/fashion/2008/12/why_robert_pattinsons_modeling.html |url-status=dead |language=en}}</ref>}} Robert Pattinson se je pojavil na kampanji za Hackettovo jesensko zbirko leta 2007.<ref name="Hackett">{{navedi splet |title=Robert Pattinson-Hackett Campaign |publisher=Nachophoto.com |url=http://nachofoto.com/photo-of-Robert-Pattinson-Hackett-Campaign-4ac9aa70ac4f |accessdate=16.8.2009 |archive-date=2009-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090813080449/http://nachofoto.com/photo-of-Robert-Pattinson-Hackett-Campaign-4ac9aa70ac4f |url-status=dead |language=en}}</ref> S tem je ponovno pričel z manekenstvom. Danes se s tem poslom ukvarja bolj zaradi komercialnosti, saj naj bi bil »znan obraz«.<ref name="Hackett" /> === Igranje === [[Slika:TwilightatMTV2009.JPG|thumb|left|upright|Robert Pattinson s sodelavcema iz serije filmov ''[[Somrak (serija)|Somrak]]'', [[Kristen Stewart]] in [[Taylor Lautner|Taylorjem Lautnerjem]] na podelitvi nagrad [[MTV Movie Awards]], 2009]] Robert Pattinson je s svojo igralsko kariero začel v [[gledališče|gledališču]], najprej v zaodrju, kasneje pa še z raznimi igralskimi vlogami. Leta 2004 je imel manjšo vlogo v televizijskem filmu ''Ring of the Nibelungs'' ter vlogo v [[film]]u [[Mira Nair|Mire Nairja]], ''[[Semenj ničevosti (film, 2004)|Semenj ničevosti]]'', vendar so bili prizori, v katerih se je pojavil, na koncu izbrisane in pokazal se je samo na [[DVD]] verziji.<ref name=National>{{navedi novice | url=http://www.thenational.ae/apps/pbcs.dll/article?AID=/20091121/MAGAZINE/711209966/1284 | title=Nekaj, kar bo njegove zobe pripravilo za pomivalno korito | date=21. november 2009 | publisher=The National | first=Peter | last=Howell | accessdate=4.12.2009 }} {{ikona en}}</ref> V maju 2005 so ga nameravali pokazati na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] premieri ''The Woman Before'' v dvornem gledališču, vendar ga je na koncu nadomestil [[Tom Riley]].<ref name=STV>{{navedi novice | url=http://entertainment.stv.tv/new-moon/whos-who/136806-new-moon-whos-who/ | title=Robert Pattinson: Najstniški lomilec src Robert Pattinson je angleški igralec, fotomodel in glasbenik, najbolje prepoznaven po svoji vlogi vampirja Edwarda Cullena v seriji ''Somrak'' | date=12. november 2009 | publisher=[[STV]] | accessdate=4.12.2009 | archive-date=2009-12-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091202005247/http://entertainment.stv.tv/new-moon/whos-who/136806-new-moon-whos-who/ | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Kasneje tistega leta je igral [[Cedric Diggory|Cedrica Diggoryja]] v filmu ''[[Harry Potter in ognjeni kelih (film)|Harry Potter in ognjeni kelih]]''. Zaradi te vloge mu je [[revija]] ''[[The Times]]'' dodelila naslov »Britanske zvezde jutrišnjega dne«.<ref>{{navedi splet |author=Lisa Dillon |title=Skoraj slaven |url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article526398.ece?token=null&offset=0 |work=[[The Times]] |date=26.5.2005 |accessdate=2.10.2008 |archive-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110615113315/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article526398.ece?token=null&offset=0 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Večkrat so ga označili za [[Jude Law|Judea Lawa]], sam pa je dejal, da je njegov vzornik [[Jack Nicholson]].<ref name=Stubbs /><ref>{{navedi splet |title=Prvih 20 vzhajajočih zvezd pod 30. letom |url=http://www.snmag.com/MAGAZINE/Features/Top-20-Rising-Stars-Under-30.html |work=Saturday Night Magazine |date=29.7.2008 |accessdate=2.10.2008 |archive-date=2008-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080924181516/http://www.snmag.com/MAGAZINE/Features/Top-20-Rising-Stars-Under-30.html |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Najstniški ljudje, imenovani za »ustvarjalca leta« in »kaj bo sledilo?« |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2005/11/02/teen_people_names_artists_of_the_year_an/ |publisher=Starpulse |date=2.11.2005 |accessdate=2.10.2008 |archive-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606194029/http://www.starpulse.com/news/index.php/2005/11/02/teen_people_names_artists_of_the_year_an/ |url-status=dead |language=en}}</ref> S tem filmom je tudi zaslovel, kot pravi sam: »Dan pred premiero filma ''Harry Potter in ognjeni kelih'' sem samo sedel v Leicester Squareu in bil srečen, da me vsi ignorirajo, potem pa so kar naenkrat popolni tujci začeli vpiti moje ime. Neverjetno!« Robert Pattinson je leta 2008 dobil vlogo [[Edward Cullen|Edwarda Cullena]] v filmu ''[[Somrak (film, 2008)|Somrak]]''. Vloga je na začetku sicer pripadala igralcu [[Kellan Lutz|Kellanu Lutzu]] (ki je kasneje upodobil [[Emmett Cullen|Emmetta Cullena]], Edwardovega brata), vendar je ta ni sprejel, saj je bil prezaposlen s snemanjem [[televizijska serija|televizijske serije]] ''Generation Kill'' v [[Afrika|Afriki]]. Film je temeljil na [[Somrak (roman)|knjižni uspešnici]] [[pisatelj]]ice [[Stephenie Meyer]] in izšel 21. novembra 2008 v [[Združene države Amerike|Severni Ameriki]]. Revija ''TV Guide'' je poročala, da je bil Robert Pattinson na začetku avdicije zaskrbljen in da ni pričakoval, da bo vlogo dobil, saj je menil, da ne more pričarati »popolnosti«, kakršno se pričakuje od njegovega lika.<ref>{{navedi splet |title=Pred slavo je Roberta Pattinsona iz filmov serije ''Somrak'' zastraševala »popolna« vloga |url=http://movies.tvguide.com/Movie-News/Twilight-Robert-Pattinson-1000071.aspx |work=[[TV Guide]] |date=21.11.2008 |accessdate=26.11.2008 }} {{ikona en}}</ref> Vlogo Edwarda Cullena je obdržal tudi v filmu ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]'' (2009), nadaljevanju ''Somraka'', v vlogi Edwarda pa ga bomo ponovno lahko videli v tretjem filmu iz serije filmov ''Somrak'', filmu ''[[Mrk (film, 2010)|Mrk]]'', ki je izšel 30. junija leta 2010.<ref>{{navedi splet |author=Adam Rosenberg |title=Odlomki iz zmenkov filma ''Serija Somrak: Mrk'' razkriti! |url=http://moviesblog.mtv.com/2009/06/30/the-twilight-saga-eclipse-shoot-dates-revealed/ |publisher=[[MTV]] |date=30.6.2009 |accessdate=7.10.2009 |archive-date=2010-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100316110236/http://moviesblog.mtv.com/2009/06/30/the-twilight-saga-eclipse-shoot-dates-revealed/ |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Robert Pattinson 2009 Oscars.jpg|thumb|upright|Robert Pattinson na podelitvi [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], 2009]] Robert Pattinson je zaigral glavni vlogi v filmih ''Little Ashes'' (kjer je igral [[Salvador Dalí|Salvadorja Dalíja]]), ''How To Be'' ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[komedija]]) ter [[kratki film|kratkem filmu]] ''The Summer House''. Leta 2009 je Robert Pattinson prisostvoval na 81. podelitvi nagrad [[Oskar (filmska nagrada)|Academy Awards]].<ref>{{navedi splet |author=Josh Horowitz |title=Poročilo: Robert Pattinson bo predstavljal eno izmed kategorij na podelitvi oskarjev (Academy Awards) |url=http://moviesblog.mtv.com/2009/02/17/report-robert-pattinson-to-present-at-academy-awards/ |publisher=MTV |date=17.2.2009 |accessdate=9.8.2009 |archive-date=2015-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151106064454/http://moviesblog.mtv.com/2009/02/17/report-robert-pattinson-to-present-at-academy-awards/ |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> 10. novembra tistega leta je Revolver Entertainment v obliki [[DVD]]-jev izdal [[dokumentarni film]] ''Robsessed'', ki je govoril o življenju Roberta Pattinsona in njegovi popularnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1623159/story.jhtml|title=Življenje Roberta Pattinsona je predmet dokumentarnega filma ''Robsessed''|last=Ditzian|first=Eric|date=6. oktober 2009|publisher=[[MTV]].com|accessdate=9. november 2009|archive-date=2010-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100311175351/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1623159/story.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Leta 2010 je Robert Pattinson zaigral in produciral film ''[[Ne pozabi me (film, 2010)|Ne pozabi me]]'', ki je izšel 12. marca 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.summit-ent.com/content.php?subj=4&sel_page=194|title=''Ne pozabi me''|publisher=Summit Entertainment|accessdate=11. januar 2010|archive-date=2010-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100103021235/http://summit-ent.com/content.php?subj=4&sel_page=194|url-status=dead |language=en}}</ref> 13. in 18. maja tistega leta se je pojavil v oddajah ''[[The Oprah Winfrey Show]]'' in ''[[The Ellen DeGeneres Show]]'', kjer je promoviral film ''[[Mrk (film, 2010)|Mrk]]'', ki so ga izdali 19. maja 2011.<ref>{{navedi novice|title=Zvezde filma ''Somrak'', Robert Pattinson, Kristen Stewart in Taylor Lautner bodo v oddaji ''Oprah'' |url=http://leisureblogs.chicagotribune.com/about-last-night/2010/04/twilight-stars-robert-pattinson-kristen-stewart-taylor-lautner-coming-to-oprah.html|work=Chicago Tribune |date=23. april 2010 |accessdate=2. maj 2010 }} {{ikona en}}</ref> Pojavil se je na rdeči preprogi premiere filma ''Mrk'' 24. junija 2010 v Nokiinem teatru v Los Angelesu.<ref>[http://www.imdb.com/news/ni2325731/ Robert Pattinson in Kristen Stewart na svetovni premieri filma ''Mrk'' na filmskem festivalu v Los Angelesu leta 2010] {{ikona en}}</ref> Leta 2011 je Robert Pattinson zaigral v filmski upodobitvi romana [[Sara Gruen|Sare Gruen]], ''[[Voda za slone (film)|Voda za slone]]'', kjer sta poleg njega zaigrala še [[Christoph Waltz]] in [[Reese Witherspoon]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/article/VR1118014118.html?categoryid=13&cs=1|title=Penn in Pattinson se združita za ''Vodo'' |date=21. januar 2010 |work=Variety |author=Pamela McClintock|accessdate=23. januar 2010 }} {{ikona en}}</ref> Zaigral je Georgesa Duroyja v filmski upodobitvi upodobitvi romana ''Bel Ami'' iz leta 1885, kjer je zaigral poleg [[Uma Thurman|Ume Thurman]]. Film je izšel leta 2011.<ref>{{navedi splet |url=http://www.collider.com/2010/01/08/christina-ricci-joins-robert-pattinson-in-bel-ami/ |title=Christina Ricci se pridruži Robertu Pattinsonu pri snemanju filma ''BEL AMI'' |date=8. januar 2010 |publisher=Collider |accessdate=11. januar 2010 |archive-date=2012-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120315062048/http://collider.com/christina-ricci-joins-robert-pattinson-in-bel-ami/13873/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Poleg tega je tistega leta pričel igrati tudi v [[gledališka igra|gledaliških igrah]] [[David Pugh|Davida Pugha]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/article/VR1118000137.html?categoryid=15&cs=1&nid=2562|author=David Benedict|title=''Equus'' se konča z govorico |work=Variety |date=13. februar 2009 |accessdate=23. februar 2009 }} {{ikona en}}</ref> === Glasba === Robert Pattinson zna igrati na [[kitara|kitaro]] in [[klavir]] ter sklada svojo lastno glasbo.<ref>{{navedi splet | title=Robert Pattinson: »V resnici nisem tako zanimiv!« | url=http://www.theimproper.com/Template_Article.aspx?IssueId=10&ArticleId=3071 | publisher=The Improper | accessdate=1.2.2009 }} {{ikona en}}</ref> Zapel je tudi dve pesmi iz [[soundtrack]]a za film ''Somrak'': »Never Think«, ki jo je napisal b sodelovanju s Samom Bradleyjem<ref>{{navedi splet | title=Intervju s Samom Bradleyjem | url=http://www.portraitmagazine.net/interviews/sambradley.html | publisher=Portrait Magazine | date=December 2008 | accessdate=30.1.2009 | archive-date=2012-09-10 | archive-url=https://archive.today/20120910000734/http://www.portraitmagazine.net/interviews/sambradley.html | url-status=dead |language=en}}</ref> in »Let Me Sign«, ki sta jo zanj napisala Marcus Foster in Bobby Long.<ref>{{navedi splet | author=Becky Reed | title=Zvezda filma ''Somrak'' govori o soundtracku | url=http://www.clickmusic.com/articles/9942/Twilight-Star-Talks-Soundtrack.html | publisher=Click Music | accessdate=30.1.2009 | archive-date=2009-01-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090126075841/http://www.clickmusic.com/articles/9942/Twilight-Star-Talks-Soundtrack.html | url-status=dead |language=en}}</ref> Pesmi so bile v film vključene kasneje, ko je režiserka [[Catherine Hardwicke]] njegove posnetke dodala vanj, ne da bi mu to povedal, vendar se je kasneje strinjal, da je »ena izmed njiju zares izboljšala sceno. Bilo je, kot da je bila narejena za tisti prizor.«<ref name="LA Times" /> Posnel je tudi tri soundtracke za film ''How To Be'',<ref>{{navedi splet | title=Robert Pattinson poje tri pesmi v filmu ''How to Be'' | url=http://www.usmagazine.com/news/robert-pattinson-sings-in-indie-flick-how-to-be-2009313 | publisher=Us Magazine | date=11.3.2009 | accessdate=31.3.2009 | archive-date=2009-04-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090403073201/http://www.usmagazine.com/news/robert-pattinson-sings-in-indie-flick-how-to-be-2009313 | url-status=dead |language=en}}</ref> vse tri pa je napisal Joe Hastings.<ref>{{navedi splet | title=Pesem, ki jo je napisal Joe Hastings za film ''How to Be'' | url=http://www.howtobemovie.com/soundtrack/ | publisher=How To Be | date=9.3.2009 | accessdate=31.3.2009 }} {{ikona en}}</ref> Robert Pattinson je o snemanju povedal: »Nikoli še nisem zares posnel kakšne glasbe - samo nastopal sem pred publiko in podobno.« Ko so ga vprašali o poklicni glasbeni karieri je rekel: »Glasba je moj rezervni načrt, če mi v igralstvu ne bo uspelo.«<ref name="LA Times" /> Leta 2008 je nastopal tudi z [[glasbena skupina|glasbeno skupino]] imenovano Bad Girls.<ref>{{navedi splet | author=Katrina-Kasey Wheeler | title=Glasba: Rezervni načrt Roberta Pattinsona | url=http://www.examiner.com/x-704-Pop-Media-Examiner~y2009m1d10-Music-Robert-Pattinsons-back-up-plan | publisher=Pop Media Examiner | date=10.1.2009 | accessdate=31.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2010 je Robert Pattinson dobil nagrado »Hollywoodski najvplivnejši nepričakujoči glasbeniki.« == Mediji in dobrodelna dela == [[Slika:Robert Pattinson 2009.jpg|upright|left|thumb|Robert Pattinson po fotografiranju za promocijo filma ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]'' v hotelu Crillon Hotel v Parizu, Francija, 10. novembra 2009]] Robert Pattinson je bil imenovan za »najlepšega moškega na svetu« v letih 2008 ,2009 in 2018 po reviji ''People''.<ref>{{navedi splet |title=Najprivlačnejši živi moški leta 2008 |url=http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20237714_20241212_20545173,00.html#20545173 |work=People |accessdate=27.8.2009 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305164221/http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20237714_20241212_20545173,00.html#20545173 |url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Najprivlačnejši živi moški leta 2009 |url=http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20315920_20320457,00.html#20705504|publisher=People |accessdate=21.11.2009 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2009 in 2017 mu je ta naslov dodelila tudi revija ''Glamour''.<ref>{{navedi splet |title=Najprivlačnejši živi moški #1 |url=http://www.glamourmagazine.co.uk/celebrity/photo-galleries/celebrity-life/090805-50-sexiest-men-voted-by-you.aspx?imageno=1 |date=5.8.2009 |accessdate=5.8.2009 |archive-date=2010-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109104605/http://www.glamourmagazine.co.uk/celebrity/photo-galleries/celebrity-life/090805-50-sexiest-men-voted-by-you.aspx?imageno=1 |url-status=dead |language=en}}</ref> Spletna stran Askmen.com ga je imenovala za devetinštiridesetega najvplivnejšega moškega leta 2009.<ref>{{navedi splet|title=Top 49 Most Influential Men|url=http://www.askmen.com/specials/2009_top_49/robert-pattinson-44.html }} {{ikona en}}</ref> Istega leta ga je revija ''Vanity Fair'' imenovala za »najprivlačnejšega moškega na svetu« ob [[Angelina Jolie|Angelini Jolie]], ki je prejela naziv »najlepše ženske na svetu«.<ref>{{navedi splet|title=Robert Pattinson the Most Handsome Man in the World|url=http://www.vanityfair.com/online/daily/2009/06/robert-pattinson-is-the-most-handsome-man-in-the-world.html|accessdate=2011-09-18|archive-date=2011-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110614150912/http://www.vanityfair.com/online/daily/2009/06/robert-pattinson-is-the-most-handsome-man-in-the-world.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Revija ''GQ'' ga je imenovala za »najbolje oblečnega moškega« v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] leta 2010, saj naj bi bil »izjemno eleganten in navdihujoč, resnično bistvo sodobnega človeka.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.theinsider.com/news/3141381_GQ_Magazine_Names_Robert_Pattinson_Best_Dressed_Man_For_2010|title=Revija GQ Roberta Pattinsona imenuje za »najbolje oblečenega moškega« leta 2010|date=Februar 2010|publisher=Insider}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Kasneje se je leta 2010 uvrstil še na lestvico revije ''People'', imenovano »Najlepši ljudje na svetu.« S strani revije ''Vanity Fair'' je bil uvrščen na lestvico »najboljši [[Hollywood]]ski zaslužki leta 2009«, saj je tistega leta zaslužil 18 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.vanityfair.com/hollywood/features/2010/03/top-hollywood-earners-201003 |title=Peter Newcomb glede najbolje plačanih Hollywoodskih igralcev leta 2009 |date=Marec 2010 |publisher=Vanity Fair |author=Peter Newcomb |accessdate=6. februar 2010 |archive-date=2014-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141218022037/http://www.vanityfair.com/hollywood/features/2010/03/top-hollywood-earners-201003 |url-status=dead |language=en}}</ref> Robert Pattinson se je uvrstil na deseto mesto lestvice revije ''The Telegraph'', imenovane »10 najbolje plačanih igralcev,« saj je s filmi iz serije ''Somrak'' zaslužil 16 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet |title=Johnny Depp je z 21 milijonov £ vredno pogodbo za naslednji ''Piratski'' film najbolje plačani igralec tega leta |url=http://www.telegraph.co.uk/culture/film/film-news/6587698/Johnny-Depp-is-highest-paid-actor-with-21m-deal-for-next-Pirates-film.html |publisher=Telegraph Media Group |date=17.11.2009 |accessdate=2.5.2010 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2010 ga je britanska revija ''The Sunday Times'' uvrstila na svoj seznam »bogatih ljudi« in ga imenovala za enega izmed najbolj bogatih ljudi v Veliki Britaniji, ki ima v lasti 13 milijonov [[£]].<ref>{{navedi splet |title=Seznam bogatašev leta 2010: Dvojice do 22 milijard £ se dvignejo za 30 % do 333,5 milijard £ |url=http://www.spearswms.com/spears-world/wire/18722/rich-list-2010-mittal-doubles-to-22bn-total-up-30-to-3335bn.thtml |work=Spear's Wealth Management Survey |accessdate=2.5.2010 |archive-date=2013-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023055729/http://www.spearswms.com/spears-world/wire/18722/rich-list-2010-mittal-doubles-to-22bn-total-up-30-to-3335bn.thtml |url-status=dead |language=en}}</ref> Revija ''Time'' ga je uvrstila na svojo lestvico »100 najvplivnejših ljudi na svetu.«<ref name="time" /> Po njegovi uspešnoci je dobil tudi svojo voščeno lutko v muzeju [[Madame Tussauds]] v [[London]]u in [[New York]]ju.<ref>{{navedi splet |title=Robert Pattinson se pridruži lutkam v muzeju Madame Tussauds |url=http://www.madametussauds.com/London/NewsAndEvents/RobertPattinsonAnnounce/ |publisher=Merlin Entertainment Group |work=MadameTussauds.com |accessdate=2.5.2010 |archive-date=2010-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100508155244/http://www.madametussauds.com/London/NewsAndEvents/RobertPattinsonAnnounce/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Decembra leta 2009 je Robert Pattinson svojo podpisano kitaro daroval v dobrodelne namene.<ref name="guitar charity">{{navedi splet | url = http://www.gossipcop.com/perez-strikes-bad-chord-with-robert-pattinson-guitar-story/ | date = 18. marec 2010 | title = Perez stavka s slabimi odmevi z zgodbo kitare Roberta Pattinsona | work = Gossip Cop | publisher = Gossip Cop | accessdate = 18. marec 2010 | archive-date = 2010-05-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100502113547/http://www.gossipcop.com/perez-strikes-bad-chord-with-robert-pattinson-guitar-story/ | url-status = dead |language=en}}</ref> Robert Pattinson je tudi sodeloval pri projektu ''Hope for Haiti Now: A Global Benefit for Earthquake Relief'' v januarju leta 2010.<ref name="mtv-liveblog">{{navedi splet | url = http://newsroom.mtv.com/2010/01/22/hope-for-haiti-live-blog/ | date = 22. januar 2010 | title = Takojšnje upanje za Haiti: Globalni boj za popotresno olajšanje | first = Kyle | last = Anderson | work = [[MTV News]] | publisher = [[MTV Networks]] | accessdate = 23. januar 2010 | archive-date = 2010-03-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100311001429/http://newsroom.mtv.com/2010/01/22/hope-for-haiti-live-blog | url-status = dead }}</ref> Maja 2010 je Robert Pattinson v dobrodelne namene organizaciji ''PACT'' daroval sliko, ki je bila na dražbi na [[eBay]]ju do 5. junija tistega leta.<ref name="mtv-liveblog" /> V juniju 2010 je bil Robert Pattinson z več kot 17 milijoni $ imenovan za petdeseto najvplivnejšo osebo na svetu po podatkih lestvice revije ''Forbes''.<ref name="mtv-liveblog" /> [[Slika:Robert Pattinson 2011.jpg|thumb|upright|right|Robert Pattinson na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Voda za slone (film)|Voda za slone]]'', 2011]] 14. novembra 2010 je Robert Pattinson dobil dve nagradi BBC Radio 1 Teen Awards, nagrado za »najboljšega igralca« in nagrado za »najbolje oblečenega moškega«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2010/11_november/15/teen.shtml |title=Prejemniki nagrad Radio 1's Teen Awards oznanjeni |publisher=BBC |date=15. november 2010 |accessdate=15. marec 2011 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2011 je Robert Pattinson zasedel petnajsto mesto seznama »hollywoodskih najboljših 40« revije ''Vanity Fair'' z 27,5 milijonov zasluženih $ leta 2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.vanityfair.com/hollywood/features/2011/03/hollywood-top-earners-201103?currentPage=3 |title=Hollywoodskih najboljših 40 |publisher=Vanity Fair |first=Peter |last=Newcomb |date=Marec 2011 |accessdate=15. marec 2011 |archive-date=2012-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120413212910/http://www.vanityfair.com/hollywood/features/2011/03/hollywood-top-earners-201103?currentPage=3 |url-status=dead |language=en}}</ref> == Zasebno življenje == Robert Pattinson si je v prostem času zelo blizu s sodelavcema iz filma ''Harry Potter in ognjeni kelih'', [[Katie Leung]] in [[Stanislav Ianevski|Stanislavom Ianevskijem]], dober priajtelj pa je tudi z igralsko ekipo iz filmske serije ''Somrak''. Je velik ljubitelj nogometnega kluba Arsenal Football Club, sicer pa sam ni »športni tip«. Pravi, da rad igra [[pikado]] in [[plavanje|plava]], da pa se je na avdiciji za film ''Harry Potter in ognjeni kelih'' pretvarjal, da mu je všeč [[nogomet]] in [[bordanje]] na snegu. Njegov vzornik je [[Jack Nicholson]]. == Filmografija == {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | rowspan="2" | 2004 | ''[[Semenj ničevosti (film, 2004)|Semenj ničevosti]]'' | Rawdy Crawley | Opažen samo na [[DVD]] izdaji |- | ''Ring of the Nibelungs'' | Giselher | [[Televizijski film]] |- | 2005 | ''[[Harry Potter in ognjeni kelih (film)|Harry Potter in <br /> ognjeni kelih]]'' | [[Cedric Diggory]] | |- | 2006 | ''The Haunted Airman'' | Toby Jugg | Televizijski film |- | rowspan="2" | 2007 | ''The Bad Mother's Handbook'' | Daniel Gale | Televzijski film |- | ''[[Harry Potter in Feniksov red (film)|Harry Potter in <br /> Feniksov red]]'' | Cedric Diggory | Cameo |- | rowspan="2" | 2008 | ''How To Be'' | Art | |- | ''[[Somrak (film, 2008)|Somrak]]'' | [[Edward Cullen]] | |- | rowspan="2" | 2009 | ''Little Ashes'' | [[Salvador Dalí]] | |- | ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]'' | Edward Cullen | |- | rowspan="2" | 2010 | ''[[Ne pozabi me]]'' | Tyler Roth | [[Producent]] |- | ''[[Mrk (film, 2010)|Mrk]]'' | Edward Cullen | |- | rowspan="3" | 2011 | ''Bel Ami'' | Georges Duroy | |- | ''[[Voda za slone (film)|Voda za slone]]'' | Jacob Jankowski | |- | ''[[Jutranja zarja (film)|Jutranja zarja - 1. del]]'' | Edward Cullen | Post-produkcija |- | 2012 | ''[[Jutranja zarja (film)|Jutranja zarja - 2. del]]'' | Edward Cullen | Post-produkcija |- | 2012 | ''Cosmopolis'' | Eric Packer | Post-produkcija |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Film ! Osvojil? |- | 2007 | Nagrada filmskega festivala v Strasbourgu | Najboljši igralec<ref>{{navedi splet|url=http://www.strasbourgfilmfest.com/films-up-for-nods-08.html |title=Mednarodni filmski festival v Strasbourgu: Nagrade leta 2008 |publisher=Strasbourgfilmfest.com |accessdate=22. avgust 2010 }} {{ikona en}}</ref> | ''How To Be'' | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="13" | 2008 | Nagrada hollywoodskega filmskeag festivala | Novi Hollywoodčan | | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="3" | [[MTV Movie Award]] | Najboljši preboj moške filmske zvezde | ''[[Somrak (film, 2008)|Somrak]]'' | {{award-won |align=left}} |- | Najboljši poljub | ''Somrak'' <small>(skupaj s [[Kristen Stewart]])</small> | {{award-won |align=left}} |- | Najboljši pretep | rowspan="2" | ''Somrak'' <small>(skupaj s [[Cam Gigandet|Camom Gigandetom]]</small> | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="4" | Teen Choice Award | Najboljši pretep | {{award-won |align=left}} |- | Najboljša šminka | ''Somrak'' <small>(skupaj s Kristen Stewart)</small> | {{award-won |align=left}} |- | Najboljši filmski igralec: Drama | ''Somrak'' | Ne |- | Najbolj privlačen moški | | {{award-won |align=left}} |- | [[Empire Award]] | Najboljša nova zvezda | | Ne |- | rowspan="2" | People's Choice Award | Najljubši filmski igralec | rowspan="4" | ''Somrak'' | Ne |- | Najljubša filmska ekipa | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="2" | Scream Award | Najboljši fantazijski igralec | {{award-won |align=left}} |- | Najboljša igralska zasedba | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="7" | 2009 | National Movie Award | Najboljši nastop | rowspan="7" | ''Mlada luna'' | {{award-won |align=left}} |- | Russia Georges Award | Najboljši tuji igralec | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="3" | [[MTV Movie Award]] | Najboljši moški nastop | {{award-won |align=left}} |- | Najboljši poljub | {{award-won |align=left}} |- | Globalna superzvezda | {{award-won |align=left}} |- | Nickelodeon Kids' Choice Awards | Najbolj ljubek par | Ne |- | [[Empire Award]] | Najboljši igralec | Ne |- | rowspan="4" | 2010 | rowspan="2" | [[Zlata malina]] | Najslabši stranski igralec | ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]'' <small>(skupaj s Kristen Stewart in [[Taylor Lautner|Taylorjem Lautnerjem]])</small> | Ne |- | Najslabša igralska ekipa | ''Mlada luna'' | Ne |- | rowspan="2" | Teen Choice Awards | Izbira filmskega igralca - Drama | ''Ne pozabi me'' | {{award-won |align=left}} |- | Izbira poletne moške filmske zvezde | ''Mrk'' | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="15" | 2011 | Brazilian Kids' Choice Award | Par leta (skupaj s [[Kristen Stewart]]) | ''Mrk'' | {{award-won |align=left}} |- | Scream Award | Najboljši fantazijski igralec | ''Mrk'' | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="3" | People's Choice Award | Najljubša skupina na ekranu (skupaj s Kristen Stewart in [[Taylor Lautner|Taylorjem Lautnerjem]]) | ''Mrk'' | {{award-won |align=left}} |- | Najljubši filmski zvezdnik pod petindvajsetim letom | ''Mrk'' | Ne |- | Najljubši filmski igralec | ''Mrk'' | Ne |- | rowspan="3" | [[MTV Movie Award]] | Najboljši moški nastop | ''Mrk'' | {{award-won |align=left}} |- | Najboljši poljub (skupaj s Kristen Stewart) | ''Mrk'' | {{award-won |align=left}} |- | Najboljši pretep (skupaj z [[Bryce Dallas Howard]] in [[Xavier Samuel|Xavierjem Samuelom]]) | ''Mrk'' | {{award-won |align=left}} |- | rowspan="2" | Teen Choice Award | Izbira vampirja | ''Mrk'' | {{award-won |align=left}} |- | Izbira dramskega igralca | ''Voda za slone'' | {{award-won |align=left}} |- | Nickelodeon Australian Kids' Choice Award | Najljubši poljub (skupaj s Kristen Stewart) | ''Mrk'' | Ne |- | [[Zlata malina]] | Najslabši igralec | ''Mrk'' | Ne |- |} == Glej tudi == * [[Seznam britanskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{IMDb Name|name=Robert Pattinson|id=1500155}} * [http://www.tv.com/person/295868/summary.html Robert Pattinson] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110415025019/http://www.tv.com/person/295868/summary.html |date=2011-04-15 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:PATTINSON, Robert}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Angleški gledališki igralci]] [[Kategorija:Angleški televizijski igralci]] [[Kategorija:Angleški fotomodeli]] [[Kategorija:Angleški glasbeniki]] [[Kategorija:Britanski producenti]] ozgl1vf8qvl5y3pzzedxtq5trvudcsv Cerkev sv. Martina, Kranj 0 216681 6679139 6226627 2026-05-22T11:45:38Z Erardo Galbi 166658 6679139 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Šmartin}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Martina | fullname = | image = <!-- WD --> | imagelink = | imagealt = Cerkev sv. Martina | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenia | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Stražišče]], [[Kranj]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Martin]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1734 | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Matija Maček (arhitekt)|Matija Maček]] | architectural type = | style = [[baročna arhitektura|barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Kranj - Cerkev sv. Martina v Stražišču | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 1925 | lokacija = | občina = Kranj }} }} '''Cerkev sv. Martina''', krajše '''Šmartin''', je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Kranj - Šmartin|Župnije Kranj - Šmartin]] v [[kranj]]skem predelu [[Stražišče, Kranj|Stražišče]]. V bližini cerkve stoji bronasti [[kip]] slovenskega misijonarja [[Friderik Baraga|Friderika Barage]]. V okviru [[župnija|župnije]] deluje katoliški [[vrtec]] z imenom Baragov vrtec. === Zgodovina === Stara cerkev [[Martin iz Toursa|sv. Martina]] je stala ob [[Sava|reki Savi]], današnjo pa so pozidali med letoma 1727 in 1735.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem - obdobje zrelega baroka|last=Šumi|first=Nace|year=2007|location=Ljubljana|page=71|last2=Spač|first2=Igor}}</ref> Glavna stavba je bila dokončana leta 1734, tik pred smrtjo župnika [[Urban Cavalier|Urbana Cavaliera]]. Tri leta kasneje je dokončana notranjščina in 13. oktobra 1737 cerkev posveti [[škof Feliks grof Schrotenbach]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Jožef|year=1901|page=229-230}}</ref> To dokazuje tudi [[freska]] z letnico posvetitve cerkve, ki se nahaja na [[Obok|oboku]] med ladjo in [[Prezbiterij|prezbiterijem]]. V [[LjubljanskI škofijskI arhiv|ljubljanskem škofijskem arhivu]] je ohranjeno poročilo tedanjega župnika [[Urban Cavalier|Urbana Cavaliera]], v katerem se za gradnjo poljanske [[Cerkev sv. Volbenka, Na Logu|cerkve sv. Volbenka]] omenja »poljanski« arhitekt Maček. Ker poljansko in šmartinsko cerkev veže več stilnih znamenj, lahko avtorstvo šmartinske cerkve pripišemo [[Gregor Maček mlajši|Mačku]].<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Šumi|first=Nace|date=1957|title=Pregled cerkvenega baročnega stavbarstva v loškem območju|magazine=Loški razgledi|page=66}}</ref> Cerkev je bila Mačku pripisana, ker ima enak [[tloris]] kot poljanska cerkev, enak obok v [[Cerkvena ladja|ladji]] in v [[Prezbiterij|prezbiteriju]], pri obeh cerkvah pa lahko vidimo enako obravnavo svetlobnih problemov. Sem spada še cerkev na [[Limbarska gora|Limbarski gori]], ki ima enak slavolok in prezbiterij. Drugi dokaz, da bi vse tri cerkve lahko gradil Gregor Maček mlajši, je časovni okvir, v katerem so nastale, saj jih s tem uvrščamo v dobo prve zrelosti arhitekta.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Asja Krečič v uredniških pripombah navaja (Matijo?) Mačka kot arhitekta cerkve in župnišča.<ref name=":0" /> === Tloris === S [[Tloris|tlorisa]] lahko razberemo, da ima cerkev ovalno oz. elipsasto jedro v pravokotnem obrisu. Na vsaki strani ima po dve [[Kapela|kapeli]], ki sta postavljeni diagonalno na jedro, tako da, ko stopimo v cerkev/prostor, dobimo občutek pravokotnega prostora. Na severozahodni strani se cerkev zaključuje s kupolnim prezbiterijem, nasproti njega pa na šestih stebrih sloni [[Kor (cerkev)|korni del]] s kornim obhodom. Leta 1907 je cerkev dobila nove [[orgle]], ki naj bi po podatkih [[Franc Pokorn|Franceta Pokorna]] stale 6000 kron.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Pokorn|first=France|date=1912|title=Šmartin pri Kranju|magazine=Gorenjska knižica|page=8}}</ref> V baročni arhitekturi zalet v višino ni več tako pomemben kot v gotiki, zato se v tem primeru uvaja horizontalna členitev stene, ki teče vzporedno s tlemi.<ref name=":0" /> === Zunanjščina === Zunanjščino cerkve so v 19. stoletju preuredili.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Šmid|first=Barbara|last2=Oman|first2=Matevž|date=2002|title=Cerkve, znamenja in kapelice|magazine=Stražišče pa Strašan|page=244}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Župnija Šmartin pri Kranju 1000 let|last=Benedik|first=Metod|year=2002|location=Kranj|page=19}}</ref> Danes je njen videz zelo preprost, saj je videti kot kvader, obložen z [[Pilaster|pilastri]]. Bolj razgibana je le glavna fasada, kjer se pilastri nadaljujejo v čelo stavbe. Med nadstropji je zidni venec. Cerkev je pokrita z [[Dvokapna streha|dvokapno streho]]. Glavna fasada je sestavljena iz treh pasov. V pritličnem pasu je [[portal]], na vsako stran pa so v nišah vzidani nagrobniki. V sredinskem pasu imamo troje pravokotnih oken in med njimi dve niši, v kateri sta danes postavljena kipa. V trikotnem zaključku sta dve okenski odprtini, ki sta za tretjino manjši od spodnjih treh. Na vrhu je še manjša odprtina, ki ni zastekljena. Med pravokotnima oknoma na vrhu je [[freska]] [[Martin iz Toursa|sv. Martina]], ki daje svoj plašč beraču. Na jugozahodnem delu stoji [[zvonik]] s pravokotnim tlorisom, za njim je okno, ki gleda v prezbiterij. Okna na stranskih fasadah so polkrožno zaključena in so postavljena nad stranske oltarje. [[Slika:Glavna fasada cerkve sv. Martina.jpg|sličica|Glavna fasada cerkve]] === Oprema === Današnji [[Oltar|oltarji]] so delo [[Štefan Šubic|Štefana Šubica]], ki jih je cerkev dobila okoli leta 1860.<ref name=":1" /> Na levi sta stranska oltarja posvečena [[Marija Božja mati|Materi Božji]] in [[Sveti Štefan|sv. Štefanu]]. Desna dva oltarja pa sta posvečena [[Sveti Jurij|sv. Juriju]] in [[Janez Nepomuk|sv. Janezu Nepomuku]].<ref>{{Navedi revijo|last=Benedik|first=Metod|date=2002|title=Župnija Šmartin pri Kranju|magazine=Stražišče pa Strašan|page=36}}</ref> Vsi stranski oltarji so oblikovani na enak način – dva pilastra, dva [[Steber|stebra]], na vsaki strani po dve figuri, med njimi polkrožno zaključena slika in na vrhu po dva angela. V primeru oltarja, ki je posvečen Mariji, je na sredini namesto slike kip celopostavne Marije z Jezusom. Glavni marmorni oltar sestavljajo po trije stebri na vsaki strani s [[Korintski slog|korintskimi kapiteli]], med katerimi sta na vsaki strani po dve figuri svetnikov (sv. Nikolaj, sv. Leopold, sv. Volbenk in sv. Urh<ref name=":3" />). Na vrhu oltarja je podoba [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] z dvema celopostavnima angeloma in dvema glavama angelov. Višje ob straneh sedita angela, ki pogledujeta proti Sveti Trojici, na polkrožnem zaključku pa so še štirje manjši angeli. Pred oltarjem stoji oltarna miza z [[Tabernakelj|tabernakljem]]. Od prvotne opreme se je ohranila samo baročna [[prižnica]] in freske na oboku.<ref name=":4" /> Obok ladje je okrašen z ovalnimi freskami [[Cerkveni očetje|šestih cerkvenih očetov]]. Vsak izmed njih ima pri sebi knjigo, prav tako je pod vsakim napis. Sv. Ambrož ima knjigo z naslovom ''DE SPE'', pod njim pa napis »V obilnem upanju se moja duša veseli«. Sv. Hieronim gleda navzgor v trombo iz katere prihaja napis ''VENITE''. Na mizi zraven njega je knjiga z napisom ''DE IU-DICIO'', pod njim napis »Gospodova sodba me grozno plaši«. Sv. Avguštin z odprtimi rokami kaže na napis v knjigi ''DE CHARITATE'', pod njim je izrek: »V ljubezni mi srce gori in pri Bogu biti želi«. Sv. Gregor Veliki v roki drži knjigo, zraven njega je še odprta knjiga ''DE FIDE'', pod njim preberemo napis »Živa vera mi krepost daje«. Sv Bernard pogleduje navzgor proti Mariji in Jezuščku, zraven njega je knjiga z napisom ''DE HUMILITATE'', pod njim napis »Ponižnim Bog svojo milost da«. Zadnji je sv. Bonaventura, ki gleda v knjigo z napisom ''DE CASTITATE'', pod njim pa napis »O sveta čistost, komu bi primerjal tvojo lepoto«.<gallery widths="220" heights="300" mode="packed"> Slika:Glavni oltar v cerkvi sv. Martina.jpg|alt=|Veliki oltar Slika:Prižnica v cerkvi sv. Martina.jpg|Baročna prižnica </gallery> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Martina, Kranj]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kranju]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Martin, Kranj]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1735]] [[Kategorija:Cerkve svetega Martina|Kranj]] 2ldcxsu5pd8clgust4ge7j9uwvsg332 Jurij Juričič 0 219060 6678917 6538673 2026-05-21T19:53:38Z MaksiKavsek 244409 alt ime, pp etn. 6678917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Jurij Juričič | image = | caption = | occupation = | nationality = | notableworks = ''[[Postilla]]'' }} '''Jurij Juričič'''{{Efn|ime tudi Gjuro, Georg, Georgius, Jergen, Jur, Jurgen, Jörg, Jurj, Joraj, Jurai; priimek tudi Jereschitz, Jurischiz, Jurischits, Jurischitsch, Jureschitsch, Jorizhizh, Jurichich{{sfn|Devetak|2022|p=106-107}}}} [júrij júričič], [[Slovenci|slovensko]]-[[Hrvati|hrvaški]] [[protestantizem|protestantski]] [[pridiga]]r in [[prevajalec]], * (?), [[Vinodol]] ([[Hrvaška]]), † [[26. oktober]] [[1578]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Rojen je bil neznano kdaj v Vinodolu. Podatkov o njegovi izobrazbi zanj nimamo, domneva se, da se je šolal na Reki kot glagoljaški duhovnik. Kdaj natanko je začel (takrat še kot katoliški) duhovnik delovati na Slovenskem, ni natančno znano. Juričič je okoli leta 1560 prišel v Ljubljano, kjer je bil pridigar v nemškem [[Tevtonski viteški red|viteškem redu]].{{sfn|Devetak|2022|p=106-107}} Od leta 1562 do 1563 je bil korektor v [[Južnoslovanski biblijski inštitut|južnoslovanskem biblijskem zavodu v Urachu]], nato pa od 1563 pridigar v [[Kamnik]]u. Skupaj z [[Matija Klomber|Matijem Klombnerjem]] je leta 1563 priredil pesmarico ''[[Ene duhovne pejsni]]''. V pesmarici sta objavila že tiskane [[Primož Trubar|Trubarjeve]] pesmi in dodala še šestdeset pesmi, večinoma okorno prevedenih iz [[nemščina|nemščine]], med njimi pa tudi prvič prepesnjene [[psalm]]e. Trubar in deželni stanovi se z izdajo pesmarice niso strinjali. Juričičeve slovenske pesmi v katerih uporablja [[Hrvatizem|hrvatizme]] estetsko in jezikovno zaostajajo za Trubarjevimi. Leta 1578 je Juričič izdal slovensko ''[[Postilla|Postillo]]'', zbirko pridig, katere prvi del je druga izdaja ''[[Postila slovenska|Postile slovenske]]'' [[Sebastijan Krelj|Sebastijana Krelja]] (1576) druge priobčene pridige pa je sam prevedel. == Glej tudi == * [[Protestantizem na Slovenskem]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Vir == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990 * {{SloBio|id=260991|avtor=Glonar Joža|ime=Juričić Jurij|vir=SBL}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert ur.|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|pages=105-130}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Juričič, Jurij}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Slovenski pridigarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski protestanti]] fvbw9p3yb5bf0dsaqizo949f4r1rcqt Cerkev sv. Miklavža, Spodnji Čačič 0 221829 6678908 5213665 2026-05-21T19:21:35Z Erardo Galbi 166658 6678908 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Miklavža | caption = | fullname = | image = | pushpin map = Slovenija | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Spodnji Čačič]] | country = [[Slovenija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | dedication = [[sveti Miklavž]] | completed date = | parish = [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | deanery = [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | diocese = [[Škofija Novo Mesto|Novo Mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Spodnji Čačič - Cerkev sv. Miklavža | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2095 | lokacija = | občina = Osilnica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Miklavža''' na [[Spodnji Čačič|Spodnjem Čačiču]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Osilnica|Župnije Osilnica]]. Omenja se že leta 1526. Ljudsko izročilo govori o njej kot najstarejši cerkvi v osilniški fari. Oltar za cerkev je naredil domačin [[Peter Rutar]]. Leta 1893 so v [[Cerkev svetega Vida, Bosljiva Loka|cerkvi svetega Vida]] v [[Bosljiva Loka|Bosljivi Loki]] zamenjali dve stoletji star oltar z oltarjem, ki ga je naredil Rutar. Naslikal je tudi sliko [[Sveti Vid|svetega Vida]] s tronom in v njem Mater Božjo ter stranski podobi [[Sveta Lucija|svete Lucije]] in [[Sveta Terezija|svete Terezije]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Miklavž, Spodnji Čačič]] [[Kategorija:Spodnji Čačič]] [[Kategorija:Župnija Osilnica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja|Spodnji Čačič]] gx8jay58i3lzf9fh5xxyegveujfjsnc Fenologija 0 222812 6678878 5018622 2026-05-21T17:56:17Z TadejM 738 +zp: ugriznimo znanost 6678878 wikitext text/x-wiki '''Fenologija''' (iz [[grščina|grške]] besede φαινομαι, ''phainomai'' - pojaviti se) je veja [[ekologija|ekologije]], ki proučuje zakonitosti periodičnih pojavov v razvojnem ciklu rastlin in živali ter ugotavlja njihovo odvisnost od sezonskih in letnih nihanjh podnebnih dejavnikov okolja. Primera tega sta čas razvoja listov in cvetov ter prvega opaženega prihoda [[ptica selivka|ptic selivk]] na določenem območju. V praksi se raziskuje vpliv vremenskih parametrov na razvoj rastlin in živali, zato je fenologija del agrometeorologije. Delimo jo na '''fitofenologijo''' in '''zoofenologijo'''. == Zgodovina == Začetki te znanosti, ki meji med [[biologija|biologijo]], [[meteorologija|meteorologijo]] in [[geografija|geografijo]], segajo na [[Japonska|Japonsko]], kjer so najdaljši nizi fenoloških opazovanj cvetenja [[češnja|češnje]], in sicer od leta [[812]]. V [[Evropa|Evropi]] so prvi zapisi nastali na [[Poljska|Poljskem]] leta [[1500]] in so se nanašali na cvetenje in olistanje zdravilnih rastlin. Na [[Švedska|Švedskem]] je okrog leta [[1750]] prvi rastlinski koledar z opazovanjem cvetenja, zorenja in odpadanja listov izdelal [[Carl von Linné]], ki je tako prvi pojave povezal s podnebnimi dogodki. Pomemben prispevek je k fenologiji podal tudi [[Giovanni Antonio Scopoli]] leta [[1762]] z delom »Calendarium Florae Carniolicae«, ki je nastalo po raziskavah na območju Slovenije in Koroške. Sam termin je prvič uporabil [[belgijci|belgijski]] [[botanik]] C. Morre leta [[1853]]. V Evropi je pred kratkim delovalo okrog 70 fenoloških vrtov, ki so razporejeni od skrajnega severa [[Finska|Finske]] do [[Grčija|Grčije]]. V bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] jih je bilo 8 in sicer v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih pri Zagrebu]], Zelenem brdu pri Beogradu, [[Sombor]]u, Ivanem sedlu pri Sarajevu, [[Bar, Črna Gora|Baru]], [[Skopje|Skopju]], [[Ljubljana|Ljubljani]] (od leta [[1959]]) in Trstenu pri Dubrovniku. Slednjega je bil uničen novembra leta [[1991]] med vojaškimi spopadi. == Opombe in reference == Lieth, H. (1974). ''Phenology and Seasonality Modeling''. London: Chapman and Hall, str. 444. ==Zunanje povezave== *»[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175221400?s=tv Fenološki letni časi]«. ''Ugriznimo znanost'' (14. 5. 2026). RTV Slovenija. [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Periodični pojavi]] {{normativna kontrola}} of12yll8ii1lmyyg4bkn3tjm0m57gyw Inčun 0 223453 6679048 6585532 2026-05-22T08:37:00Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Anchovy.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:CSD#F10|CSD F10]] (personal files by non-contributors). Odstranjevanje. 6679048 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Inčun | image = Engraulis encrasicolus Gervais.jpg | image_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Clupeiformes]] | familia = [[Engraulidae]] (inčuni) | genus = ''[[Engraulis]]'' | species = '''''E. encrasicolus''''' | binomial = ''Engraulis encrasicolus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Inčun''' ali '''sardon''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Engraulis encrasicolus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[inčuni|inčunov]]. == Opis == Inčun je majhna [[pelaške ribe|pelaška riba]], ki živi v [[jata]]h. Značilno za te ribe je, da imajo spodnjo [[čeljust]] mnogo krajšo od zgornje. Na prvi pogled je inčun podoben [[sardela|sardeli]], od katere pa je bistveno vitkejši, nekoliko krajši, ima bolj zašiljeno glavo in večje [[oči]]<ref name=riblje-oko>{{hr icon}} [http://riblje-oko.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=51 Najslabija karika]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (riblje-oko)</ref>. Hrbet in boki inčuna so zelenkasto modre barve, [[trebuh]] pa je svetlejši. Živi v globini do 400 [[meter|m]], doseže pa lahko do 20 cm. Hrani se s [[plankton]]om, sam pa je hrana večini večjih plenilskih rib. Doseže starost do 3 let. Uvršča se med "plave" ribe. == Razširjenost in uporabnost == Inčun je razširjen po vzhodnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]], od južnih obal [[Norveška|Norveške]], pa vse do juga [[Afrika|Afrike]]. Razširjen je tudi po celem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Črno morje|Črnem morju]] ter [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Ujeli so jih tudi v [[Baltsko morje|Baltskem morju]]<ref name=fishbase.org>{{en icon}} [http://www.fishbase.org/summary/Speciessummary.php?id=66 European anchovy] (fishbase.org)</ref>. Inčun je gospodarsko izjemno pomembna riba, lovijo pa ga s plavajočimi [[Ribiška mreža|mreža]]mi skupaj s [[sardela]]mi in drugimi jatami pelaških rib. Velja za izjemno okusno ribo, ki jo lahko pripravimo na veliko različnih načinov. Najbolj priljubljeno je vlaganje inčunov v [[sol]]. == Reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Inčuni]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 5z6maacj3de2uueg5mzxkhry5e9u6z7 Cerkev sv. Mihaela, Iška vas 0 230375 6679145 5719694 2026-05-22T11:48:33Z Erardo Galbi 166658 6679145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Mihaela | image = | caption= | fullname= | location= [[Iška vas]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sveti Mihael]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | completed date= | architect = | parish = [[Župnija Ig|Ig]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Iška vas - Cerkev sv. Mihaela | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=1851 | lokacija = | občina = Ig <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Mihaela''' v [[Iška vas|Iški vasi]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Ig|Župnije Ig]]. Nahaja se v Iški vasi, blizu gasilskega doma. Cerkev je zelo stara; zgrajena naj bi bila med 12. in 13. stoletjem, v času [[romanika|romanike]], v pisnih virih pa je bila prvič omenjena leta 1353. Kot gradbeni material so vanjo vzidali 13 nagrobnih kamnov iz [[starorimska civilizacija|rimske dobe]], danes pa je v njej tudi lokalni [[lapidarij]], ki hrani velik del rimskih spomenikov z [[Ig|ižanskega]]. V 17. stoletju je dobila večji [[prezbiterij]] in [[zvonik]] s piramidasto streho na zahodni strani ladje. Cerkev je bila temeljito prenovljena po [[Ljubljanski potres 1895|ljubljanskem potresu]], kasneje pa so bile v notranjosti odkrite in restavrirane tudi [[freska|freske]] iz 16. stoletja. ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi revijo |last=Lozić |first=Edisa |year=2009 |title=Roman stonemasonry workshops in the Ig area |journal=[[Arheološki vestnik]] |volume=60 |pages=207–221 |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/60/AV_60_Lozic.pdf}} * [http://www.dedi.si/dediscina/113-cerkev-sv-mihaela-v-iski-vasi-z-vzidanim-rimskim-lapidarijem Cerkev sv. Mihaela v Iški vasi z vzidanim rimskim lapidarijem]. ''Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem''. Pridobljeno 21.9.2011. {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mihael, Ig]] [[Kategorija:Iška vas]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mihaela|Iška vas]] 23ivj4650nw6rynczzru4ip1qsnuafk Cerkev sv. Nikolaja, Babno Polje 0 230436 6678903 5245648 2026-05-21T19:18:18Z Erardo Galbi 166658 6678903 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Sv. Nikolaja | fullname = | image =<!-- WD --> | imagealt = Cerkev Sv. Nikolaja | landscape = | caption = Cerkev Sv. Nikolaja | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | location= [[Babno Polje]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Nikolaj]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | website = | parish = [[Župnija Babno Polje|Babno Polje]] | deanery = [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Babno Polje - Cerkev sv. Nikolaja | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=1605 | občina = Loška dolina <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Nikolaja''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Babno Polje|Župnije Babno Polje]]. == Zgodovina == Podružna cerkev svetega Nikolaja se prvič omenja leta 1526. Takrat je dala kot davek za boj proti Turkom bakren [[kelih]] in štiri [[goldinar]]je. Ob vizitaciji leta 1581 omenja cerkev škof [[Bizancij]] (Ponbennfelt la chiesa di S. Nico). Čeprav so Turki 1528 vas popolnoma požgali, vidimo, da cerkve svetega Nikolaja niso uničili. Če bi jo požgali, je malo verjetno, da bi druge vasi cerkev obnovile, ker je morala vsaka soseska sama skrbeti za svojo cerkev. Po izročilu je cerkev stala izven vasi na vzpetini pri sedanji cesti. [[Snežniško gospostvo]] je leta 1606 imelo nad cerkvijo odvetništvo. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] navaja leta 1689 cerkev svetega Nikolaja v Prezidu (zu Pressidt), ker sedanje vasi še ni bilo. Ker cerkev ni imela svoje soseske, jo je leta 1716 župnik Švenk pridružil cerkvi na [[Babna Polica|Babni Polici]]. Dekan Nebois leta 1793 v poročilu cerkve svetega Nikolaja ne imenuje: cerkev svetega Nikolaja v Zavodih so namreč podrli in zidali sedanjo v naselju. Dekan [[Jože Klemenčič]] je 2. junija 1798 prosil škofijsko pisarno, če lahko posveti na novo obnovljeno cerkev svetega Nikolaja v Babnem Polju. Ker je bila oblast pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] naklonjena zapiranju podružnih cerkva, je v prošnji zapisal, da je cerkev na novo obnovljena. V resnici je šlo za povsem novo cerkev, ki so jo zgradili leta 1796. Ordinariat je 19. junija 1798 odgovoril, da bodo tako dovoljenje dali, ko bo dekan predložil potrdilo, da je svetna oblast dovolila, da se cerkev lahko ponovno odpre, in ko bo v cerkvi vse pripravljeno za službo Božjo. Iz odgovora vidimo, kako je bila cerkvena oblast v času jožefinizma ujetnica državne oblasti. Leta 1811 je isti dekan na vprašanja škofijske okrožnice odgovoril, da je bila stara cerkev v Babnem Polju pred leti zaradi velike oddaljenosti od soseske podrta, pred šestnajstimi leti pa sezidana nova, ki sprejme 600 ljudi. Župnik [[Kajetan Konc]] je dal cerkev leta 1846 obokati z opeko, prej je imela lesen strop. == Sklici in opombe == {{sklici}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Nikolaj, Babno Polje]] [[Kategorija:Babno Polje]] [[Kategorija:Župnija Babno Polje]] [[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja|Babno Polje]] 702citbwia7d5nqptvlbcj6r7bbv292 Cerkev sv. Janeza Krstnika, Dravinjski Vrh 0 230443 6679122 5719684 2026-05-22T11:29:23Z Erardo Galbi 166658 6679122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | fullname = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Dravinjski Vrh]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Janez Krstnik]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 1300 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = 12 m | width = 8 m | width nave = | height = 6 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = 15 m | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | deanery = | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Janeza | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 29. december 1989 | refšt= 3483 | občina =Videm<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''', znana tudi kot '''cerkev sv. Janža''', na [[Dravinjski Vrh|Dravinjskem Vrhu]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Župnije Sv. Vid pri Ptuju]]. Zidana je leta 1300. Dolga je 12 metrov, široka 8 metrov, visoka 6 metrov. Ima štirioglat zvonik, visok 15 metrov, krit s pločevino. Kakor [[Cerkev sv. Vida, Videm pri Ptuju|cerkev sv. Vida]] je tudi ta krita z opeko. Datum posvečenja cerkve ni znan. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Dravinjski Vrh]] [[Kategorija:Dravinjski Vrh]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1300]] [[Kategorija:Župnija Sv. Vid pri Ptuju]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Dravinjski Vrh]] nksieqgm4pzfeqvzpl3so4lvcd70exu Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz 0 230720 6679124 6029532 2026-05-22T11:30:29Z Erardo Galbi 166658 6679124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | fullname = | image = <!-- WD --> | imagealt = Cerkev sv. Janeza Krstnika | landscape = | caption = Cerkev sv. Janeza Krstnika | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Ribčev Laz]], na vzhodni obali [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Janez Krstnik]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Jernej iz Loke]] (slikar; ok. 1530), mojster bohinjskega prezbiterija (slikar; ok. 1440), mojster Jakobove legende (slikar; ok. 1520) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | deanery = [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ribčev Laz - Cerkev sv. Janeza Krstnika | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=621 | lokacija = | občina = Bohinj<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Ribčev Laz|Ribčevem Lazu]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Župnije Srednja vas v Bohinju]]. Stoji na jugovzhodnem bregu [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]]. Poleg [[Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz|cerkve sv. Duha]] je ena izmed dveh cerkva na obrežju. Njena posebnost je ta, da se je slikar na freski svetega [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] na eni nogi narisal 6 prstov.Zvonik ima ohranjeno staro mehansko uro in en zvon. <gallery> Cerkev svetega Janeza v Bohinju.jpg|Arhitektura Cerkev sv. Janeza Krsnika, Ribčev Laz.jpg|Cerkev pozimi </gallery> == Glej tudi == * [[seznam cerkva v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|St. John the Baptist's Parish Church (Ribčev Laz)|Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz}} * http://www.bohinj.si/si/Cerkev_Sv_Janeza_Krstnika {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119160648/http://www.bohinj.si/si/Cerkev_Sv_Janeza_Krstnika |date=2009-11-19 }} {{škrbina-zgradba-verska}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Ribcev Laz]] [[Kategorija:Ribčev Laz]] [[Kategorija:Župnija Srednja vas v Bohinju]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Ribčev Laz]] 2px1u1ib3xmwufj0jg8q3qjw7xfvadh Prva srbska vstaja 0 242495 6679072 6677747 2026-05-22T09:54:27Z Romanm 13 [[Pokol knezov]] 6679072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Prva srbska vstaja | partof = srbske revolucije | image = Osvajanje Beograda.jpg | image_size = 325px | caption = [[Katarina Ivanović]]: ''Osvojitev Beograda'' | date = 14. februar 1804 – 7. oktober 1813<br>({{Age in years, months, weeks and days|month1=02|day1=14|year1=1804|month2=10|day2=07|year2=1813}}) | place = [[Beograjski pašaluk]], del [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] | result = osmanska zmaga | territory = razpustitev vlade revolucionarne Srbije | combatant1 = [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Revolucionarna Srbija <br> '''s podporo:''' <br>{{flagicon|Ruski imperij}} [[Ruski imperij|Ruskega imperija]](1807–1812)<br> {{flagicon|Ottoman Empire|1793}} [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] (1804-1805) | combatant2 = {{Plainlist | * [[Dahije]] (1804) }} ---- ''Od leta 1805'':<br /> {{flagicon|Ottoman Empire|1793}} [[Osmansko cesarstvo]]<br> *{{flagicon|Ottoman Empire|1793}} [[Bosanski pašaluk]] *{{flagicon image|Flag of Mahmut Pasha Bushatli - 1796.svg}} [[Skadarski pašaluk]] *[[Janinski pašaluk]] ---- ''Od leta 1813'':<br /> * {{flag|Vlaška|1812}} ** [[File:Caimacam of Craiova seal under Gheorghe Arghiropol, 1813.svg|12px]] Velika Krajovska banovina | commander1 = {{Plainlist | * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] '''[[Karađorđe]]''' * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Matija Nenadović * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Jakov Nenadović * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Mladen Milovanović * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Milenko Stojković * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Stanoje Glavaš * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Luka Lazarević * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Vasa Čarapić {{KIA}} * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Hajduk Veljko]] {{KIA}} * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Miloš Obrenović]] * [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Petar Dobrnjac * {{flagicon|Ruski imperij}} [[Mihail Ilarionovič Kutuzov|Mihail Kutuzov]] }} | commander2 = {{Plainlist | * [[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]] {{KIA}} * [[Dahije#Aganlija|Aganlija]] {{KIA}} * [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]] {{KIA}} * [[Dahije#Mula Jusuf|Mula Jusuf]] {{KIA}} }} ---- {{Plainlist | * {{flagicon|Osmansko cesarstvo|1793}} Sulejman Paša Skopljak * {{flagicon|Osmansko cesarstvo|1793}} Huršid Paša * {{flagicon|Osmansko cesarstvo|1793}} Hafiz Mustafa Aga * {{flagicon|Osmansko cesarstvo|1793}} Bekir Paša * {{flagicon|Osmansko cesarstvo|1793}} Sinan Paša Sijerčić {{KIA}} * {{flagicon|Osmansko cesarstvo|1793}} Osman Gradaščević {{KIA}} * {{flagicon|Osmansko cesarstvo|1793}} Mehmed Beg Kulenović {{KIA}} * [[File:Flag of Mahmut Pasha Bushatli - 1796.svg|18px]] Ibrahim Paša Bušati * {{flagicon|Vlaška|1812}} Ivan Karadža }} | strength1 = | strength2 = | casualties1 = 20.000 vojakov ubitih{{sfn | Protić | 1893 | p=}} <br>60.000 civilistov ubitih | casualties2 = 70.000 vojakov ubitih{{sfn | Protić | 1893 | p=}} | notes = | campaignbox = }} '''Prva srbska vstaja''' ([[Srbščina|srbsko]]: Први српски устанак, latinizirano: Prvi srpski ustanak, [[Turščina|turško]]: Birinci Sırp Ayaklanması) je bila vstaja [[Srbi|Srbov]] v [[Orašac, Aranđelovac|Orašcu]] proti [[Dahije|dahijam]] in kasneje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]], ki je trajala od 14. februarja 1804 do 7. oktobra 1813. Vstaja se je začela kot lokalni upor proti odpadniškim janičarskim častnikom, ki so si z državnim udarom proti osmanskemu sultanu prisvojili oblast. Kasneje se je vstaja po več kot treh stoletjih vladavine Osmanskega cesarstva in kratkih avstrijskih okupacijah razvila v vojno za neodvisnost, znano kot srbska revolucija. Leta 1801 so janičarski poveljniki umorili beograjskega pašo in prevzeli oblast nad [[Beograjski pašaluk|Beograjskim pašalukom]] ter mu vladali neodvisno od osmanskega sultana. Začelo se je obdobje tiranije, v katerem so [[janičar]]ji ukinili pravice, ki jih je sultan prej podelil Srbom. Zvišali so davke, uvedli prisilno delo in druge spremembe z negativnimi posledicami na Srbe. Leta 1804 so se janičarji zbali, da bo sultan Srbe uporabil proti njim, in [[Pokol knezov|umorili številne srbske poglavarje]]. Skupščina upornikov v Orašcu je za vodjo upora izbrala [[Đorđe Petrović|Karađorđa]], uporniška vojska pa je hitro premagala in zavzela mesta po celotnem [[sandžak]]u. Tehnično gledano se je borila za sultana. Sultan [[Selim III.]] se je ustrašil njihove moči in vsem pašalukom v regiji ukazal, naj vstajo zatrejo. Srbi so se obrnili proti Osmanom in po nekaj večjih zmagah v letih 1805–1806 ustanovili vlado in parlament, ki sta ljudem vrnila zemljo, odpravila prisilno delo in znižala davke. Vojaški uspehi Srbije so se v naslednjih letih nadaljevali. V vojni jih je spodbujalo Rusko carstvo, ki je sprožilo [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turško vojno]] (1806-1812). Med vstajniki so se zatem začela nesoglasja med Karađorđem, ki si je prizadeval ustanoviti [[Absolutizem|absolutno monarhijo]], in drugimi voditelji, ki so želeli omejiti njegovo oblast, ker so nekateri njegovi pristaši zlorabljali privilegije za osebno korist. Po koncu rusko-turške vojne leta 1812 je Osmansko cesarstvo izkoristilo mir in leta 1813 ponovno zasedlo Srbijo. Čeprav je bil upor neuspešen, so bili Srbi prvi kristjani v osmanski zgodovini, ki so se uprli sultanu in uspeli ustvariti kratkotrajno neodvisno državo. Njihov upor je sčasoma postal simbol procesa prebujanja naroda na Balkanu in je spodbudil nemire med sosednjimi balkanskimi narodi.{{sfn|Glenny|2012| p=13}} Upor se je kmalu zatem leta 1815 nadaljeval z [[Druga srbska vstaja|drugo srbsko vstajo]]. ==Ozadje== Srbija je bila pod osmansko oblastjo od [[Bitka na Kosovskem polju|bitke na Kosovskem polju]] leta 1389. Srbi so v Osmanskem cesarstvu več stoletij doživljali zatiranje, visoke davke in kulturno asimilacijo. Razmere so do 18. stoletja postajale vse težje. Poleg visokih davkov so se soočali z diskriminacijo in uvedbo sistema [[Krvni davek|devširme]], krvnega davka, ki je od krščanskih družin zahteval, da dajo svoje sinove osmanski vojski.{{sfn|Jelavich|1983|p=41}} Srbi so živeli na obsežnem delu zahodnega Balkana. Velik del Srbov je bilo izkušenih borcev, ki so se pod svojimi častniki borili v [[Srbski svobodni korpus|Srbskem svobodnem korpusu]] avstrijske vojske. Prihajali so iz [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], bolj znanega kot Beograjski pašaluk. Obmejna ozemlja so imela pred letom 1804 približno 368.000 prebivalcev.{{sfn|Jelavich|1983|p=193}} [[Beograd]], sedež istoimenskega pašaluka, je postal drugo največje osmansko mesto v Evropi z več kot 100.000 prebivalci. Prekašal ga je le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenet-middleages">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead }}</ref> Med [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turško vojno]] leta 1788 so vzhodno [[Šumadija|Šumadijo]] zasedli Avstrijsko-srbski svobodni korpus in hajduki, kar je privedlo do avstrijske okupacije večine Smederevskega sandžaka. Od 15. septembra do 8. oktobra 1789 je avstrijska vojska oblegala trdnjavo Beograd. Avstrijci so mesto zasedli in ga obdržali do leta 1791, ko so ga morali v skladu s [[Sistovski sporazum|Sistovskim sporazumom]] vrniti Osmanskemu cesarstvu. Umik je bil za Srbe veliko razočaranje.{{sfn|Trâpcea|1942|p=264}} Po vrnitvi sandžaka Osmanskemu cesarstvu so Srbi pričakovali povračilne ukrepe Osmanov zaradi njihove podpore Avstrijcem. Sultan [[Selim III.]] je Smederevski in Beograjski sandžak zaupal prekaljenim janičarjem, ki so se med avstrijsko-turško vojno in drugimi konflikti borili proti krščanskim silam. Selim je leta 1793 podelil oblast miroljubnemu Hadži Mustafi Paši, vendar se napetosti med Srbi in janičarskim poveljstvom niso umirile.<ref>''The Ottoman Empire and the Serb Uprising'', S J Shaw in The First Serbian Uprising 1804–1813 Ed W Vucinich, str. 72</ref> Leta 1793 in 1796 je Selim izdal [[ferman]]e, ki so Srbom dali več pravic. Pravice so vključevale pobiranje davkov s strani oborskih knezov (vojvod), svobodo trgovine in veroizpovedi ter vzpostavitev miru. Selim je ukazal tudi odstranitev nekaterih nepriljubljenih janičarjev iz Beograjskega pašaluka, saj jih je videl kot grožnjo oblasti Hadži Mustafe Paše. Mnogi janičarji so odšli ali se zatekli k Osmanu Pazvantoğluju, odpadniškemu Selimovemu nasprotniku v [[Vidinski sandžak|Vidinskem sandžaku]]. Pazvantoğlu je brez sultanovega dovoljenja sprožil vrsto napadov na Srbe, kar je v regiji povzročilo veliko nestabilnosti in strahu.{{sfn|Ranke|1847}} Leta 1793 so Srbi Pazvantoğluja premagali v bitki pri Kolarjih.{{sfn | Paxton|1968|p=13}} Poleti 1797 je sultan imenoval Mustafo Pašo za beglerbega [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]]. Paša je odšel iz Srbije v [[Plovdiv]], da bi se boril proti vidinskim Pazvantoğlujevim upornikom. Med njegovo odsotnostjo so Pazvantoğlujeve čete zavzele [[Požarevac]] in oblegale beograjsko trdnjavo.{{sfn|Ćorović|2001}}{{sfn|Trâpcea|1942|pp=267–268}} Novembra 1797 so v Beograd s svojimi četami prišli oborski knez Aleksa Nenadović, Ilija Birčanin in Nikola Grbović in prisilili janičarje k umiku v Smederevo.<ref>{{cite book|title=Podrinsko-kolubarski region|publisher=RNIRO "Glas Podrinja"|author=Filipović, Stanoje R.|year=1982|url=https://books.google.com/books?id=UqAMAAAAIAAJ|page=60|quote=Ваљевски кнезови Алекса Ненадовић, Илија Бирчанин и Никола Грбовић довели су своју војску у Београд и учествовали у оштрој борби са јаничарима који су се побеђени повукли.}}</ref>{{sfn|Ćorović|2001}} 30. januarja 1799 je Selim III. dovolil janičarjem vrnitev in janičarji so sprva sprejeli oblast Hadži Mustafe Paše. Ko je v [[Šabac|Šabcu]] janičar Bego Novljanin od nekega Srba zahteval plačilo in ga umoril, ko je ta plačilo zavrnil, se je Hadži Mustafa Paša v strahu pred najhujšim s 600 možmi odpravil v Šabac. Paša je nameraval morilca privesti pred sodišče in vzpostaviti red. Janičarji se niso odločili le podpreti Bego Novljanina, ampak so celo napadli Beograjski pašaluk.{{sfn|Ranke|1847|p=115}} ==Preludij== 15. decembra 1801 je beograjskega vezirja Hadži Mustafo Pašo ubil Kučuk-Alija, eden od štirih janičarjev iz Vidinskega sandžaka v današnji severozahodni Bolgarija. Drugi trije so bili Mehmed Foça-oğlu, Aganli-Bajraktar in Mülla Jusuf. Omenjeni janičarji so se imenovali [[dahije]], kar pomeni 'strici', v prenesenem pomenu pa 'nasilniki'.{{sfn|Ćorović|2001|loc=ch. Почетак устанка у Србији}}{{sfn|Djokić|2023|p=213}} Dahije so zavzeli Beograd in si razdelili Smederevski sandžak. Vladali so neodvisno od osmanske vlade in v nasprotju s sultanom, ki je v Beograd poslal novega pašo.{{sfn|Djokić|2023|p=213}} Janičarji so vzpostavili režim samovoljnih zlorab, ki mu ni bilo primere v celotni zgodovini osmanske vladavine na Balkanu.<ref name="Moravcevich2005">{{cite book|author=Nicholas Moravcevich|title=Selected essays on Serbian and Russian literatures and history|url=https://books.google.com/books?id=O-hiAAAAMAAJ|year=2005|publisher=Stubovi kulture|pages=217–218|isbn=9788679791160}}</ref> Dahije so sandžak razdelili na pašaluke,<ref name="Moravcevich2005" /> takoj ukinili srbsko avtonomijo in znatno zvišali davke. Zaplemba zemlje in uvedba prisilnega dela, znanega kot [[čiflik]], sta mnoge Srbe spodbudili k begu v gore.<ref name="Reed 2018 p. 28">{{cite book | last=Reed | first=H.L. | title=Serbia: A Sketch | publisher=Outlook Verlag | year=2018 | isbn=978-3-7326-7904-1 | url=https://books.google.com/books?id=cupaDwAAQBAJ&pg=PA28 | language=de| page=28}}</ref> Srbi so sultana obvesti o tiraniji, ki jo trpijo.{{sfn|Morison|2012|p=xvii}} Ko so za to izvedeli dahije, so se odločili, da bodo ukrepali prvi. Konec januarja 1804 so v celotnem sandžaku usmrtili med 70 in 150 vaških voditeljev (knezov), trgovcev z živino in pravoslavnih duhovnikov v dogodku, znanem kot [[Pokol knezov|pokol knezov]].{{sfn|Ranke|1847|p=119–120}} Po sodobnih virih iz [[Valjevo|Valjeva]] so bile odsekane glave voditeljev razstavljene na osrednjem trgu kot opozorilo vsem, ki bi lahko kovali zaroto proti vladavini dahij.{{sfn|Ranke|1847|p=119–120}} Janičarska grozodejstva so med Srbi podžgala strah in jezo, zaradi česar so nekateri s celimi družinami pobegnili v gozdove, drugi pa so se organizirali v enote za samoobrambo.<ref name="Moravcevich2005" /> Po vsej regiji je izbruhnil neusklajen odpor.{{sfn|Djokić|2023|p=213}} Dogodke v Srbiji so pozorno spremljale sosednje krščanske države, kot je [[Vlaška]], osmanska vazalna država, ki je mejila na Srbijo na severovzhodu in ji je vladal fanariotski knez [[Konstantin Ipsilanti]], prikrit sovražnik osmanskih oblasti. V zgodnjih fazah upora so beograjski pašaluk obiskali Ipisilantijevi agenti, vključno z Dositejem Filitijem.{{sfn|Trâpcea|1942|p=270}} ==Upor proti dahijam== [[Slika:Dahias & Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Umor Hadži Mustafa Paše|left]] [[Slika:Rebel Assembly (Loma, Veljko, Luka, Stanoje, Karađorđe, Jakov, Matija, Milenko, Vasa).jpg|thumb|Zbor v Orašcu]] 14. februarja 1804 se je skupina vodilnih Srbov zbrala v Marićevićevi soteski v majhni vasi Orašac blizu Aranđelovca, da bi podprla poziv k splošnemu uporu. Zbor je bil sklican po pokolu knezov in usmerjen proti dahijam, ki so preklicali privilegije, ki jih je Srbom podelil Selim III. Med prisotnimi so bili Stanoje Glavaš, Atanasije Antonijević in Tanasko Rajić. Za svojega vodjo so izvolili [[Đorđe Petrović|Đorđa Petrovića]], trgovca z živino, znanega kot Karađorđe. Karađorđe, nekdanji član Svobodnega srbskega korpusa med avstrijsko-turško vojno in častnik v narodni milici, je imel precejšnje vojaške izkušnje.{{sfn | Jelavich | Cambridge University Press | Joint Committee of Eastern Europe | Joint Committee on Eastern Europe | 1983 | p=200}} Srbske sile so hitro prevzele oblast nad Šumadijo, tako da je dahijam ostal samo Beograd. Istanbulska vlada je pašam sosednjih pašalukov ukazala, naj ne pomagajo dahijam.<ref name="Vucinich, Wayne S 1813">Vucinich, Wayne S. The First Serbian Uprising, 1804–1813. Social Science Monographs, Brooklyn College Press, 1982.</ref> Srbi so se sprva borili na sultanovi strani proti janičarjem. Kasneje so jih podprli osmanski uradniki in spahijski konjeniški korpus.{{sfn|Morison|2012|p=xviii}} Srbi so kljub majhnemu številu dosegli pomembne vojaške zmage, zavzeli Požarevac in Šabac ter v drugega za drugim uspešno napadli Smederevo in Beograd.{{sfn|Morison|2012|p=xviii}} Julija 1804 je sultan v strahu, da bi srbsko gibanje ušlo izpod nadzora, poslal v Srbijo Bekirja pašo, nekdanjega beograjskega pašo in zdajšnjega pašo [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]], da bi uradno pomagal Srbom, v resnici pa jih je želel imeti pod nadzorom.{{sfn|Morison|2012|p=xviii}} Alija Gušanac, janičarski poveljnik Beograda, se je zdaj soočal tako s Srbi kot s cesarsko oblastjo in je dovolil Bekirju paši vstop v mesto.{{sfn|Morison|2012|p=xviii}} Bekir paša je zahteval predajo dahij in dahije so pobegnile proti vzhodu na Ada Kale, otok na Donavi na meji med Srbijo in Vlaško.{{sfn|Morison|2012|p=xix}} Karađorđe je medtem na otok poslal svojega poveljnika Milenka Stojkovića.{{sfn|Petrovich|1976|p=34}} Ker se dahije niso hotele predati, jih je Stojković napadel in ujel. V noči s 5. na 6. avgust 1804 jih je ukazal obglaviti.{{sfn|Petrovich|1976|p=34}} Po uničenju dahij je Bekir paša želel razpustiti srbske vojske, ker so janičarji še vedno zasedali pomembna mesta, med njimi tudi Užice, pa se Srbi niso želeli ustaviti brez ustreznih zagotovil.{{sfn|Morison|2012|p=xix}} Maja 1804 so se srbski voditelji pod vodstvom Đorđa Petrovića sestali v Ostružnici, da bi nadaljevali upor. Njihovi cilji so bili dobiti zaščito Avstrije. Sultana Selima III. so zaprositi za večjo avtonomijo in ruskega veleposlanika v Istanbulu za rusko zaščito. Ruska vlada je do srbskega upora ohranila nevtralno politiko do poletja 1804 zaradi nedavno sklenjenega rusko-turškega prijateljstva, ki je bilo odgovor na naraščajoči vpliv Francije. Na začetku upora je ruski odposlanec v Črni gori zavrnil dostavo sporočila, s katerim so Srbi prosili za pomoč, in Srbom naročil, naj se obrnejo na sultana. Ruska vlada je po srečanju v Ostružnici poleti 1804 spremenila svojo politiko in zahtevala, naj jo Istanbul prizna za garanta miru v regiji.<ref name="Vucinich, Wayne S 1813"/> Pogajanja med Srbi in Osmani so se začela maja 1804. Posrednik je bil avstrijski guverner [[Slavonija|Slavonije]]. Srbi so postavili zelo skromne zahteve in si prizadevali le za avtonomijo znotraj meja pašaluka.{{sfn|Trâpcea|1942|p=269}} Ta avtonomija naj bi bila pod oblastjo srbskega kneza s pooblastilom pobiranja davkov za [[Visoka porta|Visoko porto]]. Poleg tega so srbski voditelji zahtevali dodatne omejitve za janičarje. Leta 1805 so se pogajanja med Porto in Srbi prekinila zaradi nezmožnosti Porte, da bi sprejela sporazum, za katerega je jamčila tuja sila, in ker Srbi niso odložili orožja. Porta se je bala krščanske vstaje in 7. maja 1805 izdala odlok, v katerem je upornikom ukazala, naj odložijo orožje in se zanesejo na redno osmansko vojsko, da jih bo zaščitila pred dahijami. Srbi so odlok ignorirali.<ref>{{Cite journal |editor-last=Bearman |editor-first=P. |editor2-last=Bianquis |editor2-first=Th. |editor3-last=C.E. |editor3-first=Bosworth |editor4-last=van Donzel |editor4-first=E. |editor5-last=W.P. |editor5-first=Heinrichs |title=Ṣi̊rb |journal=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |doi=10.1163/1573-3912_islam_COM_1091 |oclc=882844266}}</ref>{{sfn|Morison|2012|p=xix}} Selim se je na to odzval tako, da je Hafizu Paši iz Niša ukazal, naj krene proti Srbom in zavzame Beograd.{{sfn | Jelavich | Cambridge University Press | Joint Committee of Eastern Europe | Joint Committee on Eastern Europe | 1983 | p=198}} ==Vstaja proti Osmanom== [[Slika:Praviteljstvujušči sovjet serbski.JPG|thumb|200px|Pečat Vladarskega sveta ({{Lang|sr|Praviteljstvujušči sovjet}})|alt=|left]] [[Slika:Battle of Mišar, Afanasij Scheloumoff.jpg|thumb|Afanasij Šeloumov: ''Bitka pri Mišarju'' (1806)|alt=]] [[Slika:Pistols from First Serbian Uprising.jpg|thumb|Pištole iz prve srbske vstaje|alt=]] [[Slika:Regular soldier 1809.jpg|thumb|Uniforma in orožje rednega srbskega vojaka (1809–1810)]] Leta 1805 se je pri Ivankovcu odvila prva večja bitka, v kateri so Srbi premagali sultanovo vojsko in jo prisilili k umiku proti [[Niš]]u. Srbi so tokrat premagali sultanovo vojsko in ne muslimanske uporniške sile. Novembra istega leta je padla [[Smederevska trdnjava|Smederevska trdnjava]] in postala prestolnica upora.{{sfn |Jelavich | Cambridge University Press | Joint Committee of Eastern Europe | Joint Committee on Eastern Europe | 1983 | p=200}} Drugi večji spopad je bila bitka pri Mišarju leta 1806, kjer so uporniki premagali osmansko vojsko iz Bosne, ki jo je vodil spahijski poveljnik Sulejman paša. Uporniki so pri Deligradu premagali tudi Osmana Pazvantoğluja in drugo osmansko vojsko, poslano z jugovzhoda. Kljub večkratnim prizadevanjem in podpori osmanskih poveljnikov, vključno z Ibrahimom Bushatijem in dvema sinovoma Ali Paše, Muktarjem Pašo in Veli Pašo, so bili Osmani dosledno poraženi. Decembra 1806 so uporniki pod vodstvom Petra Dobrnjaca zavzeli Beograd in prevzeli nadzor nad celotnim pašalukom. Uporniki so kot svojega odposlanca k osmanski vladi v Carigradu poslali beograjskega trgovca Petra Ička. Odposlanec je uspel doseči ugoden sporazum, po njem poimenovan Ičkov mir.{{sfn | Petrovich | 1976 | p=98-100}} Sporazum je srbski republiki podelil določeno mero avtonomije. Srbski voditelji so pogodbo zavrnili in Ička morda zastrupili zaradi njegovih dobrih odnosov z Osmani. Leta 1805 so srbski uporniki ustanovili vlado za upravljanje dežel pod srbskim nadzorom. Vlada je bila razdeljena na Ljudsko skupščino, Vladarski svet in samega Karađorđa. Vladarski svet je bil ustanovljen na priporočilo ruskega zunanjega ministra Čartoriškega in na predlog nekaterih vojvod, vključno z Jakovom in Matijo Nenadovićem, Milanom Obrenovićem in Simo Markovićem.{{sfn|Janković|1955|p=18}} Njegov namen je bil omejiti Karađorđeve pristojnosti. Boža Grujović, prvi sekretar, in Matija Nenadović, prvi predsednik Sveta, sta si Svet zamislila kot vlado nove srbske države.{{sfn|Čubrilović|1982|p=65}} Revolucionarna vlada je bila odgovorna za organizacijo in nadzor različnih vidikov vlade, vključno z upravo, gospodarstvom, oskrbo vojske, javnim redom in mirom, pravosodjem in zunanjo politiko.{{sfn|Čubrilović|1982|p=65}} Poleg prisilnega dela in znižanja davkov je leta 1806 odpravila tudi vse fevdalne obveznosti, s čimer je osvobodila kmete in tlačane in opravila velik družbeni prelom s preteklostjo. Odpravljena je bila tudi glavarina za nemuslimane ([[džizja]]). Odločilna zmaga v bitki pri Deligradu decembra 1806 je dvignila moralo številčno manjših upornikov. Da bi se izognil popolnemu porazu, se je Ibrahim Paša s Karađorđem pogajal o šesttedenskem premirju. Do leta 1807 so se zahteve po samoupravi znotraj Osmanskega cesarstva razvile v vojno za neodvisnost, ki jo je podpiral [[Ruski imperij]]. Srbska revolucija je združila patriarhalno kmečko demokracijo s sodobnimi nacionalnimi težnjami in privabila na tisoče prostovoljcev z vsega Balkana in Srednje Evrope. Sčasoma je postala simbol procesa izgradnje države na Balkanu in izzvala nemire med kristjani v Grčiji in Bolgariji. Po uspešnem obleganju Beograda s 25.000 možmi konec leta 1806 je Karađorđe 8. januarja 1807 po predaji preostalih utrdb na dan svetega Štefana razglasil Beograd za glavno mesto Srbije.{{sfn | Srđan Rudić | Belgrade 1521–1867 | The Institute of History | Yunus Emre Enstitüsü | 2018 | p=299}} Srbska prizadevanja je podpirala ruska imperialna vojska, ki se je med vzporedno rusko-turško vojno utrdila v [[Vlaška|Vlaški]] in Srbom pomagala premagati osmanske Turke v bitki pri Malajnici julija 1807. To je srbskim upornikom omogočilo, da so se osredotočili na dolino [[Timok]]a, globoko v [[Vidinski sandžak|Vidinskem sandžaku]]. Lokalni upornik [[Hajduk Veljko]] je prisegel zvestobo Karađorđu.{{sfn|Trâpcea|1942|pp=270–277}} Prejšnji upori proti osmanskim Turkom so bili zatrti z veliko nasilja in represijo.{{sfn | Mojzes | 2011 | p=10}} Februarja 1804 so janičarji usmrtili dvainsedemdeset Srbov in njihove glave razstavili na beograjski citadeli. Ta dejanja so privedla do enako brutalnih povračilnih ukrepov, ko se je situacija obrnila.{{sfn | Berend | 2005 | p=123}} Osvoboditvi Beograda je sledil pokol Turkov.<ref>{{cite book |last1=Washburn |first1=Dennis |last2=Reinhart |first2=Kevin |title=Converting Cultures: Religion, Ideology and Transformations of Modernity |date=2007 |publisher=BRILL |isbn=9789047420330 |page=88 |url=https://books.google.com/books?id=8eSvCQAAQBAJ&q=Serbian+Christmas+Eve+around+1702&pg=PA87 |language=en}}</ref> Dogodek je srbski zgodovinar Stojan Novaković opisal kot "temeljito čiščenje Turkov".<ref>{{cite book |title=Sudanow |date=1994 |publisher=Ministry of Culture and Information |page=20 |url=https://books.google.com/books?id=9vgPAQAAMAAJ&q=annihilation |language=en}}</ref> Ko so Srbi končno zavzeli beograjsko trdnjavo, je nadškof Leontij poročal, da je bil njen poveljnik ubit ''"kot tudi vsi drugi muslimanski prebivalci"''. Turške ženske in otroci so bili krščeni.{{sfn | Berend | 2005 | p=123}}<ref>{{cite book |last1=Vovchenko |first1=Denis |title=Containing Balkan Nationalism: Imperial Russia and Ottoman Christians, 1856–1914 |date=2016 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780190276676 |page=299 |url=https://books.google.com/books?id=und9DAAAQBAJ&q=massacre+of+turks+1807+belgrade&pg=PA299 |access-date=4 November 2019 |language=en}}</ref> Pokol je spremljalo obsežno uničenje turške in muslimanske lastnine in mošej.<ref>{{cite book |last1=Lebel |first1=G'eni |title=Until "the Final Solution": The Jews in Belgrade 1521 – 1942 |date=2007 |publisher=Avotaynu |isbn=9781886223332 |page=70 |url=https://books.google.com/books?id=OhEuAQAAIAAJ&q=turks |access-date=4 November 2019 |language=en}}</ref> Precejšen del ubitih niso bili Turki, temveč lokalni Slovani, ki so se skozi stoletja spreobrnili v [[islam]]. Pokol je med uporniki sprožil razpravo. Starejša generacija upornikov je pokol videla kot greh, vendar je prevladalo načelo odstranitev vseh muslimanov.<ref>{{cite book |last1=Aleksov |first1=Bojan |author-link1=|editor1-last=Washburn |editor1-first=Dennis |editor2-last=Reinhart |editor2-first=Kevin |title=Converting Cultures: Religion, Ideology, and Transformations of Modernity |date=2007 |publisher=BRILL |isbn=978-9004158221 |page=88 |url=https://books.google.com/books?id=HcvKXwjmxUcC&pg=PA88}}</ref> Leta 1808 je [[Mustafa IV.]] usmrtil sultana [[Selim III.|Selima III.]], njega pa je nato odstavil [[Mahmud II.]] Med nastalo politično krizo so bili Osmani pripravljeni Srbom ponuditi znatno avtonomijo, vendar pogovori niso privedli do sporazuma med stranema, saj se nista mogli dogovoriti o natančnih mejah Srbije.{{sfn|Jelavich|1983|p=201}} Karađorđev razglas iz leta 1809 v prestolnici Beograd velja za vrhunec prve faze ustvarjanja države. Razglas je pozival k narodni enotnosti in se pri tem skliceval na srbsko zgodovino, vzpostavitvi verske svobode in vladavini prava. Srbe je pozval, naj prenehajo Porti plačevati tiste davke, ki so veljali za diskriminatorne na podlagi verske pripadnosti. Karađorđe se je razglasil za dednega vrhovnega voditelja Srbije, vendar je pristal na sodelovanje z Vladarskim svetom, ki je služil tudi kot vrhovno sodišče. Med osmansko-rusko vojno leta 1809 je bil Karađorđe sprva pripravljen podpreti Rusijo, vendar se je sodelovanje izkazalo za neučinkovito. Karađorđe je sprožil uspešno ofenzivo pri [[Novi Pazar|Novem Pazarju]], kasneje pa so bile srbske sile poražene v bitki pri Čegru.{{sfn|Jelavich|Jelavich|1977|p=34}} [[Slika:Serbia1809.png|thumb|300px|Srbija pod Karađorđevo vlado leta 1809]] Marca 1809 je bil v Smederevski sandžak poslan Huršid Paša, da bi zatrl upor. Osmansko vojsko so sestavljali vojaki iz različnih bližnjih pašalukov, večinoma iz Bosne in Albanije (Skadar, Janina), in od drugod. 19. maja 1809 je velika osmanska vojska napadla 3000 upornikov pod poveljstvom Stevana Sinđelića na hribu Čegar blizu Niša. Zaradi pomanjkanja koordinacije med poveljniki okrepitve drugih odredov niso uspele priti. Osmanske sile so kljub številčni premoči v številnih napadih na srbske položaje izgubile na tisoče mož. Sčasoma so bili uporniki premagani in njihovi položaji zasedeni. Da bi preprečil ujetje in nabijanje svojih mož na kol, je Sinđelić razstrelil skladišče smodnika. V eksploziji so umrli vski uporniki in veliko napadalcev. Huršid paša je kasneje ukazal gradnjo tri metra visokega kvadratnega stolpa, v katerega so v štirinajstih vrstah na vseh štirih straneh vgradil 952 lobanj srbskih revolucionarjev. Julija 1810 so ruske čete drugič vstopile v Srbijo. Tokrat so Srbe podprle z orožjem, strelivom in medicinskimi potrebščinami. Pri načrtovanju skupnih akcij je sodeloval tudi maršal [[Mihail Ilarionovič Kutuzov|Mihail Kutuzov]]. Ruska podpora je vzbudila upanje na srbsko zmago.{{sfn|Jelavich|Jelavich|1977|p=34}} Avgusta 1809 je osmanska vojska vkorakala na Beograd, kar je povzročilo množičen beg ljudi čez Donavo. Med begunci je bil tudi ruski agent Radofinikin.{{sfn|Jelavich|1983|p=201}} Soočen z bližajočo se katastrofo je Karađorđe poiskal pomoč pri [[Habsburžani]]h in [[Napoleon Bonaparte|Napoleonu]], vendar neuspešno.{{sfn|Jelavich|1983|p=201}} Na tej točki so se srbski uporniki preusmerili k obrambi, pri čemer so se osredotočili na ohranitev svojih ozemelj in ne na širjenje.{{sfn|Jelavich|1983|p=201}}{{sfn|Jelavich|Jelavich|1977|p=34}} Rusija, zaposlena s francosko invazijo, je dala prednost podpisu končnega mirovnega sporazuma in ravnala proti interesom Srbije.{{sfn|Jelavich|Jelavich|1977|p=34}} Srbi o pogajanjih niso bili obveščeni in so za končne pogoje sporazuma izvedeli šele od Osmanov.{{sfn|Jelavich|Jelavich|1977|p=34}} Ta drugi ruski umik se je zgodil na vrhuncu Karađorđeve moči in naraščajočih srbskih pričakovanj.{{sfn|Jelavich|Jelavich|1977|p=34}} [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareški sporazum]], podpisan maja 1812, se je v 8. členu nanašal na Srbe. V skladu s sporazumom naj bi se vse srbske utrdbe uničile, z izjemo tistih, ki so bile dragocene za Osmane. Vse utrdbe bi ponovno dobile osmanske posadke. V zameno je Porta obljubila splošno amnestijo in nekaj avtonomije. Srbi so dobili nadzor nad upravljanjem svojih notranjih zadev ter pobiranjem in plačevanjem fiksnih davkov.{{sfn|Jelavich|Jelavich|1977|p=35}} Odziv v Srbiji je bil močan. Srbi so bili še posebej zaskrbljeni zaradi ponovne zasedbe trdnjav in mest ter v strahu pred povračilnimi ukrepi.{{sfn|Jelavich|Jelavich|1977|p=35}} [[Slika:Serbia1813.png|thumb|300px|Srbija leta 1813 pred ponovno osmansko osvojitvijo]] Med uporom so nekateri voditelji zlorabili svoje privilegije za osebno korist. Med Karađorđem in drugimi voditelji je prišlo do nesoglasij, saj si je Karađorđe prizadeval za absolutno oblast, medtem ko so ga njegovi vojvode poskušali omejiti. Po ponovnem zavzetju Beograda je Osmansko cesarstvo izkoristilo ruski umik in leta 1813 ponovno zasedlo Srbijo. V okviru teh prizadevanj so Osmani pod poveljstvom zvestega fanariota Ivana Karadže ponovno zavzeli in zavarovali tudi Vlaško, skupaj z njeno veliko banovino [[Oltenija|Oltenijo]]. Julija 1813 se je osmansko-vlaška vojska, vključno z "nekaj stotinami Karadževih Romunov", ki so prišli skozi Oltenijo, začela pohod ob reki [[Timok]] in pri [[Negotin]]u ubila Hajduka Veljka.{{sfn|Trâpcea|1942|pp=277–278}} Osmanska vojska je na pohodu požgala srbske vasi, pobila ali razselila njihove prebivalce ter zasužnjila številne ženske in otroke. Karađorđe in drugi uporniški voditelji so pobegnili iz države, izgnanci pa so se razkropili po avstrijskem cesarstvu, Vlaški in Rusiji.<ref name="staff.lib.msu.edu">{{Cite web|url=http://staff.lib.msu.edu/sowards/balkan/lecture5.html|title = The Serbian Revolution and the Serbian State}}</ref> ==Posledice== [[Slika:Skull Tower 1863.jpg|thumb|Felix Philipp Kanitz (1863): ''[[Ćele kula]]'' v Nišu, v katero so Turki vgradili lobanje srbskih upornikov]] Osmani so se v [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškem sporazumu]] zavezali, da bodo udeležencem upora podelili splošno amnestijo,{{sfn|Judah|1997|p=188}} vendar so se takoj po ponovni vzpostavitvi osmaske oblasti začeli požigi vasi. Več tisoč ljudi je bilo zasužnjenih. Beograd je postal prizorišče brutalnega maščevanja. Samo 17. oktobra 1813 je bilo v Osmansko cesarstvo prodanih v suženjstvo 1800 žensk in otrok.{{sfn|Judah|1997|p=188}} Ob različnih nasilnih dejanjih so se dogajale tudi zaplembe premoženja. V takšnih dejanjih so sodelovali zlasti poturčeni Srbi in Albanci.<ref>{{Cite book |last=Ković |first=Miloš |title=Velike sile i Srbi |publisher=Catena Mundi |year=2021 |isbn=978-86-6343-163-8 |location=Belgrade |pages=219 |language=Serbian}}</ref> Pod novo osmansko oblastjo so bile ukinjene vse srbske institucije. Leta 1814 so se napetosti nadaljevale in [[Hadži Prodan Gligorijević|Hadži Prodan]], eden od nekdanjih Karađorđevih poveljnikov, je sprožil nov neuspešen upor. Po uporu na turškem posestvu istega leta so osmanske oblasti pobile lokalno prebivalstvo in v Beogradu javno nabile na kol 200 ujetnikov.<ref name="staff.lib.msu.edu"/> Marca 1815 so Srbi imeli več srečanj in se organizirali za ponovni upor. To je aprila privedlo do [[druga srbska vstaja|druge srbske vstaje]], ki jo je vodil [[Miloš Obrenović]]. Upor je sčasoma uspel Srbijo spremeniti v delno avtonomno državo.{{sfn|Judah|1997|p=189}} ==Sklici== {{sklici|20em}} == Viri == {{refbegin |2}} * {{cite book | last=Berend | first=I.T. | title=History Derailed: Central and Eastern Europe in the Long Nineteenth Century | publisher=University of California Press | year=2005 | isbn=978-0-520-24525-9 | url=https://books.google.com/books?id=h6cwDwAAQBAJ&pg=PA123}} *{{cite book|last=Ćorović|first=Vladimir|author-link=Vladimir Ćorović|year=2001|orig-year=1997|title=Историја српског народа|url=https://www.rastko.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index.html|language=sr|publisher=Јанус|location=[[Belgrade]]}} *{{cite book|last=Čubrilović|first=Vasa|year=1982|title=Istorija političke misli u Srbiji XIX veka|url=https://books.google.com/books?id=xlgIAQAAIAAJ|publisher=Narodna knjiga}} * {{cite book | last=Djokić | first=D. | title=A Concise History of Serbia | publisher=Cambridge University Press | series=Cambridge Concise Histories | year=2023 | isbn=978-1-009-30865-6 | url=https://books.google.com/books?id=aROpEAAAQBAJ}} * {{cite book | last=Glenny | first=M. | title=The Balkans: Nationalism, War, and the Great Powers, 1804–2011 | publisher=Penguin Publishing Group | year=2012 | isbn=978-1-101-61099-2 | url=https://books.google.com/books?id=0SgG3mY5X_UC}} *{{cite book|last=Janković|first=Dragoslav|year=1955|title=Istorija države i prava Srbije u XIX veku|url=https://books.google.com/books?id=SU45AQAAIAAJ|publisher=Nolit}} *{{cite book|last=Jelavich|first=Barbara|title=History of the Balkans|url=https://archive.org/details/historyofbalkans0000jela|url-access=registration|year=1983|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-27458-6}} *{{cite book|last1=Jelavich|first1=Charles|last2=Jelavich|first2=Barbara|year=1977|title=The Establishment of the Balkan National States: 1804-1920|url=https://books.google.com/books?id=LBYriPYyfUoC|publisher=University of Washington Press|isbn=978-0-295-80360-9}} * {{cite book | last=Jelavich | first=B. | author2=Cambridge University Press | author3=Joint Committee of Eastern Europe | author4=Joint Committee on Eastern Europe | title=History of the Balkans: Volume 1 | publisher=Cambridge University Press | series=Cambridge paperback library | year=1983 | isbn=978-0-521-27458-6 | url=https://books.google.com/books?id=qR4EeOrTm-0C}} * {{cite book | last=Judah | first=T. | title=The Serbs: History, Myth, and the Destruction of Yugoslavia | publisher=Yale University Press | year=1997 | isbn=978-0-300-07113-9 | url=https://books.google.com/books?id=4b4JCAAAQBAJ}} * {{cite book | last=Mojzes | first=P. | title=Balkan Genocides: Holocaust and Ethnic Cleansing in the Twentieth Century | publisher=Rowman & Littlefield | series=G – Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series | year=2011 | isbn=978-1-4422-0663-2 | url=https://books.google.com/books?id=KwW2O7v7CUcC}} *{{cite book|last=Morison|first=W. A.|title=The Revolt of the Serbs Against the Turks: (1804–1813)|url=https://books.google.com/books?id=Qklfco35FIgC|year=2012|orig-year=1942|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-67606-0}} * {{cite book | last=Paxton | first=R.V. | title=Russia and the First Serbian Revolution: a Diplomatic and Political Study, the Initial Phase, 1804-1807 | publisher=Stanford University | year=1968 | url=https://books.google.com/books?id=pKVCAAAAIAAJ}} *{{cite book|last=Petrovich|first=Michael Boro|year=1976|title=A history of modern Serbia, 1804–1918|url=https://books.google.com/books?id=_LQ__2wOj8kC|publisher=Harcourt Brace Jovanovich|isbn=9780151409501}} * {{cite journal|last=Protić|first=Kosta|year=1893|title=Ратни догађаји из Првога српског устанка 1804-1813 под вождом Карађорђем Петровићем|journal=Godišnjica Nikole Čupića|volume=XIII|pages=77–269|url=https://archive.org/stream/godinjicanikole00unkngoog#page/n9}} *{{cite book|last=Ranke|first=Leopold von|title=History of Servia, and the Servian Revolution|url=https://archive.org/details/ahistoryserviaa00rankgoog|year=1847|publisher=J. Murray}} {{small|(Public Domain)}} * {{cite book | last1=Srđan Rudić | first1=S.A. | last2=Belgrade 1521–1867 | first2=D. | last3=The Institute of History | first3=B. | last4=Yunus Emre Enstitüsü | first4=T.C.C.B. | last5=Ćosović | first5=T. | title=Belgrade 1521–1867 | publisher=Institute of History Belgrade | series=Collection of Works / The Institute of History, Belgrade | year=2018 | isbn=978-86-7743-132-7 | url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA299}} *{{cite journal|title=Contribuțiuni la istoria românilor din Peninsula Balcanică. Românii dintre Timoc și Morava|first=Theodor N.|last=Trâpcea|journal=Balcania|volume=V|issue=1|pages=207–364|year=1942}} * Shaw, S.J. (1982). "The Ottoman Empire and the Serb Uprising". V ''The First Serb Uprising 1804-1813'', ur. Wayne Vucinich. Boulder: Columbia University Press. {{refend}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] {{normativna kontrola}} rdrevi3xkuhys0psk6dzbdgdpoop49o Jožef Čarič 0 244044 6678837 6631151 2026-05-21T15:47:45Z Yerpo 8417 razločitev 6678837 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Jožef (Josip) Čarič.}} '''Jožef Čarič''' ali '''Josip Čarič''' ({{jezik-hu|Csárics József}}), [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] ter [[politik]] [[Hrvati|hrvaškega]] rodu, * [[7. maj]] [[1866]] [[Veščica, Razkrižje|Veščica]], † [[19. februar]] [[1935]], [[Sveti Jurij, Rogašovci|Sveti Jurij]]. Rodil se je pri [[Razkrižje|Razkrižju]] na Veščici, ki je spadala takrat pod [[Medžimurje]], očetu Franetu Čariču, hrvaškemu zemljiškemu posestniku ter blagajniku, ter materi Ani Šmit ''(Schmidt),'' [[Nemci|Nemka]]. Za duhovnika so ga posvetili 19. julija 1889. Od avgusta je delal v [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju pri Rogašovcih]] kot kaplan. Marca 1891 je za štiri mesece postal administrator v [[Pertoča|Pertoči]]. Eno leto je v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] služil kot kapelan, potem pa pet mesecev v [[Kančevci]]h kot administrator. Od oktobra 1892 do aprila 1893 je zopet kaplanoval v Murski Soboti. Nato je župnikoval v župniji Svetega Jurija in tam deloval do smrti. Čarič je s svojim denarjem zgradil [[cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij|novo župnijsko cerkev v Svetem Jurju]]. Čarič je za 500 forintov priskrbel tudi zvonove. V okolici je razvijal čebelarstvo in sadjarstvo, zlasti kulture jablan in trt. Ob koncu 19. stoletja se je aktivno udeleževal v politiki. Z [[Jožef Borovnjak|Jožefom Borovnjakom]] in s [[Ferenc Ivanoci|Ferencom Ivanocijem]], zatem pa z [[Jožef Klekl (politik)|Jožefom Kleklom]] in [[Jožef Sakovič|Jožefom Sakovičem]] je deloval v [[Slovenska lüdska stranka|Slovenski lüdski stranki]]. Med 1918 in 1920 se je stranka zavzemala za avtonomijo [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]]; Klekl, Čarič, Sakovič ter [[Ivan Baša]] in [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] pa so že imeli načrt avtonomije. Slovenska lüdska stranka pa je poleg avtonomije Slovenske krajine zagovarjala tudi avtonomijo Slovenije, takrat pa je več slovenskih politikov podprlo idejo avtonomne Slovenske krajine znotraj Slovenije kot tudi posebne avtonomne jugoslovanske republike. Politični program se ni obnesel. == Glej tudi == * [[Cerkev svete Helene, Pertoča]] == Viri == * Štefan Sobočan: Moja župnija – drobci iz preteklosti in sedanjosti cerkva in verskih skupnosti, Podjetje za informiranje [[Murska Sobota]] 1994. * Géfin Gyula: A Szombathelyi Egyházmegye története III.kötet. 1935 * Források a Muravidék Történetéhez ''(Viri za zgodovino Prekmurja)'' 2. kötet, Szerkesztette: Mayer László és Molnár András, Szlovén fordítás: Magda Berden, [[Sombotel|Szombathely]]-[[Zalaegerszeg]] 2008. ISBN 978-963-7227-19-6 == Zunanje povezave == * [http://www.vasiszemle.t-online.hu/2001/02/goncz.htm Göncz László: A Muravidék, 1919] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721112942/http://www.vasiszemle.t-online.hu/2001/02/goncz.htm |date=2011-07-21 }} * [http://mek.oszk.hu/02200/02239/html/01.htm Göncz László: A muravidéki magyarság 1918-1941] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čarič, Jožef}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Slovenski Hrvati]] qa45xtvoqenmwzea1e5cwvi445gttf9 Newcastle upon Tyne 0 244303 6678861 6587360 2026-05-21T16:58:00Z Ljuba24b 92351 infopolje, dodano iz en wiki 6678861 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Newcastle upon Tyne | settlement_type = mesto in metropolitansko okrožje | image_skyline = {{multiple image |perrow=1 / 2 |total_width=275px |border=infobox |align=center |image1 = Newcastle-upon-Tyne-bridges-and-skyline cropped.jpg |caption1 = Nabrežje, z mostom Tyne na levi in ​​mostom Millennium na sredini desno |image2 = Buildings on Sandhill (geograph 6394694).jpg |caption2 = Stavbe na Sandhillu |image3 = Donjon Château Newcastle Tyne 4.jpg |caption3 = [[Grad, Newcastle|Grad]] |image4 = Monument Metro station, Newcastle (geograph 6499904).jpg |caption4 = [[Grainger Town]] |image5 = Théâtre Royal Newcastle Tyne 3.jpg |caption5 = Kraljevo gledališče |image6 = St Mary’s Cathedral, Newcastle upon Tyne.jpg |caption6 = Stolnica v Newcastlu |image7 = Centre civique Newcastle Tyne 3.jpg |caption7 = Centar za državljane }} | image_flag = | image_seal = | image_shield = Arms of Newcastle upon Tyne City Council.svg | shield_link = | image_blank_emblem = | etymology = | nickname = ''The Toon'' | motto = {{langx |la|Fortiter Defendit Triumphans |translation=Zmaga pogumne obrambe}} | image_map = Newcastle upon Tyne UK locator map.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = Newcastle v grofiji Tyne and Wear | pushpin_map = | pushpin_map_caption = | pushpin_mapsize = | pushpin_label_position = | coordinates = {{coord|54.9738|-1.6131|region:GB_type:adm3rd|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Združeno kraljestvo]] | subdivision_type1 = dežela | subdivision_name1 = [[Anglija]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = [[Severovzhoda Anglija]] | subdivision_type3 = Ceremonialna grofija | subdivision_name3 = Tyne and Wear | subdivision_type4 = zgodovinska grofija | subdivision_name4 = [[Northumberland]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 2. stoletje | established_title1 = status mesta | established_date1 = 1882 | established_title2 = Metropolitansko okrožje | established_date2 = 1. april 1974 | named_for = | seat_type = Administrative HQ | seat = Newcastle Civic Centre | parts_type = | parts = <!-- Government --> | government_footnotes = <ref name="Council leadership">{{cite web |url=https://www.newcastle.gov.uk/local-government |title=How we run the city |website=[[Newcastle City Council]] |access-date=13 May 2026}}</ref> <!--| government_type = [[Metropolitan borough]] | governing_body = [[Newcastle City Council]] | leader_title = [[Executive arrangements|Executive]] | leader_name = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader and cabinet]] | leader_title1 = [[Political make-up of local councils in the United Kingdom|Control]] | leader_name1 = {{English district control|GSS=E08000021}} | leader_title2 = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader]] | leader_name2 = Karen Kilgour ([[Labour Party (UK)|L]]) | leader_title3 = [[List of mayors of Newcastle upon Tyne|Lord Mayor]] | leader_name3 = Henry Gallagher | leader_title4 = [[Member of Parliament (United Kingdom)|MPs]] | leader_name4 = {{Collapsible list | title = 5 MPs | [[Mary Glindon]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Catherine McKinnell]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Chi Onwurah]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Joe Morris (politician)|Joe Morris]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Emma Foody]] ([[Labour and Co-operative Party|L]]) }}--> <!-- Area --> | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="popstats"/> | area_total_km2 = 115 | area_land_km2 = GSS=E08000021 | area_water_km2 = | area_rank = <!-- Population --> | population_footnotes = <ref name="popstats">{{United Kingdom district population citation}}</ref> | population_as_of = 2024 | population_total = 320.605 | population_rank = 42. | population_density_km2 = 2826 | population_demonym = {{Unbulleted list | Novocastrian | [[Geordie]] ([[Colloquialism|colloq.]]) }} | timezone1 = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset1 = +0 | timezone1_DST = [[Britanski poletni čas|BST]] | utc_offset1_DST = +1 <!-- Codes --> | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = NE 1–7 in NE12–20 | area_code_type = Klicne številke | area_code = 0191 | iso_code = ISO 3166-2:GB | blank1_name = GSS coding system | blank1_info = E08000021 | website = {{URL|newcastle.gov.uk}} | module = | footnotes = }} '''Newcastle upon Tyne''' (pogosto skrajšano v '''Newcastle''') je mesto z okoli 300.000 prebivalci (mestna aglomeracija šteje med 800.000 in 1, 3 milijona ljudi) v grofiji [[Tyne and Wear]] v severovzhodnem delu [[Anglija|Anglije]]. Leži na severnem bregu reke [[Tyne]]. Mesto je nastalo na območju rimske naselbine z imenom Pons Aelius.<ref>[http://www.roman-britain.co.uk/places/pons_aelius/ Roman Britain] Pons Aelius - 'The Aelian Bridge'</ref><ref>[http://books.google.co.uk/books?id=-MkgAAAAMAAJ&q=%22Pons+Aelius%22+newcastle&dq=%22Pons+Aelius%22+newcastle&client=firefox-a&pgis=1 GoogleBooks] George Patrick Welch, ''Britannia, the Roman Conquest and Occupation of Britain'', Wesleyan University Press, 1963</ref> Mesto je ime dobilo po svojem gradu, ki ga je leta 1080 zgradil Robert II., vojvoda Normadije, najstarejši sin [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]]. Mesto je bilo pomembno središče trgovanja z volno in kasneje kopanja [[premog]]a. Pristanišče se je razvilo v 16. stoletju in je skupaj z ostalimi ladjedelnicami vzdolž reke Tyne spadalo med najpomembnejša središča izdelave in popravil ladij na svetu. Ta industrija je kasneje upadla in dokončno izginila. Danes je mesto predvsem poslovno in kulturno središče, posebej znano po svojem živahnem nočnem življenju. [[Slika:NewCastle-KeepTower360.jpg|thumb|600px|Panoramski prikaz mesta.]] == Sklici == {{sklici}} {{en-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Angliji]] [[Kategorija:Newcastle upon Tyne| ]] {{normativna kontrola}} 1nom54e8etp5foa3rmbmkyu5aoei1bf 6678914 6678861 2026-05-21T19:37:53Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6678914 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Newcastle upon Tyne | settlement_type = mesto in metropolitansko okrožje | image_skyline = {{multiple image |perrow=1 / 2 |total_width=275px |border=infobox |align=center |image1 = Newcastle-upon-Tyne-bridges-and-skyline cropped.jpg |caption1 = Nabrežje, z mostom Tyne na levi in ​​mostom Millennium na sredini desno |image2 = Buildings on Sandhill (geograph 6394694).jpg |caption2 = Stavbe na Sandhillu |image3 = Donjon Château Newcastle Tyne 4.jpg |caption3 = [[Grad, Newcastle|Grad]] |image4 = Monument Metro station, Newcastle (geograph 6499904).jpg |caption4 = [[Grainger Town]] |image5 = Théâtre Royal Newcastle Tyne 3.jpg |caption5 = [[Kraljevo gledališče, Newcastle|Kraljevo gledališče]] |image6 = St Mary’s Cathedral, Newcastle upon Tyne.jpg |caption6 = [[Stolnica v Newcastlu]] |image7 = Centre civique Newcastle Tyne 3.jpg |caption7 = Centar za državljane }} | image_flag = | image_seal = | image_shield = Arms of Newcastle upon Tyne City Council.svg | shield_link = | image_blank_emblem = | etymology = | nickname = ''The Toon'' | motto = {{langx |la|Fortiter Defendit Triumphans |translation=Zmaga pogumne obrambe}} | image_map = Newcastle upon Tyne UK locator map.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = Newcastle v grofiji Tyne and Wear | pushpin_map = | pushpin_map_caption = | pushpin_mapsize = | pushpin_label_position = | coordinates = {{coord|54.9738|-1.6131|region:GB_type:adm3rd|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Združeno kraljestvo]] | subdivision_type1 = dežela | subdivision_name1 = [[Anglija]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = [[Severovzhoda Anglija]] | subdivision_type3 = Ceremonialna grofija | subdivision_name3 = Tyne and Wear | subdivision_type4 = zgodovinska grofija | subdivision_name4 = [[Northumberland]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 2. stoletje | established_title1 = status mesta | established_date1 = 1882 | established_title2 = Metropolitansko okrožje | established_date2 = 1. april 1974 | named_for = | seat_type = Administrative HQ | seat = Newcastle Civic Centre | parts_type = | parts = <!-- Government --> | government_footnotes = <ref name="Council leadership">{{cite web |url=https://www.newcastle.gov.uk/local-government |title=How we run the city |website=Newcastle City Council |access-date=13 May 2026}}</ref> <!--| government_type = [[Metropolitan borough]] | governing_body = [[Newcastle City Council]] | leader_title = [[Executive arrangements|Executive]] | leader_name = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader and cabinet]] | leader_title1 = [[Political make-up of local councils in the United Kingdom|Control]] | leader_name1 = {{English district control|GSS=E08000021}} | leader_title2 = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader]] | leader_name2 = Karen Kilgour ([[Labour Party (UK)|L]]) | leader_title3 = [[List of mayors of Newcastle upon Tyne|Lord Mayor]] | leader_name3 = Henry Gallagher | leader_title4 = [[Member of Parliament (United Kingdom)|MPs]] | leader_name4 = {{Collapsible list | title = 5 MPs | [[Mary Glindon]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Catherine McKinnell]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Chi Onwurah]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Joe Morris (politician)|Joe Morris]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Emma Foody]] ([[Labour and Co-operative Party|L]]) }}--> <!-- Area --> | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="popstats"/> | area_total_km2 = 115 | area_land_km2 = GSS=E08000021 | area_water_km2 = | area_rank = <!-- Population --> | population_footnotes = <ref name="popstats"> [https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/bulletins/populationestimatesforenglandandwales/mid2024 "Mid-Year Population Estimates, United Kingdom, June 2024"]</ref> | population_as_of = 2024 | population_total = 320.605 | population_rank = 42. | population_density_km2 = 2826 | population_demonym = {{Unbulleted list | Novocastrian | [[Geordie]] ([[Colloquialism|colloq.]]) }} | timezone1 = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset1 = +0 | timezone1_DST = [[Britanski poletni čas|BST]] | utc_offset1_DST = +1 <!-- Codes --> | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = NE 1–7 in NE12–20 | area_code_type = Klicne številke | area_code = 0191 | iso_code = ISO 3166-2:GB | blank1_name = GSS coding system | blank1_info = E08000021 | website = {{URL|newcastle.gov.uk}} | module = | footnotes = }} '''Newcastle upon Tyne''' (pogosto skrajšano v '''Newcastle'''; {{IPAc-en|audio=en-uk-NewcastleUponTyne(ShortA).ogg|nj|uː|ˈ|k|æ|s|əl}}) je mesto in metropolitansko okrožje v grofiji [[Tyne and Wear]] v severovzhodnem delu [[Anglija|Anglije]]. Leži na severnem bregu reke [[Tyne]]. Je najsevernejše mesto v Angliji. Je najbolj naseljeno naselje v somestju Tyneside in severovzhodni Angliji.<ref name="2021census">{{cite web |url=https://www.ons.gov.uk/visualisations/dvc2257a/fig1/datadownload.xlsx |title=Figure 1: Explore population characteristics of individual BUAs |access-date=7 August 2021 |website=Office for National Statistics}}</ref> Metropolitansko okrožje je imelo leta 2024 ocenjeno število prebivalcev 320.605.<ref name="popstats"/> Mesto je nastalo na območju rimske naselbine z imenom ''Pons Aelius''.<ref>[http://www.roman-britain.co.uk/places/pons_aelius/ Roman Britain] Pons Aelius - 'The Aelian Bridge'</ref><ref>[http://books.google.co.uk/books?id=-MkgAAAAMAAJ&q=%22Pons+Aelius%22+newcastle&dq=%22Pons+Aelius%22+newcastle&client=firefox-a&pgis=1 GoogleBooks] George Patrick Welch, ''Britannia, the Roman Conquest and Occupation of Britain'', Wesleyan University Press, 1963</ref> Naselje je postalo znano kot ''Monkchester'', preden je prevzelo ime po svojem gradu, ki ga je leta 1080 zgradil Robert Curthose, najstarejši sin [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]]. Mesto je bilo pomembno središče trgovanja z volno in kasneje kopanja [[premog]]a. Pristanišče se je razvilo v 16. stoletju in je skupaj z ostalimi ladjedelnicami vzdolž reke Tyne spadalo med najpomembnejša središča izdelave in popravil ladij na svetu.<ref>{{Cite web |last=Simpson |first=David |title=Shipbuilding in North East England |url=https://englandsnortheast.co.uk/Shipbuilding.html |access-date=13 May 2026 |website=England's North East}}</ref> Ta industrija je kasneje upadla in dokončno izginila. Danes je mesto predvsem poslovno in kulturno središče, posebej znano po svojem živahnem nočnem življenju. == Zgodovina == === Rimska doba === Prvo zabeleženo naselje na območju današnjega Newcastla je bil ''[[Pons Aelius]]'' ('Elijev most'), [[kastrum|rimska utrdba]] in most čez reko Tyne. Ime je dobil po rimskem cesarju [[Hadrijan]]u, ki ga je ustanovil v 2. stoletju našega štetja. Ta redka čast nakazuje, da je Hadrijan morda obiskal to mesto in postavil most na svojem potovanju po Britaniji. Prebivalstvo Pons Aeliusa je takrat ocenjeno na 2000 ljudi. Fragmenti [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] so vidni v delih Newcastla, zlasti vzdolž zahodne ceste. Potek rimskega zidu je mogoče zaslediti proti vzhodu do Segedunuma, rimske utrdbe v Wallsendu – 'koncu zidu' – in do ločene oskrbovalne utrdbe Arbeia v South Shieldsu, čez reko od Hadrijanovega zidu.<ref>{{cite web |title=About Arbeia, South Shields Roman Fort |url=https://www.northeastmuseums.org.uk/arbeia/about |website=Arbeia Roman Fort |publisher=North East Museums |access-date=13 May 2026}}</ref> Obseg Hadrijanovega zidu je bil 117 km in je raztezal širino Britanije; zid je vključeval ''Vallum'', velik zadnji jarek z vzporednimi nasipi<ref>{{cite web |last=Hogan |first=C Michael |editor-last=Burnham |editor-first=Andy |location=Surrey |date=1 October 2023 |website=The Megalithic Portal |title=Hadrian's Wall |url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=18177 |access-date=13 May 2026}}</ref> in je bil zgrajen predvsem za obrambo in preprečevanje vdora [[Pikti|piktskih plemen]] s severa, verjetno pa ne kot bojna linija za večjo invazijo. Vendar se zdi, da se je Vallum končal tik zahodno od Newcastla, kjer je njegovo vlogo sekundarne obrambne linije opravljala reka Tyne.<ref>{{cite book |last1=Johnson |first1=Stephen |author2=English Heritage |title=Hadrian's Wall |year=2004 |publisher=Batsford Books |isbn=0-7134-8840-9 |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Hadrian_s_Wall/tuv_wAEACAAJ?hl}}</ref> === Anglosaško in normansko obdobje === Po rimskem odhodu iz Britanije, ki je bil končan leta 410, je Newcastle postal del močnega [[Zgodovina anglosaške Anglije|anglosaškega]] kraljestva [[Northumbrija]] in je bil v tem obdobju znan kot ''Munucceaster'' (včasih posodobljen kot Monkchester).<ref name=Monkchester>{{cite book |last=Mackenzie |first=Eneas |author-link= |title=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead |chapter=Historical events: To 1584 |publisher=Mackenzie and Dent |location=Newcastle upon Tyne |year=1827 |chapter-url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp1-22 |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref> Spori z Danci leta 876 so naselja ob reki Tyne pustili v ruševinah.<ref name="ncl.ac.uk"/> Po konfliktih z Danci in po uporu proti Normanom leta 1088 je Monkchester skoraj uničil Odo iz Bayeuxa.<ref>{{cite news |title=The war and bloodshed of our historic Baronial families |date=19 May 2013 |url=https://www.morpethherald.co.uk/news/the-war-and-bloodshed-of-our-historic-baronial-families-1-5680039 |department=View from Ha' Hill |newspaper=Morpeth Herald |publisher=Johnston Press |access-date=25 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180325232125/https://www.morpethherald.co.uk/news/the-war-and-bloodshed-of-our-historic-baronial-families-1-5680039 |archive-date=25 March 2018}}</ref> Zaradi strateške lege je Robert Curthose, sin Viljema Osvajalca, leta 1080 tam postavil lesen grad. Mesto je bilo odtlej znano kot ''Novum Castellum'' ali ''Novi grad''. Leseno konstrukcijo je leta 1087 nadomestil kamniti grad. Grad je bil ponovno zgrajen leta 1172 med vladavino [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]] Velik del stolpa, ki ga je danes mogoče videti v mestu, izvira iz tega obdobja.<ref name="ncl.ac.uk">{{cite web|last=Dodds |first=Graham |title=Origins of (the) New Castle upon Tyne |website=So Thats Why Its Called! |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/castle.php |access-date=13 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402141841/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/castle.php |archive-date=2 April 2015 }}</ref> === Srednji vek === Skozi srednji vek je bil Newcastle severna trdnjava Anglije. Leta 1400 je bil Newcastle zaradi upravnih namenov ločen od Northumberlanda in ga je Henrik IV. razglasil za grofijo. Newcastle je dobil naziv grofija mesta Newcastle upon Tyne.<ref name="sepNewc">{{cite book |last=Mackenzie |first=Eneas |author-link= |year=1827 |title=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead |url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account |chapter=The Corporation: Grants and charters |chapter-url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp1-22 |page=601-611 |publisher=Mackenzie and Dent |location=Newcastle upon Tyne |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref> Leta 1589 je [[Elizabeta I. Angleška]] podelila mestu novo listino. V 13. stoletju je bilo okoli mesta zgrajeno 7,6 m visoko kamnito obzidje,[18] da bi ga branili pred napadalci med mejno vojno proti Škotski. Škotski kralj Viljem Lev je bil leta 1174 zaprt v Newcastlu, Edvard I. pa je skozi mesto proti jugu prinesel Sconski kamen in Viljema Wallacea. Newcastle je bil v 14. stoletju trikrat uspešno branjen pred Škoti.<ref name="self57567">{{Cite book |editor-last=Lewis |editor-first=Samuel |year=1848 |title=A Topographical Dictionary of England |url=https://www.british-history.ac.uk/topographical-dict/england |chapter=Newbottle - Newcastle-upon-Tyne |chapter-url=http://www.british-history.ac.uk/topographical-dict/england/pp379-389a |pages=379-389a |location=London |publisher=Samuel Lewis |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref><ref name=countyOfItself_Separated_1400>{{cite web| url=http://www.newcastle.gov.uk/wwwfileroot/legacy/libraries/HistoryofNewcastlemainbody.pdf| archive-url=https://web.archive.org/web/20180727114838/https://www.newcastle.gov.uk/sites/default/files/wwwfileroot/legacy/libraries/HistoryofNewcastlemainbody.pdf |archive-date=27 July 2018 |title=History of Newcastle upon Tyne |access-date=7 June 2014 |year=2009 |work=Local Studies Factsheet No. 6 |publisher=Newcastle City Council |page=2}}</ref> ===16. do 19. stoletje === Od leta 1530 je kraljev zakon omejil vse pošiljke premoga iz Tynesida v Newcastle Quayside, s čimer je monopol v trgovini s premogom podelil kartelu newcastleskih meščanov, znanih kot Hostmeni. Ta monopol, ki je trajal precej časa, je Newcastlu pomagal uspevati in se razviti v veliko mesto. Izraz »prevažanje premoga v Newcastle« je bil prvič kontekstualno zabeležen leta 1538.[19] Sam izraz pomeni nesmiselno početje. V 18. stoletju je ameriški podjetnik Timothy Dexter, ki je veljal za ekscentrika, kljuboval temu idiomu. Trgovci, ki so načrtovali, da ga bodo uničili, so ga prepričali, naj s pošiljko premoga odpluje v Newcastle; vendar je njegova pošiljka prispela po Tyneu med stavko, ki je ohromila lokalno proizvodnjo, kar mu je omogočilo precejšen dobiček. Na območju Sandgate, vzhodno od mesta in ob reki, je živela tesno povezana skupnost ''kobiličarjev'' in njihovih družin.<ref name=keelmen>{{cite web |last=Davison |first=Yvonne |title=Sandgate and the Keelmen |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/sandgate.php |access-date=17 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402141346/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/sandgate.php |archive-date=2 April 2015 }}</ref> Tako so jih imenovali, ker so delali na kobilicah, čolnih, ki so jih uporabljali za prenos premoga z rečnih bregov do čakajočih premogovnikov, za izvoz v London in drugam. V 1630-ih je zaradi [[kuga|kuge]] umrlo približno 7000 od 20.000 prebivalcev Newcastla, kar je več kot tretjina prebivalstva. Natančneje, v letu 1636 je na podlagi dokazov, ki jih ima Društvo starinarjev, zaradi epidemije umrlo 47 % takratnega prebivalstva Newcastla; to je bila morda tudi najbolj uničujoča izguba v katerem koli britanskem mestu v tem obdobju.<ref name=Plag1636>{{cite web |last = Bower |first = Ian |title = Ebola and Plague in Newcastle in 1636 |publisher = Tyne & Wear Archives & Museums |date = 22 October 2014 |url = https://www.twmuseums.org.uk/engage/blog/ebola-and-plague-in-newcastle-in-1636/|access-date = 24 November 2014}}</ref> [[File:The Quayside, Newcastle upon Tyne, 1961 (15657916212).jpg|alt=|thumb|Newcastle je bil nekoč pomembno industrijsko središče, zlasti za premog in ladijski promet]] Med [[angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] se je sever izrekel za kralja.<ref name=northCWar>{{cite web |last = <!--History.com Staff -->|title = English civil wars |work = History.com |publisher = A+E Networks |year = 2009 |url = http://www.history.com/topics/british-history/english-civil-wars |access-date = 20 June 2015}}</ref> V poskusu osvojitve Newcastla in reke Tyne so Cromwellovi zavezniki, Škoti, zavzeli mesto Newburn. Leta 1644 so Škoti po obleganju zavzeli okrepljeno utrdbo na reki Lawe v South Shieldsu in mesto je bilo oblegano več mesecev. Cromwellovi zavezniki so ga sčasoma zavzeli ('z bučnimi bobni') in izropali. Hvaležni kralj je mestu podelil geslo {{langx|la|Fortiter Defendit Triumphans}} - zmagoslavje s pogumno obrambo). [[Karel I. Angleški|Karla I.]] so Škoti zaprli v Newcastlu v letih 1646–47.<ref name=civilWar>{{cite news |title=Civil War |newspaper=The Northern Echo |location=Darlington |publisher=Newsquest |date=10 March 2009 |access-date=13 May 2026 |issn=20430442 |url=http://www.thenorthernecho.co.uk/history/war/border/4189653.Civil_War/}}</ref> Po uniji leta 1707 je mestno obzidje postalo zastarelo in se je umaknilo širitvi mesta. Kljub jakobitskim uporom v letih 1715 in 1745 so utrdbe umaknile mesto industrijskemu razvoju. Pridobivanje in predelava [[premog]]a in [[železo|železa]] je ustvarila vrsto specializiranih industrij, kot sta proizvodnja jekla in sčasoma parna energija.<ref>{{Cite web |title=Coal Mining and Railways in the North East |url=https://englandsnortheast.co.uk/coal-railways-north-east/ |access-date=2025-11-14 |website=England's North East}}</ref> Newcastle je postal tudi proizvajalec stekla s slovesom briljantnega kremenčevega stekla.<ref>{{cite web |date=2 December 1994 |title=Glass (N) – Encyclopedia of Antiques |url=http://www.oldandsold.com/articles02/glass-n.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101229100622/http://www.oldandsold.com/articles02/glass-n.shtml |archive-date=29 December 2010 |access-date=4 August 2010 |publisher=Oldandsold.com}}</ref> Steklo je bilo ključnega pomena za industrijski razvoj regije Tyne and Wear. Newcastle je leta 1767 odprl svoj prvi norišnico. Azilnica je bila namenjena ljudem iz grofij Newcastle, Durham in Northumberland. Newcastleški ekscentriki 19. stoletja so bili skupina nepovezanih ljudi, ki so živeli v središču Newcastla in njegovem nabrežju med koncem 18. in začetkom/sredino 19. stoletja. Upodablja jih slika Henryja Perleeja Parkerja.<ref name=lunaticAsylum1767>{{cite book |last=Southwick |first=Michael |title=Newcastle-upon-Tyne: Fragments of the Past |volume=1 |location=Newcastle |publisher=Great North Children's Hospital | year=2021}}</ref> Newcastle je bil četrto največje tiskarsko središče v državi, takoj za [[London]]om, [[Oxford]]om in [[Cambridge]]om,<ref name=pPressNewc>{{cite web| last = Maples| first = Ben| title = Things to Do in Newcastle| website = universitycompare.com| date = 12 July 2024| url = https://universitycompare.com/guides/city/newcastle| access-date = 29 March 2025}}</ref> Literarno in filozofsko društvo iz leta 1793, s svojimi učenimi razpravami in veliko zalogo knjig v več jezikih, pa je bilo pol stoletja starejše od Londonske knjižnice. Nekateri ustanovni člani Literarnega in filozofskega društva so bili abolicionisti. Stalna vojaška prisotnost v mestu je bila vzpostavljena z dokončanjem vojašnice Fenham leta 1806. Veliki požar v Newcastlu in Gatesheadu je bil tragična in spektakularna serija dogodkov, ki se je začela v petek, 6. oktobra 1854, v katerih je bilo v seriji požarov in eksplozije uničenih veliko premoženja v dveh mestih na severovzhodu Anglije, v kateri je umrlo 53 ljudi, stotine pa jih je bilo ranjenih.<ref>{{cite web |url=http://quaysidelives.ncl.ac.uk/2012/11/last-surviving-building-from-great-fire/ |title=Last surviving building from Great Fire |publisher=Quayside Lives |access-date=25 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170630234941/http://quaysidelives.ncl.ac.uk/2012/11/last-surviving-building-from-great-fire/ |archive-date=30 June 2017 }}</ref> Status mesta je Newcastlu podeljen 3. junija 1882.<ref>{{cite news |last=Morton |first=David |title=Recalling the fascinating history of the city of Newcastle – from A to Z |date=6 July 2018 |url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/history/recalling-fascinating-history-city-newcastle-14868748 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Reach |access-date=3 August 2020}}</ref> V 19. stoletju sta bila ladjedelništvo in težko inženirstvo osrednjega pomena za blaginjo mesta; mesto pa je bilo gonilna sila industrijske revolucije. Ta revolucija je povzročila urbanizacijo mesta. Leta 1817 se je v mesto preselilo podjetje Maling, nekoč največje lončarsko podjetje na svetu.<ref name=pottery>{{cite web |title=Mailing pottery |publisher=Tyne & Wear Archives & Museums |url=http://www.twmuseums.org.uk/laing/northernspirit/maling-pottery/ |access-date=17 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150411151215/http://www.twmuseums.org.uk/laing/northernspirit/maling-pottery/ |archive-date=11 April 2015}}</ref> Viktorijanska industrijska revolucija je prinesla industrijske strukture, med katerimi je bil 4 km dolg Viktorijin predor, zgrajen leta 1842, ki je zagotavljal podzemne poti za vagone do mestnih četrti. 3. februarja 1879 je bila ulica Mosley Street v mestu prva javna cesta na svetu, ki jo je osvetlila žarnica z žarilno nitko. Newcastle je bilo eno prvih mest na svetu, ki ga je osvetlila električna razsvetljava.<ref name=Mosely>{{cite web |title=Electric lighting |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/very_truly_yours/science/swan/electric_light/ |access-date=3 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606212620/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/very_truly_yours/science/swan/electric_light/ |archive-date=6 June 2014 }}</ref> Inovacije v Newcastlu in okolici so vključevale razvoj varnostnih svetilk, Stephensonovo raketo, topništvo lorda Armstronga, moko Be-Ro, Lucozade, električne žarnice Josepha Swana in izum parne turbine Charlesa Parsonsa, ki je privedel do revolucije ladijskega pogona in proizvodnje poceni elektrike. Leta 1882 je Newcastle postal sedež anglikanske škofije, cerkev sv. Nikolaja pa je postala njena stolnica.<ref name="Cathedral1882">{{cite web |title = The Cathedral Church of St Nicholas |publisher = Newcastle Diocese |url = http://www.newcastle.anglican.org/people-and-places/our-cathedral.aspx |access-date = 17 April 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150621225337/http://www.newcastle.anglican.org/people-and-places/our-cathedral.aspx |archive-date = 21 June 2015}}</ref> <gallery> File:Newcastle schloss.jpg|[[Grad Newcastle]] je najstarejša zgradba v mestu, ki sega vsaj v 11. stoletje File:Newcastle-upon-Tyne from New Chatham engraving by William Miller after T Allom.jpg|Grafika Williama Millerja iz Newcastla leta 1832, kot je vidna iz Gatesheada File:Victoria Tunnel (Newcastle) near Ouse Street 2010-02-19.jpg|Viktorijin predor, zgrajen za prevoz premoga<ref name=VTunnel201401>{{cite episode |last=Hudson |first=Jules |author-link= |date=26 September 2012 |title=North East England |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b01n3kv4 |series=How We Won the War |series-no=1 |number=3 |publisher=BBC |minutes= |time= |network=BBC Two |access-date=21 January 2014 |quote=By 1935, every city in the UK had been given a document by the government, declaring that in the event of war, every city should have air raid protection... }}</ref> File:Newcastle City Centre 17.9.1917.jpg|Središče mesta Newcastle, 1917, z nogometnim igriščem St James' Park nad in levo od središča </gallery> === 20. in 21. stoletje === [[File:Newcastle Central from Manors geograph-2389652-by-Ben-Brooksbank.jpg|thumb|right|Pogled proti severu z grajskega utrdbenega stolpa proti Berwick-on-Tweedu leta 1954]] [[File:Newcastle castle keep across the River Tyne to Gateshead geograph-2613573-by-Ben-Brooksbank.jpg|thumb|right|Panorama z grajskega utrdbenega stolpa v Newcastlu čez reko Tyne do Gatesheada leta 1954]] Newcastlov sistem javnega prevoza je bil posodobljen leta 1901, ko so na mestne ulice uvedli električne tramvaje družbe Newcastle Corporation Tramways, ki so jih od leta 1935 postopoma nadomeščali trolejbusi, tramvajski promet pa je bil dokončno ukinjen leta 1950. Mesto je leta 1904 pridobilo svojo prvo umetniško galerijo, Laing Art Gallery, ki je dobila ime po svojem ustanovitelju Alexandru Laingu, škotskem trgovcu z vinom in žganimi pijačami, ki je želel nekaj vrniti mestu, v katerem je ustvaril svoje bogastvo. Druga umetniška galerija – ustanovljena leta 1926 na Umetniški šoli kralja Edvarda VII. – je Hatton Gallery, ki je zdaj del Univerze v Newcastlu.<ref name=hattonGallery1925_1>{{cite web |title=About the Hatton Gallery |website=North East Museums |url=https://www.northeastmuseums.org.uk/hatton/about-us |access-date=14 May 2026}}</ref> S prihodom avtomobila se je Newcastlovo cestno omrežje v začetku 20. stoletja izboljšalo, začenši z odprtjem cestnega mostu Redheugh leta 1901<ref name=redheughBridge1901>{{cite web |title=Redheugh Bridge (1901–1984) |website=Structural Images of the North East |publisher=Newcastle University |date=26 March 2004 |url=http://www.sine.ncl.ac.uk/view_structure_information.asp?struct_id=1468 |access-date=14 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402174825/http://www.sine.ncl.ac.uk/view_structure_information.asp?struct_id=1468 |archive-date=2 April 2015}}</ref> in mostu Tyne leta 1928.<ref name=tyneBridge1928>{{cite web |title=The Tyne Bridge: Icon of an Industrial Age |website=Nation on Film |publisher=BBC |date=24 September 2014 |url=http://www.bbc.co.uk/nationonfilm/topics/misc-work/tyne-bridge-construction-building.shtml |access-date=14 May 2026}}</ref> Prizadevanja za ohranitev zgodovinske preteklosti mesta so bila očitna že leta 1934, ko se je odprl Muzej znanosti in industrije, istega leta pa tudi Muzej Johna G. Joiceyja. Slumska naselja v mestnih središčih so začela nadomeščati občinska stanovanja v dvajsetih letih 20. stoletja, proces pa se je nadaljeval v 1970-ih, skupaj z obsežno gradnjo zasebnih hiš in prevzemi. Brezposelnost je v Newcastlu dosegla rekordne višine med veliko depresijo v 1930-ih. Zadnji premogovnik v mestu se je zaprl leta 1956,<ref name= openCastSciCity2011>{{Cite news |last=Wilkinson |first=Tom |date=4 October 2011 |title=Newcastle may see return to coal mining |newspaper=The Independent |location=London |issn=17419743 |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/newcastle-may-see-return-to-coal-mining-2365475.html |access-date=4 July 2017}}</ref> čeprav je bil leta 2013 odprt začasni odprti rudnik. Začasni odprti rudnik je s sodobnimi tehnikami za zmanjšanje hrupa premestil 40.000 ton premoga na del mesta, ki je bil v fazi prenove. Počasno propadanje ladjedelnic na bregovih reke Tyne se je zgodilo v 1970-ih, 1980-ih in 1990-ih. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta bila mesto in okolica tarča zračnih napadov, saj je bila težka industrija vključena v proizvodnjo ladij in orožja. Napadi so povzročili 141 smrtnih žrtev in 587 ranjenih. Nekdanji francoski konzul v Newcastlu, Jacques Serre, je pomagal nemškim vojnim prizadevanjem tako, da je admiralu Raederju, ki je bil poveljnik nemške mornarice, opisal pomembne cilje v regiji.<ref>{{cite news |first=Ray |last=Marshall |title=WWII betrayal of French Consul in Newcastle |date=16 November 2011 |url=https://www.chroniclelive.co.uk/lifestyle/nostalgia/wwii-betrayal-french-consul-newcastle-1407132 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Trinity Mirror}}</ref> Javni sektor v Newcastlu se je začel širiti v 1960-ih. Zvezna struktura Univerze v Durhamu je bila razpuščena. Visoka šola te univerze v Newcastlu, ki je bila znana kot King's College, je postala Univerza v Newcastlu upon Tyne (danes znana kot Univerza Newcastle), ki je bila ustanovljena leta 1963,[65] nato pa leta 1969 še Newcastle Polytechnic; Slednja je leta 1992 dobila univerzitetni status in postala Univerza Northumbria v Newcastlu (danes znana kot Univerza Northumbria). Nadaljnja prizadevanja za ohranitev zgodovinske preteklosti mesta so se nadaljevala v poznem 20. stoletju z odprtjem Muzeja vojaških vozil Newcastle leta 1983 in Železniškega muzeja Stephenson leta 1986. Muzej vojaških vozil se je zaprl leta 2006. Med novimi razvojnimi projekti na prelomu 21. stoletja sta bila Center za znanosti o življenju leta 2000 in most Millennium Bridge leta 2001.<ref>{{cite web |url=https://www.localhistories.org/newcastle.html |title=A History of Newcastle |publisher=Localhistories.org |access-date=4 March 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140626084348/http://localhistories.org/newcastle.html |archive-date=26 June 2014 }}</ref> Leta 2019 je neka potovalna spletna stran Newcastle razglasila za najprijaznejše mesto v Združenem kraljestvu.<ref name="chroniclelive">{{cite news |last=Meechan |first=Simon |date=4 October 2019 |title=Travel site names Newcastle the friendliest city in the United Kingdom |url=https://www.chroniclelive.co.uk/whats-on/travel-tourism/travel-site-names-newcastle-friendliest-17029988 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Reach |access-date=18 January 2021}}</ref> == Geografija == {{wide image|NewCastle-KeepTower360.jpg|1100px|360° panoramski posnetek z vrha trdnjave}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * ''Tyneside: A History of Newcastle and Gateshead from Earliest Times'', Alistair Moffat and George Rosie, Mainstream Publishing (10 November 2005), {{ISBN|1-84596-013-0}} * ''[https://www.openbookpublishers.com/product/398/tyneside-neighbourhoods--deprivation--social-life-and-social-behaviour-in-one-british-city Tyneside Neighbourhoods: Deprivation, Social Life and Social Behaviour in One British City]'', Daniel Nettle, Open Book Publishers, (2016), {{ISBN|9781783741885}} * ''History of Northumberland and Newcastle-upon-Tyne'', Leslie W. Hepple, Phillimore & Co Ltd (1976), {{ISBN|0-85033-245-1}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Newcastle upon Tyne}} {{Wikivoyage|Newcastle_upon_Tyne}} * [http://www.newcastlegateshead.com/ Official NewcastleGateshead Tourism Site] * [https://www.bbc.co.uk/tyne/ BBC Tyne] BBC Local website [[Kategorija:Mesta v Angliji]] [[Kategorija:Newcastle upon Tyne| ]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]] [[Kategorija:Hansa]] {{normativna kontrola}} oky4n9bp65a0xur1fdeu6o8nx3h8lte 6679103 6678914 2026-05-22T11:07:36Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ 6679103 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Newcastle upon Tyne | settlement_type = mesto in metropolitansko okrožje | image_skyline = {{multiple image |perrow=1 / 2 |total_width=275px |border=infobox |align=center |image1 = Newcastle-upon-Tyne-bridges-and-skyline cropped.jpg |caption1 = Nabrežje, z mostom Tyne na levi in ​​mostom Millennium na sredini desno |image2 = Buildings on Sandhill (geograph 6394694).jpg |caption2 = Stavbe na Sandhillu |image3 = Donjon Château Newcastle Tyne 4.jpg |caption3 = [[Grad, Newcastle|Grad]] |image4 = Monument Metro station, Newcastle (geograph 6499904).jpg |caption4 = [[Grainger Town]] |image5 = Théâtre Royal Newcastle Tyne 3.jpg |caption5 = [[Kraljevo gledališče, Newcastle|Kraljevo gledališče]] |image6 = St Mary’s Cathedral, Newcastle upon Tyne.jpg |caption6 = [[Stolnica v Newcastlu]] |image7 = Centre civique Newcastle Tyne 3.jpg |caption7 = Centar za državljane }} | image_flag = | image_seal = | image_shield = Arms of Newcastle upon Tyne City Council.svg | shield_link = | image_blank_emblem = | etymology = | nickname = ''The Toon'' | motto = {{langx |la|Fortiter Defendit Triumphans |translation=Zmaga pogumne obrambe}} | image_map = Newcastle upon Tyne UK locator map.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = Newcastle v grofiji Tyne and Wear | pushpin_map = | pushpin_map_caption = | pushpin_mapsize = | pushpin_label_position = | coordinates = {{coord|54.9738|-1.6131|region:GB_type:adm3rd|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Združeno kraljestvo]] | subdivision_type1 = dežela | subdivision_name1 = [[Anglija]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = [[Severovzhoda Anglija]] | subdivision_type3 = Ceremonialna grofija | subdivision_name3 = Tyne and Wear | subdivision_type4 = zgodovinska grofija | subdivision_name4 = [[Northumberland]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 2. stoletje | established_title1 = status mesta | established_date1 = 1882 | established_title2 = Metropolitansko okrožje | established_date2 = 1. april 1974 | named_for = | seat_type = Administrative HQ | seat = Newcastle Civic Centre | parts_type = | parts = <!-- Government --> | government_footnotes = <ref name="Council leadership">{{cite web |url=https://www.newcastle.gov.uk/local-government |title=How we run the city |website=Newcastle City Council |access-date=13 May 2026}}</ref> <!--| government_type = [[Metropolitan borough]] | governing_body = [[Newcastle City Council]] | leader_title = [[Executive arrangements|Executive]] | leader_name = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader and cabinet]] | leader_title1 = [[Political make-up of local councils in the United Kingdom|Control]] | leader_name1 = {{English district control|GSS=E08000021}} | leader_title2 = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader]] | leader_name2 = Karen Kilgour ([[Labour Party (UK)|L]]) | leader_title3 = [[List of mayors of Newcastle upon Tyne|Lord Mayor]] | leader_name3 = Henry Gallagher | leader_title4 = [[Member of Parliament (United Kingdom)|MPs]] | leader_name4 = {{Collapsible list | title = 5 MPs | [[Mary Glindon]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Catherine McKinnell]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Chi Onwurah]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Joe Morris (politician)|Joe Morris]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Emma Foody]] ([[Labour and Co-operative Party|L]]) }}--> <!-- Area --> | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="popstats"/> | area_total_km2 = 115 | area_land_km2 = GSS=E08000021 | area_water_km2 = | area_rank = <!-- Population --> | population_footnotes = <ref name="popstats"> [https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/bulletins/populationestimatesforenglandandwales/mid2024 "Mid-Year Population Estimates, United Kingdom, June 2024"]</ref> | population_as_of = 2024 | population_total = 320.605 | population_rank = 42. | population_density_km2 = 2826 | population_demonym = {{Unbulleted list | Novocastrian | [[Geordie]] ([[Colloquialism|colloq.]]) }} | timezone1 = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset1 = +0 | timezone1_DST = [[Britanski poletni čas|BST]] | utc_offset1_DST = +1 <!-- Codes --> | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = NE 1–7 in NE12–20 | area_code_type = Klicne številke | area_code = 0191 | iso_code = ISO 3166-2:GB | blank1_name = GSS coding system | blank1_info = E08000021 | website = {{URL|newcastle.gov.uk}} | module = | footnotes = }} '''Newcastle upon Tyne''' (pogosto skrajšano v '''Newcastle'''; {{IPAc-en|audio=en-uk-NewcastleUponTyne(ShortA).ogg|nj|uː|ˈ|k|æ|s|əl}}) je mesto in metropolitansko okrožje v grofiji [[Tyne and Wear]] v severovzhodnem delu [[Anglija|Anglije]]. Leži na severnem bregu reke [[Tyne]]. Je najsevernejše mesto v Angliji. Je najbolj naseljeno naselje v somestju Tyneside in severovzhodni Angliji.<ref name="2021census">{{cite web |url=https://www.ons.gov.uk/visualisations/dvc2257a/fig1/datadownload.xlsx |title=Figure 1: Explore population characteristics of individual BUAs |access-date=7 August 2021 |website=Office for National Statistics}}</ref> Metropolitansko okrožje je imelo leta 2024 ocenjeno število prebivalcev 320.605.<ref name="popstats"/> Mesto je nastalo na območju rimske naselbine z imenom ''Pons Aelius''.<ref>[http://www.roman-britain.co.uk/places/pons_aelius/ Roman Britain] Pons Aelius - 'The Aelian Bridge'</ref><ref>[http://books.google.co.uk/books?id=-MkgAAAAMAAJ&q=%22Pons+Aelius%22+newcastle&dq=%22Pons+Aelius%22+newcastle&client=firefox-a&pgis=1 GoogleBooks] George Patrick Welch, ''Britannia, the Roman Conquest and Occupation of Britain'', Wesleyan University Press, 1963</ref> Naselje je postalo znano kot ''Monkchester'', preden je prevzelo ime po svojem gradu, ki ga je leta 1080 zgradil Robert Curthose, najstarejši sin [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]]. Mesto je bilo pomembno središče trgovanja z volno in kasneje kopanja [[premog]]a. Pristanišče se je razvilo v 16. stoletju in je skupaj z ostalimi ladjedelnicami vzdolž reke Tyne spadalo med najpomembnejša središča izdelave in popravil ladij na svetu.<ref>{{Cite web |last=Simpson |first=David |title=Shipbuilding in North East England |url=https://englandsnortheast.co.uk/Shipbuilding.html |access-date=13 May 2026 |website=England's North East}}</ref> Ta industrija je kasneje upadla in dokončno izginila. Danes je mesto predvsem poslovno in kulturno središče, posebej znano po svojem živahnem nočnem življenju. == Zgodovina == === Rimska doba === Prvo zabeleženo naselje na območju današnjega Newcastla je bil ''[[Pons Aelius]]'' ('Elijev most'), [[kastrum|rimska utrdba]] in most čez reko Tyne. Ime je dobil po rimskem cesarju [[Hadrijan]]u, ki ga je ustanovil v 2. stoletju našega štetja. Ta redka čast nakazuje, da je Hadrijan morda obiskal to mesto in postavil most na svojem potovanju po Britaniji. Prebivalstvo Pons Aeliusa je takrat ocenjeno na 2000 ljudi. Fragmenti [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] so vidni v delih Newcastla, zlasti vzdolž zahodne ceste. Potek rimskega zidu je mogoče zaslediti proti vzhodu do Segedunuma, rimske utrdbe v Wallsendu – 'koncu zidu' – in do ločene oskrbovalne utrdbe Arbeia v South Shieldsu, čez reko od Hadrijanovega zidu.<ref>{{cite web |title=About Arbeia, South Shields Roman Fort |url=https://www.northeastmuseums.org.uk/arbeia/about |website=Arbeia Roman Fort |publisher=North East Museums |access-date=13 May 2026}}</ref> Obseg Hadrijanovega zidu je bil 117 km in je raztezal širino Britanije; zid je vključeval ''Vallum'', velik zadnji jarek z vzporednimi nasipi<ref>{{cite web |last=Hogan |first=C Michael |editor-last=Burnham |editor-first=Andy |location=Surrey |date=1 October 2023 |website=The Megalithic Portal |title=Hadrian's Wall |url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=18177 |access-date=13 May 2026}}</ref> in je bil zgrajen predvsem za obrambo in preprečevanje vdora [[Pikti|piktskih plemen]] s severa, verjetno pa ne kot bojna linija za večjo invazijo. Vendar se zdi, da se je Vallum končal tik zahodno od Newcastla, kjer je njegovo vlogo sekundarne obrambne linije opravljala reka Tyne.<ref>{{cite book |last1=Johnson |first1=Stephen |author2=English Heritage |title=Hadrian's Wall |year=2004 |publisher=Batsford Books |isbn=0-7134-8840-9 |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Hadrian_s_Wall/tuv_wAEACAAJ?hl}}</ref> === Anglosaško in normansko obdobje === Po rimskem odhodu iz Britanije, ki je bil končan leta 410, je Newcastle postal del močnega [[Zgodovina anglosaške Anglije|anglosaškega]] kraljestva [[Northumbrija]] in je bil v tem obdobju znan kot ''Munucceaster'' (včasih posodobljen kot Monkchester).<ref name=Monkchester>{{cite book |last=Mackenzie |first=Eneas |author-link= |title=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead |chapter=Historical events: To 1584 |publisher=Mackenzie and Dent |location=Newcastle upon Tyne |year=1827 |chapter-url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp1-22 |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref> Spori z Danci leta 876 so naselja ob reki Tyne pustili v ruševinah.<ref name="ncl.ac.uk"/> Po konfliktih z Danci in po uporu proti Normanom leta 1088 je Monkchester skoraj uničil Odo iz Bayeuxa.<ref>{{cite news |title=The war and bloodshed of our historic Baronial families |date=19 May 2013 |url=https://www.morpethherald.co.uk/news/the-war-and-bloodshed-of-our-historic-baronial-families-1-5680039 |department=View from Ha' Hill |newspaper=Morpeth Herald |publisher=Johnston Press |access-date=25 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180325232125/https://www.morpethherald.co.uk/news/the-war-and-bloodshed-of-our-historic-baronial-families-1-5680039 |archive-date=25 March 2018}}</ref> Zaradi strateške lege je Robert Curthose, sin Viljema Osvajalca, leta 1080 tam postavil lesen grad. Mesto je bilo odtlej znano kot ''Novum Castellum'' ali ''Novi grad''. Leseno konstrukcijo je leta 1087 nadomestil kamniti grad. Grad je bil ponovno zgrajen leta 1172 med vladavino [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]] Velik del stolpa, ki ga je danes mogoče videti v mestu, izvira iz tega obdobja.<ref name="ncl.ac.uk">{{cite web|last=Dodds |first=Graham |title=Origins of (the) New Castle upon Tyne |website=So Thats Why Its Called! |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/castle.php |access-date=13 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402141841/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/castle.php |archive-date=2 April 2015 }}</ref> === Srednji vek === Skozi srednji vek je bil Newcastle severna trdnjava Anglije. Leta 1400 je bil Newcastle zaradi upravnih namenov ločen od Northumberlanda in ga je Henrik IV. razglasil za grofijo. Newcastle je dobil naziv grofija mesta Newcastle upon Tyne.<ref name="sepNewc">{{cite book |last=Mackenzie |first=Eneas |author-link= |year=1827 |title=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead |url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account |chapter=The Corporation: Grants and charters |chapter-url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp1-22 |page=601-611 |publisher=Mackenzie and Dent |location=Newcastle upon Tyne |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref> Leta 1589 je [[Elizabeta I. Angleška]] podelila mestu novo listino. V 13. stoletju je bilo okoli mesta zgrajeno 7,6 m visoko kamnito obzidje,[18] da bi ga branili pred napadalci med mejno vojno proti Škotski. Škotski kralj Viljem Lev je bil leta 1174 zaprt v Newcastlu, Edvard I. pa je skozi mesto proti jugu prinesel Sconski kamen in Viljema Wallacea. Newcastle je bil v 14. stoletju trikrat uspešno branjen pred Škoti.<ref name="self57567">{{Cite book |editor-last=Lewis |editor-first=Samuel |year=1848 |title=A Topographical Dictionary of England |url=https://www.british-history.ac.uk/topographical-dict/england |chapter=Newbottle - Newcastle-upon-Tyne |chapter-url=http://www.british-history.ac.uk/topographical-dict/england/pp379-389a |pages=379-389a |location=London |publisher=Samuel Lewis |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref><ref name=countyOfItself_Separated_1400>{{cite web| url=http://www.newcastle.gov.uk/wwwfileroot/legacy/libraries/HistoryofNewcastlemainbody.pdf| archive-url=https://web.archive.org/web/20180727114838/https://www.newcastle.gov.uk/sites/default/files/wwwfileroot/legacy/libraries/HistoryofNewcastlemainbody.pdf |archive-date=27 July 2018 |title=History of Newcastle upon Tyne |access-date=7 June 2014 |year=2009 |work=Local Studies Factsheet No. 6 |publisher=Newcastle City Council |page=2}}</ref> ===16. do 19. stoletje === Od leta 1530 je kraljev zakon omejil vse pošiljke premoga iz Tynesida v Newcastle Quayside, s čimer je monopol v trgovini s premogom podelil kartelu newcastleskih meščanov, znanih kot Hostmeni. Ta monopol, ki je trajal precej časa, je Newcastlu pomagal uspevati in se razviti v veliko mesto. Izraz »prevažanje premoga v Newcastle« je bil prvič kontekstualno zabeležen leta 1538.[19] Sam izraz pomeni nesmiselno početje. V 18. stoletju je ameriški podjetnik Timothy Dexter, ki je veljal za ekscentrika, kljuboval temu idiomu. Trgovci, ki so načrtovali, da ga bodo uničili, so ga prepričali, naj s pošiljko premoga odpluje v Newcastle; vendar je njegova pošiljka prispela po Tyneu med stavko, ki je ohromila lokalno proizvodnjo, kar mu je omogočilo precejšen dobiček. Na območju Sandgate, vzhodno od mesta in ob reki, je živela tesno povezana skupnost ''kobiličarjev'' in njihovih družin.<ref name=keelmen>{{cite web |last=Davison |first=Yvonne |title=Sandgate and the Keelmen |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/sandgate.php |access-date=17 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402141346/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/sandgate.php |archive-date=2 April 2015 }}</ref> Tako so jih imenovali, ker so delali na kobilicah, čolnih, ki so jih uporabljali za prenos premoga z rečnih bregov do čakajočih premogovnikov, za izvoz v London in drugam. V 1630-ih je zaradi [[kuga|kuge]] umrlo približno 7000 od 20.000 prebivalcev Newcastla, kar je več kot tretjina prebivalstva. Natančneje, v letu 1636 je na podlagi dokazov, ki jih ima Društvo starinarjev, zaradi epidemije umrlo 47 % takratnega prebivalstva Newcastla; to je bila morda tudi najbolj uničujoča izguba v katerem koli britanskem mestu v tem obdobju.<ref name=Plag1636>{{cite web |last = Bower |first = Ian |title = Ebola and Plague in Newcastle in 1636 |publisher = Tyne & Wear Archives & Museums |date = 22 October 2014 |url = https://www.twmuseums.org.uk/engage/blog/ebola-and-plague-in-newcastle-in-1636/|access-date = 24 November 2014}}</ref> [[File:The Quayside, Newcastle upon Tyne, 1961 (15657916212).jpg|alt=|thumb|Newcastle je bil nekoč pomembno industrijsko središče, zlasti za premog in ladijski promet]] Med [[angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] se je sever izrekel za kralja.<ref name=northCWar>{{cite web |last = <!--History.com Staff -->|title = English civil wars |work = History.com |publisher = A+E Networks |year = 2009 |url = http://www.history.com/topics/british-history/english-civil-wars |access-date = 20 June 2015}}</ref> V poskusu osvojitve Newcastla in reke Tyne so Cromwellovi zavezniki, Škoti, zavzeli mesto Newburn. Leta 1644 so Škoti po obleganju zavzeli okrepljeno utrdbo na reki Lawe v South Shieldsu in mesto je bilo oblegano več mesecev. Cromwellovi zavezniki so ga sčasoma zavzeli ('z bučnimi bobni') in izropali. Hvaležni kralj je mestu podelil geslo {{langx|la|Fortiter Defendit Triumphans}} - zmagoslavje s pogumno obrambo). [[Karel I. Angleški|Karla I.]] so Škoti zaprli v Newcastlu v letih 1646–47.<ref name=civilWar>{{cite news |title=Civil War |newspaper=The Northern Echo |location=Darlington |publisher=Newsquest |date=10 March 2009 |access-date=13 May 2026 |issn=20430442 |url=http://www.thenorthernecho.co.uk/history/war/border/4189653.Civil_War/}}</ref> Po uniji leta 1707 je mestno obzidje postalo zastarelo in se je umaknilo širitvi mesta. Kljub jakobitskim uporom v letih 1715 in 1745 so utrdbe umaknile mesto industrijskemu razvoju. Pridobivanje in predelava [[premog]]a in [[železo|železa]] je ustvarila vrsto specializiranih industrij, kot sta proizvodnja jekla in sčasoma parna energija.<ref>{{Cite web |title=Coal Mining and Railways in the North East |url=https://englandsnortheast.co.uk/coal-railways-north-east/ |access-date=2025-11-14 |website=England's North East}}</ref> Newcastle je postal tudi proizvajalec stekla s slovesom briljantnega kremenčevega stekla.<ref>{{cite web |date=2 December 1994 |title=Glass (N) – Encyclopedia of Antiques |url=http://www.oldandsold.com/articles02/glass-n.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101229100622/http://www.oldandsold.com/articles02/glass-n.shtml |archive-date=29 December 2010 |access-date=4 August 2010 |publisher=Oldandsold.com}}</ref> Steklo je bilo ključnega pomena za industrijski razvoj regije Tyne and Wear. Newcastle je leta 1767 odprl svoj prvi norišnico. Azilnica je bila namenjena ljudem iz grofij Newcastle, Durham in Northumberland. Newcastleški ekscentriki 19. stoletja so bili skupina nepovezanih ljudi, ki so živeli v središču Newcastla in njegovem nabrežju med koncem 18. in začetkom/sredino 19. stoletja. Upodablja jih slika Henryja Perleeja Parkerja.<ref name=lunaticAsylum1767>{{cite book |last=Southwick |first=Michael |title=Newcastle-upon-Tyne: Fragments of the Past |volume=1 |location=Newcastle |publisher=Great North Children's Hospital | year=2021}}</ref> Newcastle je bil četrto največje tiskarsko središče v državi, takoj za [[London]]om, [[Oxford]]om in [[Cambridge]]om,<ref name=pPressNewc>{{cite web| last = Maples| first = Ben| title = Things to Do in Newcastle| website = universitycompare.com| date = 12 July 2024| url = https://universitycompare.com/guides/city/newcastle| access-date = 29 March 2025}}</ref> Literarno in filozofsko društvo iz leta 1793, s svojimi učenimi razpravami in veliko zalogo knjig v več jezikih, pa je bilo pol stoletja starejše od Londonske knjižnice. Nekateri ustanovni člani Literarnega in filozofskega društva so bili abolicionisti. Stalna vojaška prisotnost v mestu je bila vzpostavljena z dokončanjem vojašnice Fenham leta 1806. Veliki požar v Newcastlu in Gatesheadu je bil tragična in spektakularna serija dogodkov, ki se je začela v petek, 6. oktobra 1854, v katerih je bilo v seriji požarov in eksplozije uničenih veliko premoženja v dveh mestih na severovzhodu Anglije, v kateri je umrlo 53 ljudi, stotine pa jih je bilo ranjenih.<ref>{{cite web |url=http://quaysidelives.ncl.ac.uk/2012/11/last-surviving-building-from-great-fire/ |title=Last surviving building from Great Fire |publisher=Quayside Lives |access-date=25 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170630234941/http://quaysidelives.ncl.ac.uk/2012/11/last-surviving-building-from-great-fire/ |archive-date=30 June 2017 }}</ref> Status mesta je Newcastlu podeljen 3. junija 1882.<ref>{{cite news |last=Morton |first=David |title=Recalling the fascinating history of the city of Newcastle – from A to Z |date=6 July 2018 |url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/history/recalling-fascinating-history-city-newcastle-14868748 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Reach |access-date=3 August 2020}}</ref> V 19. stoletju sta bila ladjedelništvo in težko inženirstvo osrednjega pomena za blaginjo mesta; mesto pa je bilo gonilna sila industrijske revolucije. Ta revolucija je povzročila urbanizacijo mesta. Leta 1817 se je v mesto preselilo podjetje Maling, nekoč največje lončarsko podjetje na svetu.<ref name=pottery>{{cite web |title=Mailing pottery |publisher=Tyne & Wear Archives & Museums |url=http://www.twmuseums.org.uk/laing/northernspirit/maling-pottery/ |access-date=17 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150411151215/http://www.twmuseums.org.uk/laing/northernspirit/maling-pottery/ |archive-date=11 April 2015}}</ref> Viktorijanska industrijska revolucija je prinesla industrijske strukture, med katerimi je bil 4 km dolg Viktorijin predor, zgrajen leta 1842, ki je zagotavljal podzemne poti za vagone do mestnih četrti. 3. februarja 1879 je bila ulica Mosley Street v mestu prva javna cesta na svetu, ki jo je osvetlila žarnica z žarilno nitko. Newcastle je bilo eno prvih mest na svetu, ki ga je osvetlila električna razsvetljava.<ref name=Mosely>{{cite web |title=Electric lighting |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/very_truly_yours/science/swan/electric_light/ |access-date=3 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606212620/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/very_truly_yours/science/swan/electric_light/ |archive-date=6 June 2014 }}</ref> Inovacije v Newcastlu in okolici so vključevale razvoj varnostnih svetilk, Stephensonovo raketo, topništvo lorda Armstronga, moko Be-Ro, Lucozade, električne žarnice Josepha Swana in izum parne turbine Charlesa Parsonsa, ki je privedel do revolucije ladijskega pogona in proizvodnje poceni elektrike. Leta 1882 je Newcastle postal sedež anglikanske škofije, cerkev sv. Nikolaja pa je postala njena stolnica.<ref name="Cathedral1882">{{cite web |title = The Cathedral Church of St Nicholas |publisher = Newcastle Diocese |url = http://www.newcastle.anglican.org/people-and-places/our-cathedral.aspx |access-date = 17 April 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150621225337/http://www.newcastle.anglican.org/people-and-places/our-cathedral.aspx |archive-date = 21 June 2015}}</ref> <gallery> File:Newcastle schloss.jpg|[[Grad Newcastle]] je najstarejša zgradba v mestu, ki sega vsaj v 11. stoletje File:Newcastle-upon-Tyne from New Chatham engraving by William Miller after T Allom.jpg|Grafika Williama Millerja iz Newcastla leta 1832, kot je vidna iz Gatesheada File:Victoria Tunnel (Newcastle) near Ouse Street 2010-02-19.jpg|Viktorijin predor, zgrajen za prevoz premoga<ref name=VTunnel201401>{{cite episode |last=Hudson |first=Jules |author-link= |date=26 September 2012 |title=North East England |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b01n3kv4 |series=How We Won the War |series-no=1 |number=3 |publisher=BBC |minutes= |time= |network=BBC Two |access-date=21 January 2014 |quote=By 1935, every city in the UK had been given a document by the government, declaring that in the event of war, every city should have air raid protection... }}</ref> File:Newcastle City Centre 17.9.1917.jpg|Središče mesta Newcastle, 1917, z nogometnim igriščem St James' Park nad in levo od središča </gallery> === 20. in 21. stoletje === [[File:Newcastle Central from Manors geograph-2389652-by-Ben-Brooksbank.jpg|thumb|right|Pogled proti severu z grajskega utrdbenega stolpa proti Berwick-on-Tweedu leta 1954]] [[File:Newcastle castle keep across the River Tyne to Gateshead geograph-2613573-by-Ben-Brooksbank.jpg|thumb|right|Panorama z grajskega utrdbenega stolpa v Newcastlu čez reko Tyne do Gatesheada leta 1954]] Newcastlov sistem javnega prevoza je bil posodobljen leta 1901, ko so na mestne ulice uvedli električne tramvaje družbe Newcastle Corporation Tramways, ki so jih od leta 1935 postopoma nadomeščali trolejbusi, tramvajski promet pa je bil dokončno ukinjen leta 1950. Mesto je leta 1904 pridobilo svojo prvo umetniško galerijo, Laing Art Gallery, ki je dobila ime po svojem ustanovitelju Alexandru Laingu, škotskem trgovcu z vinom in žganimi pijačami, ki je želel nekaj vrniti mestu, v katerem je ustvaril svoje bogastvo. Druga umetniška galerija – ustanovljena leta 1926 na Umetniški šoli kralja Edvarda VII. – je Hatton Gallery, ki je zdaj del Univerze v Newcastlu.<ref name=hattonGallery1925_1>{{cite web |title=About the Hatton Gallery |website=North East Museums |url=https://www.northeastmuseums.org.uk/hatton/about-us |access-date=14 May 2026}}</ref> S prihodom avtomobila se je Newcastlovo cestno omrežje v začetku 20. stoletja izboljšalo, začenši z odprtjem cestnega mostu Redheugh leta 1901<ref name=redheughBridge1901>{{cite web |title=Redheugh Bridge (1901–1984) |website=Structural Images of the North East |publisher=Newcastle University |date=26 March 2004 |url=http://www.sine.ncl.ac.uk/view_structure_information.asp?struct_id=1468 |access-date=14 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402174825/http://www.sine.ncl.ac.uk/view_structure_information.asp?struct_id=1468 |archive-date=2 April 2015}}</ref> in mostu Tyne leta 1928.<ref name=tyneBridge1928>{{cite web |title=The Tyne Bridge: Icon of an Industrial Age |website=Nation on Film |publisher=BBC |date=24 September 2014 |url=http://www.bbc.co.uk/nationonfilm/topics/misc-work/tyne-bridge-construction-building.shtml |access-date=14 May 2026}}</ref> Prizadevanja za ohranitev zgodovinske preteklosti mesta so bila očitna že leta 1934, ko se je odprl Muzej znanosti in industrije, istega leta pa tudi Muzej Johna G. Joiceyja. Slumska naselja v mestnih središčih so začela nadomeščati občinska stanovanja v dvajsetih letih 20. stoletja, proces pa se je nadaljeval v 1970-ih, skupaj z obsežno gradnjo zasebnih hiš in prevzemi. Brezposelnost je v Newcastlu dosegla rekordne višine med veliko depresijo v 1930-ih. Zadnji premogovnik v mestu se je zaprl leta 1956,<ref name= openCastSciCity2011>{{Cite news |last=Wilkinson |first=Tom |date=4 October 2011 |title=Newcastle may see return to coal mining |newspaper=The Independent |location=London |issn=17419743 |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/newcastle-may-see-return-to-coal-mining-2365475.html |access-date=4 July 2017}}</ref> čeprav je bil leta 2013 odprt začasni odprti rudnik. Začasni odprti rudnik je s sodobnimi tehnikami za zmanjšanje hrupa premestil 40.000 ton premoga na del mesta, ki je bil v fazi prenove. Počasno propadanje ladjedelnic na bregovih reke Tyne se je zgodilo v 1970-ih, 1980-ih in 1990-ih. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta bila mesto in okolica tarča zračnih napadov, saj je bila težka industrija vključena v proizvodnjo ladij in orožja. Napadi so povzročili 141 smrtnih žrtev in 587 ranjenih. Nekdanji francoski konzul v Newcastlu, Jacques Serre, je pomagal nemškim vojnim prizadevanjem tako, da je admiralu Raederju, ki je bil poveljnik nemške mornarice, opisal pomembne cilje v regiji.<ref>{{cite news |first=Ray |last=Marshall |title=WWII betrayal of French Consul in Newcastle |date=16 November 2011 |url=https://www.chroniclelive.co.uk/lifestyle/nostalgia/wwii-betrayal-french-consul-newcastle-1407132 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Trinity Mirror}}</ref> Javni sektor v Newcastlu se je začel širiti v 1960-ih. Zvezna struktura Univerze v Durhamu je bila razpuščena. Visoka šola te univerze v Newcastlu, ki je bila znana kot King's College, je postala Univerza v Newcastlu upon Tyne (danes znana kot Univerza Newcastle), ki je bila ustanovljena leta 1963,[65] nato pa leta 1969 še Newcastle Polytechnic; Slednja je leta 1992 dobila univerzitetni status in postala Univerza Northumbria v Newcastlu (danes znana kot Univerza Northumbria). Nadaljnja prizadevanja za ohranitev zgodovinske preteklosti mesta so se nadaljevala v poznem 20. stoletju z odprtjem Muzeja vojaških vozil Newcastle leta 1983 in Železniškega muzeja Stephenson leta 1986. Muzej vojaških vozil se je zaprl leta 2006. Med novimi razvojnimi projekti na prelomu 21. stoletja sta bila Center za znanosti o življenju leta 2000 in most Millennium Bridge leta 2001.<ref>{{cite web |url=https://www.localhistories.org/newcastle.html |title=A History of Newcastle |publisher=Localhistories.org |access-date=4 March 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140626084348/http://localhistories.org/newcastle.html |archive-date=26 June 2014 }}</ref> Leta 2019 je neka potovalna spletna stran Newcastle razglasila za najprijaznejše mesto v Združenem kraljestvu.<ref name="chroniclelive">{{cite news |last=Meechan |first=Simon |date=4 October 2019 |title=Travel site names Newcastle the friendliest city in the United Kingdom |url=https://www.chroniclelive.co.uk/whats-on/travel-tourism/travel-site-names-newcastle-friendliest-17029988 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Reach |access-date=18 January 2021}}</ref> == Geografija == Od leta 1974 je Newcastle del metropolitanske grofije Tyne in Wear v severovzhodni Angliji. Mesto je na severozahodnem bregu reke Tyne, približno 74 km južno od meje s [[Škotska|Škotsko]]. Tla pod mestom so oblikovana iz karbonskih plasti skupine srednjepenninskih premogovnih meril – [[peščenjak]]ov, [[lapor]]ovcev in [[premog]]ovnih plasti, ki se običajno zmerno spuščajo proti vzhodu. Zahodno od mesta so zgornjepenninske premogovne plasti, še bolj zahodno pa peščenjaki in laporovci formacije Stainmore, lokalnega ekvivalenta mlinskega kamna.<ref>{{cite map |title=Bedrock Geology UK North |scale=1:625,000 |type=Geological map |edition=5th |year=2007 |publisher=British Geological Survey |isbn=9780751835021}}</ref> V velikem delu Newcastle še vedno ohranja srednjeveško razporeditev ulic. Ozkih ulic ali ''chares'', ki jih je večinoma mogoče prehoditi le peš, je še vedno v izobilju, zlasti ob reki. Stopnice z reke do višjih delov mestnega središča in ohranjenega grajskega stolpa, prvotno zabeleženega v 14. stoletju, so ponekod ostale nedotaknjene. V soseskah Close, Sandhill in Quayside so sodobne stavbe in objekti iz 15. do 18. stoletja, vključno s hišo Bessie Surtees, baroma Cooperage in Lloyds Quayside, hišo Derwentwater in restavracijo House of Tides, ki je v trgovski hiši iz 16. stoletja na naslovu Close 28–30, in je uvrščena na seznam spomenikov I. stopnje. Mesto ima obsežno neoklasicistično središče, imenovano ''Tyneside Classical'',<ref name="Tyneside Classical">{{cite web | title = GRAINGER TOWN, Tyneside Classical | quote = hundreds of fine Georgian and stylish Victorian buildings which have led to its architecture being referred to as "Tyneside Classical". | url = http://northeast.greatbritishlife.co.uk/article/north-east-life-newcastle-grainger-town-grey-street-eldon-square-chinatown-eldon-garde-17318/ | access-date = 26 July 2010| archive-date = 23 August 2011| archive-url = https://web.archive.org/web/20110823095119/http://northeast.greatbritishlife.co.uk/article/north-east-life-newcastle-grainger-town-grey-street-eldon-square-chinatown-eldon-garde-17318/ }}</ref> ki sta ga v 1830-ih večinoma razvila Richard Grainger in John Dobson. V zadnjem času je bila newcastleska arhitektura, ki velja za ''Tyneside Classical'', obsežno obnovljena. Voditelj in pisatelj Stuart Maconie je Newcastle opisal kot najlepše mesto v Angliji,<ref>{{Cite news |last= Maconie |first=Stuart |author-link= |title=Stuart Maconie reveals..why it's great up North.. |quote=Manchester, Leeds in Newcastle ostajajo, drznejši, svetlejši in lepši kot kdaj koli prej. V Manchestru se zaradi butičnih hotelov ne morete preseliti, Leeds ima Harvey Nichols in Newcastle je zdaj najlepše mesto v Angliji. |newspaper=Daily Mirror |location=London |publisher=Trinity Mirror |date= 8 February 2008 |url=https://www.mirror.co.uk/news/topstories/2008/02/08/stuart-maconie-reveals-why-it-s-great-up-north-89520-20312679/ |access-date=4 July 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081006204722/http://www.mirror.co.uk/news/topstories/2008/02/08/stuart-maconie-reveals-why-it-s-great-up-north-89520-20312679/ |archive-date=6 October 2008}}</ref><ref>{{Cite book |last=Maconie |first=Stuart |author-link= |title=Pies and Prejudice |year=2007 |publisher=Ebury Press |location=London |isbn=978-0-09-191022-8}}</ref> nemško britanski arhitekturni učenjak Nikolaus Pevsner pa opisuje Grey Street kot eno najlepših ulic v Angliji. Leta 1948 je pesnik John Betjeman o Grey Streetu dejal: »Kar se tiče krivulje Grey Streeta, nikoli ne bom pozabil, kako sem jo videl v popolnosti, brez prometa v meglenem nedeljskem jutru.«<ref name=greyStBetjeman>{{cite magazine |last=Reid |first=Carlton |date=15 May 2020 |title=Parking Cull And Pocket Parks For England's Finest Street As Newcastle Plans Post-Pandemic Future |magazine=Forbes |location=Jersey City |issn=00156914 |access-date=15 May 2020 |url=https://www.forbes.com/sites/carltonreid/2020/05/15/parking-cull-and-pocket-parks-for-englands-finest-street-as-newcastle-plans-post-pandemic-future}}</ref> Ulica se od Greyjevega spomenika spušča proti dolini reke Tyne in je bila leta 2005 v anketi poslušalcev BBC Radia 4 izbrana za najlepšo ulico v Angliji. Na podelitvi nagrad Google Street View leta 2010 se je Grey Street uvrstila na 3. mesto v kategoriji britanske slikovitosti.<ref name="google street view">{{Cite news |title=Google Street View awards 2010 |date=8 March 2010 |newspaper=[[The Guardian]] |location=London |publisher=Guardian Media Group |eissn=17563224 |url=https://www.theguardian.com/travel/gallery/2010/mar/08/google-street-view?picture=360124038 |access-date=8 March 2010}}</ref> Del Grainger Towna je bil v 1960-ih porušen, da bi naredili prostor za nakupovalno središče Eldon Square, vključno z vsemi stranmi prvotnega Eldon Squarea razen ene. {{wide image|NewCastle-KeepTower360.jpg|1100px|360° panoramski posnetek z vrha trdnjave}} Takoj severozahodno od mestnega središča je park Leazes, ki je bil prvič odprt za javnost leta 1873 po peticiji 3000 mestnih delavcev za »lahek dostop do odprtega prostora za namene zdravja in rekreacije«. Tik pred enim od njegovih vogalov je park St. James', domači stadion nogometnega kluba Newcastle United, ki dominira nad mestom z vseh strani. [[File:St James Park Newcastle as seen from south of the River Tyne.jpg|thumb|upright=1.7|Pogled na park St. James' na obzorju in okoliške stavbe, kot je bilo videti iz Gatesheada]] Druga večja zelena površina v mestu je Town Moor, ki leži tik severno od mestnega središča. Večji je od [[Hyde Park, London|londonskega Hyde Parka]] in Hampstead Heatha skupaj<ref name=townmoo1>{{cite web|title=Insight: Taking a closer look at the Town Moor |quote=land which covers an area larger than London's Hyde Park and Hampstead Heath |publisher=Northumbria University |url=http://northumbria.ac.uk/insight/896829 |access-date=17 September 2008}}{{dead link|date=May 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name=townmoo2>{{cite web |title = Newcastle Breaks |publisher = latebreaks.com |url = http://www.latebreaks.com/destinations/countries/Newcastle_Breaks.html |access-date = 17 September 2008|archive-url = https://web.archive.org/web/20090115035647/http://www.latebreaks.com/destinations/countries/Newcastle_Breaks.html |archive-date = 15 January 2009}}</ref> in meščani imajo pravico pasti živino na njem. Pravica se razteza na igrišče parka St. James', igrišča nogometnega kluba Newcastle United; ta pravica se ne izvaja, čeprav meščani pobirajo najemnino za izgubo privilegijev. Med častnimi svobodnjaki so [[Bob Geldof]],<ref name=BobGeldof2010-09-17>{{cite web|title=Honorary Freedom – Citations – Bob Geldof |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> norveški kralj [[Harald V. Norveški|Harald V.]],<ref name=KingHNorway>{{cite web|title=Honorary Freedom – Citations – King Harald V of Norway |quote=to mark the 40th anniversary of the official opening of the Civic Centre by his father HM King Olaf V and to recognise and celebrate the close links between Newcastle and Norway over many years |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> Bobby Robson, Alan Shearer, pokojni [[Nelson Mandela]]<ref name=Mandela2010-09-17>{{cite web|title=Honorary Freedom – Citations – Nelson Mandela |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> in Kraljeva shakespearovska družba. Tukaj vsako leto junija poteka zabaviščni park Hoppings, ki velja za največji potujoči zabaviščni park v Evropi.<ref name="Hop2010-09-17">{{Cite book| last = Lanagan |first = Paul |title = The Hoppings Fair on Newcastle Town Moor |publisher=Books of the North | date = 15 May 2010| page = 128 |isbn = 978-0-9555059-0-4}}</ref> V jugovzhodnem kotu mestnega barja je razstavni park, v katerem je edini preostali paviljon z razstave severovzhodne obale leta 1929. Od 1970-ih do leta 2006 je bil v njem muzej vojaških vozil Newcastle, ki se je zaprl leta 2006. Paviljon se zdaj uporablja kot mikropivovarna in koncertno prizorišče pivovarne Wylam. === Ouseburn === Gozdna soteska Ouseburn na vzhodu mesta je znana kot Jesmond Dene in tvori še eno rekreacijsko območje, ki ga parka Armstrong in Heaton povezujeta z dolino Ouseburn, kjer reka končno doseže reko Tyne. Spomladanski jutranji zbor ptic na 55. stopinji zemljepisne širine je bil opisan kot eden najboljših na svetu. Jutranji zbor zelenega prostora Jesmond Dene je bil profesionalno posnet in uporabljen v različnih rehabilitacijskih ustanovah na delovnem mestu in v bolnišnicah.<ref name=dawnChorus>{{cite news |last=Watson |first=Chris |title=Dawn chorus |work=Tyne |publisher=[[BBC]] |date=7 April 2008 |url=https://www.bbc.co.uk/tyne/content/articles/2008/04/01/dawn_chorus_feature.shtml |access-date=10 April 2015 |quote=Kot mednarodno priznani snemalec zvoka divjih živali je Chris Watson prepotoval ves svet ... Vendar meni, da je jutranji zbor na 55 stopinjah severne zemljepisne širine, ki vključuje Newcastle, eden najboljših na svetu.}}</ref> === Quayside === [[File:Quayside, Newcastle upon Tyne.jpg|thumb|Arhitektura nabrežja, ki prikazuje zgodovinsko mestno hišo Newcastle z belim stolpom]] Območje okoli soteske Tyne, med Newcastlom na severnem bregu in Gatesheadom na južnem bregu, je znamenito nabrežje Newcastle-Gateshead. Znano je po vrsti dramatičnih mostov, vključno z mostom Tyne iz leta 1928, ki ga je zgradil Dorman Long iz Middlesbrougha, mostom Roberta Stephensona High Level Bridge iz leta 1849, prvim cestno-železniškim mostom na svetu, in nihajnim mostom iz leta 1876. Obsežna prizadevanja za prenovo so privedla do zamenjave nekdanjih ladjarskih prostorov s sodobnimi novimi poslovnimi prostori; inovativen nagibni most - Gateshead Millennium Bridge - je nabrežje tesneje povezal s nabrežjem Gateshead, kjer domujeta Center za sodobno umetnost BALTIC (prizorišče podelitve Turnerjeve nagrade 2011) in Mednarodni center za glasbo Glasshouse, ki ga je zasnoval Norman Foster. Območje Newcastla in Gatesheada je danes cvetoče, svetovljansko območje z bari, restavracijami, hoteli in javnimi prostori. {{wide image|Tyne_quayside_2.1.jpg|1100px|Tukaj je leta 2008 na obali desno vidna kocka lososa iz reke Tyne, umetniška razstava, ki slavi lososa iz reke Tyne in je bila od takrat odstranjena.<ref name=salmonliek>{{cite news |last=Hunt |first=Amy |date=11 December 2007 |title=Art mixing with nature in the wild |quote="Tyne je najboljša reka za ribolov lososov v Angliji in na to bi moral biti severovzhod resnično ponosen, vendar je to veliko več kot le ribištvo." |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Trinity Mirror |url=http://www.chroniclelive.co.uk/north-east-news/the-environment/go-green-news/2007/12/11/art-mixing-with-nature-in-the-wild-72703-20234813/ |access-date=1 September 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080707004653/http://www.chroniclelive.co.uk/north-east-news/the-environment/go-green-news/2007/12/11/art-mixing-with-nature-in-the-wild-72703-20234813/ |archive-date=7 July 2008}}</ref>}} === Grainger Town === [[File:Newcastle England, Grainger Street c. 1906.jpg|thumb|right|Grainger Street, okoli leta 1906]] Zgodovinsko središče Newcastla je območje Grainger Town. Zgrajeno na klasičnih ulicah, ki jih je med letoma 1835 in 1842 zgradil Richard Grainger, graditelj in razvijalec, ležijo nekatere najlepše stavbe in ulice Newcastla upon Tyne, vključno s tržnico Grainger, Kraljevim gledališčem, ulico Grey Street, ulico Grainger Street in ulico Clayton Street.<ref name=ggrmrkt2>{{cite web |title=History of the Grainger Market |website=Newcastle City Council |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/market_customers_grainger_history |access-date=3 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100825132008/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/market_customers_grainger_history |archive-date=25 August 2010 }}</ref> Te stavbe so pretežno štirinadstropne, z navpičnimi strešnimi okni, kupolami, stolpi in konicami. Richard Grainger naj bi »našel Newcastle iz opeke in lesa ter ga pustil v kamnu«. Od 450 stavb v Grainger Townu jih je 244 zaščitenih, od tega 29 I. stopnje in 49 II. stopnje*. [[File:Earl Grey atop his monument (geograph 2368405).jpg|thumb|upright|left|Greyev spomenik]] Greyev spomenik, ki spominja na predsednika vlade Earla Greya in njegov zakon o reformi iz leta 1832, stoji nad postajo podzemne železnice Monument in sta ga zasnovala in zgradila Edward Hodges Baily in Benjamin Green. Hodges, ki je zgradil tudi Nelsonov steber, je zasnoval in zgradil kip, podstavek spomenika pa je zasnoval in zgradil Benjamin Green. Tržnica Grainger je nadomestila prejšnjo tržnico, prvotno zgrajeno leta 1808, imenovano Mesarska tržnica. Tržnica Grainger je bila prva pokrita tržnica v Newcastlu. Ob odprtju leta 1835 naj bi bila ena največjih in najlepših tržnic v Evropi. Odprtje so praznovali z veliko večerjo, ki se je je udeležilo 2000 gostov, umetnostna galerija Laing pa ima sliko tega dogodka.[103] Z izjemo lesene strehe, ki jo je leta 1901 uničil požar in jo nadomestili rešetkasti jekleni loki, je tržnica večinoma v prvotnem stanju.[103] Arhitektura tržnice Grainger je bila, tako kot večina v mestu Grainger, ki so zaščitene bodisi I. bodisi II. stopnje, leta 1954 uvrščena na seznam I. stopnje s strani organizacije English Heritage.<ref name =Grain201308>{{cite web |title=Grainger Market |url=https://britishlistedbuildings.co.uk/101024866-grainger-market-westgate-ward |website=British Listed Buildings |access-date=28 August 2013}}</ref><ref>{{NHLE |num=1024866 |desc=Grainger Market |access-date=14 May 2026}}</ref> Razvoj mesta v 1960-ih je privedel do rušenja dela Grainger Towna kot uvod v modernistične obnovitvene pobude T. Dana Smitha, vodje mestnega sveta Newcastla. Razkrit je bil korupcijski škandal, v katerega sta bila vpletena Smith in John Poulson, nepremičninski razvijalec iz Pontefracta v Zahodnem Yorkshiru, in oba sta bila zaprta. Odmevi škandala so bili ponovno obravnavani konec 1990-ih v televizijski seriji BBC ''Our Friends in the North''.<ref>Flannery, Peter. ''Retrospective – An interview with the creators of the series''. Included as a bonus feature on the ''Our Friends in the North'' DVD release. (BMG DVD 74321 941149).</ref> ==== Kitajska četrt ==== [[File:Porte Chinatown Newcastle Tyne 5.jpg|thumb|Lok v kitajski četrti Newcastla]] Cvetoča kitajska četrt Newcastla leži severozahodno od Grainger Towna, s središčem na ulici Stowell. Nov kitajski lok ali ''paifang'', ki predstavlja pomemben vhod, je bil mestu slovesno predan leta 2005. === Stanovanja === Stanovanja v Tynesideu so bila prevladujoča stanovanjska oblika, zgrajena v času, ko so industrijska središča na Tynesideu najhitreje rasla. Še vedno jih je mogoče najti na območjih, kot je South Heaton v Newcastlu, nekoč pa so prevladovala na ulicah na obeh straneh Tyne. Stanovanja v Tynesideu so bila zgrajena kot terase, ena vrata vsakega para so vodila v stanovanje v zgornjem nadstropju, druga pa v stanovanje v pritličju, vsaka z dvema ali tremi sobami. Nov razvoj v dolini Ouseburn jih je poustvaril; arhitekta Canyja Asha in Roberta Sakulo so pritegnile možnosti visoke gostote brez visoke gradnje in odstranjevanja skupnih prostorov. Kar zadeva stanovanjski fond, je uprava eden redkih organov, ki je v popisu prebivalstva leta 2010 zabeležila povečanje deleža samostojnih hiš (na 7,8 %), v tem primeru pa je bilo to povezano s podobnim povečanjem števila stanovanj in apartmajev ob vodi na 25,6 %, delež preurejenih ali skupnih hiš pa leta 2011 uvršča to vrsto stanovanja v najvišji od petih barvno kodiranih razredov s 5,9 % in je na ravni Oxforda in Readinga, višji od Manchestera in Liverpoola ter pod peščico zgodovinskih gosto naseljenih, verjetno prenapihnjenih trgov v lokalnih organih: Harrogate, Cheltenham, Bath, notranji London, Hastings, Brighton in Royal Tunbridge Wells.<ref>{{cite web |url=http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/census/2011/census-data/2011-census-interactive-content/index.html |title=2011 Census Interactive |publisher=Office for National Statistics |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129132219/http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/census/2011/census-data/2011-census-interactive-content/index.html |archive-date=29 January 2016 }}</ref> Pomembni stanovanjski projekti v Newcastlu so Byker Wall Ralpha Erskina, zasnovan v 1960-ih, ki je zdaj uvrščen na seznam II*. Je na Unescovem seznamu izjemnih stavb 20. stoletja.<ref>{{Cite web| url=http://architectuul.com/architecture/byker-wall|title=Byker Wall|website=Architectuul.com|access-date=5 May 2021}}</ref> Prenova Byker je leta 1988 osvojila prvo nagrado Veronice Rudge Green Prize za urbano oblikovanje.<ref>{{cite web |title= Veronica Rudge Green Prize in Urban Design |website= gsd.harvard.edu |url= https://www.gsd.harvard.edu/urban-planning-design/fellowships-prizes-and-travel-programs/veronica-rudge-green-prize-in-urban-design/ |access-date= Oct 16, 2024 }}</ref> === Podnebje === Newcastle ima oceansko podnebje (Köppen: ''Cfb''). Podatke v Newcastlu je leta 1802 prvič zbral odvetnik James Losh. Newcastle, ki leži v [[padavinska senca|padavinski senci]] Severnih [[Penini|Peninov]], je med najbolj suhimi mesti v Združenem kraljestvu. Temperaturni ekstremi, zabeleženi v vremenskem centru Newcastle, vključujejo 37,0 °C 19. julija 2022 do -14,0 °C 29. decembra 1995.<ref>{{cite web |publisher = TuTiempo | url= https://en.tutiempo.net/climate/1995/ws-32433.html | title = 1995 temperature}}</ref> Newcastle ima lahko hladne do mrzle zime, čeprav so običajno milejše kot na podeželju v okolici, poletja pa segajo od prijetnih do dokaj toplih, z zelo dolgimi dnevnimi urami v primerjavi z vsemi drugimi večjimi angleškimi mesti. Newcastle upon Tyne si deli isto zemljepisno širino kot [[København]], južna Švedska in [[Moskva]]. Za razliko od bolj zahodnih, vetrovnih območij Britanskega otočja, ki jih prizadene močno deževje, ki je običajno skoncentrirano v hladnejših mesecih, ima Newcastle manj sezonskih nihanj v padavinah in manj padavin na splošno v primerjavi s povprečjem Združenega kraljestva. Sneženje je precej redko in pogosto rahlejše, in čeprav je zaradi podnebnih sprememb vse redkejše, Newcastle kljub temu prejme več snega kot večina večjih angleških mest, saj ima v povprečju 5–10 dni snega v katerem koli letu. Najbližja vremenska postaja, ki zagotavlja statistiko sončnega obsevanja, je v [[Durham, Anglija|Durhamu]], približno 23 km južno od središča mesta Newcastle. Zaradi Durhamove notranjosti, manj urbanizirane lege, so podatki o nočnih temperaturah skozi vse leto približno 1 stopinjo hladnejši kot v samem Newcastlu. == Kultura == Mesto ima ponosno gledališko zgodovino. Stephen Kemble iz znane družine Kemble je petnajst let (1791–1806) vodil prvotno gledališče ''Theatre Royal'' v Newcastlu. Iz Londona je v Newcastle pripeljal člane svoje slavne igralske družine, kot sta Sarah Siddons in John Kemble. Stephen Kemble je gledališče vodil skozi številne slavne sezone. Prvotno gledališče ''Theatre Royal'' v Newcastlu je bilo odprto 21. januarja 1788 in je stalo na ulici Mosley Street. Porušili so ga, da bi naredili prostor za ulico Grey Street, kjer so zgradili njegovo nadomestilo. V mestu je še vedno veliko gledališč. Največje, [[Kraljevo gledališče, Newcastle|Theatre Royal]] na ulici Grey Street, je bilo prvič odprto leta 1837, zasnovala pa sta ga John in Benjamin Green. Druga gledališča v mestu vključujejo Live Theatre, People's Theatre, Alphabetti Theatre, Gosforth Civic Theatre in Jubilee Theatre. Newcastleška ljudska glasba je bila mešanica northumbrijske ljudske glasbe in pesmi iz devetnajstega stoletja z narečnimi besedili, ki so jih napisali avtorji, kot je George Ridley, med katerimi je tudi pesem, ki je postala neuradna himna Tynesida, ''Blaydon Races''. V 1960-ih se je iz newcastleških nočnih klubov na ulici Percy Street, pojavila mednarodno uspešna rock skupina ''The Animals''. Med drugimi znani izvajalci, povezanimi z mestom, so [[Sting]], Bryan Ferry, Dire Straits in v zadnjem času Maxïmo Park. Obstaja tudi cvetoča podzemna glasbena scena, ki zajema različne sloge, vključno z ''drum and bassom'', ''doom metalom'' in ''post-rockom''. Vodilni newcastleški ansambel za klasično glasbo je Royal Northern Sinfonia, ki je bila ustanovljena leta 1958 in je do leta 2004 redno nastopala v mestni hiši Newcastla. Danes ima sedež v Mednarodnem glasbenem centru Glasshouse v Gatesheadu. == Znamenitosti == Med znamenitostmi so [[most Tyne]], [[vrtljivi most čez Tyne|vrtljivi most]], [[grad Newcastle]], [[stolnica v Newcastle]], stolnica sv. Marije, cerkev sv. Tomaža, mesto Grainger, [[Greyjev spomenik]] in [[Kraljevo gledališče, Newcastle|gledališče Theatre Royal]], [[most tisočletja, Gateshead]], park sv. Jakoba, kitajska četrt in hiša Fernwood. Mesto ima dve večji univerzi – Univerzo Newcastle in Univerzo Northumbria. Univerza Newcastle ima svoje korenine v Medicinski in kirurški šoli Univerze Durham, ustanovljeni leta 1834. Popolnoma neodvisna je postala 1. avgusta 1963, ko je nastala Univerza Newcastle upon Tyne (zdaj preprosto Univerza Newcastle). Univerza Northumbria ima svoje korenine v Politehniki Newcastle, ustanovljeni leta 1969, ki je leta 1992 postala Univerza Northumbria v Newcastlu kot del vseangleškega procesa, v katerem so politehnike postale nove univerze. Univerza Northumbria je bila leta 2005 v vodniku The Times Good University Guide izbrana za "najboljšo novo univerzo". Prejemnica je srebrne nagrade TEF. == Gospodarstvo == Mestno gospodarstvo je raznoliko, z veliko gospodarsko proizvodnjo v znanosti, financah, trgovini na drobno, izobraževanju, turizmu in nočnem življenju. Newcastle je eno od osrednjih mest Združenega kraljestva in del omrežja Eurocities.<ref name="coreCity">{{cite web |title=Core Cities |website=corecities.com| publisher=Core Cities|url=https://www.corecities.com |access-date=8 April 2007}}</ref><ref name="euroCity2">{{cite web|title=Eurocities|publisher=eurocities.org|url=http://www.eurocities.org|access-date=19 August 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070928110159/http://www.eurocities.org/main.php|archive-date=28 September 2007}}</ref><ref name="euroCity">{{cite web|title=Newcastle-Gateshead|website=eurocities.eu|publisher=eurocities|url=http://www.eurocities.eu/eurocities/members/member&id=58|archive-url=https://web.archive.org/web/20130412001617/http://www.eurocities.eu/eurocities/members/member%26id%3D58|archive-date=12 April 2013|access-date=17 September 2015 }}</ref> Newcastle je imel pomembno vlogo med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] v 19. stoletju in je bil vodilno središče za rudarjenje premoga, ladjedelništvo, inženirstvo, strelivo in proizvodnjo. Težka industrija v Newcastlu je v drugi polovici 20. stoletja upadla; pisarniški, storitveni in maloprodajni sektor so zdaj postali glavna dejavnost mesta. Danes newcastlsko gospodarstvo prispeva približno 13 milijard funtov k bruto dodani vrednosti Združenega kraljestva.<ref name="RegionalGVA">{{cite web|url=http://www.statistics.gov.uk/downloads/theme_economy/Regional_GVA_December_2007.pdf|title=Regional GVA December 2007 (Page 7)|access-date=13 April 2009|publisher=Office for National Statistics|year=2007}}</ref> Ta številka je večinoma posledica dejavnosti podjetij v središču mesta. Ocenjuje se, da je živahno nočno življenje v mestu vredno 340 milijonov funtov na leto in posledično velja za pomemben dejavnik gospodarstva Newcastla. Prva biotehnološka vas v Združenem kraljestvu, Center za življenje, je ob glavni železniški postaji. Vas je prvi korak v načrtih mestnega sveta za preoblikovanje Newcastla v znanstveno mesto.<ref>{{cite web |title=Newcastle Science City |url=http://www.newcastlesciencecity.com/ |work=Newcastle Science City.com |access-date=8 April 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070416133100/http://www.newcastlesciencecity.com/ | archive-date=16 April 2007 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * ''Tyneside: A History of Newcastle and Gateshead from Earliest Times'', Alistair Moffat and George Rosie, Mainstream Publishing (10 November 2005), {{ISBN|1-84596-013-0}} * ''[https://www.openbookpublishers.com/product/398/tyneside-neighbourhoods--deprivation--social-life-and-social-behaviour-in-one-british-city Tyneside Neighbourhoods: Deprivation, Social Life and Social Behaviour in One British City]'', Daniel Nettle, Open Book Publishers, (2016), {{ISBN|9781783741885}} * ''History of Northumberland and Newcastle-upon-Tyne'', Leslie W. Hepple, Phillimore & Co Ltd (1976), {{ISBN|0-85033-245-1}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Newcastle upon Tyne}} {{Wikivoyage|Newcastle_upon_Tyne}} * [http://www.newcastlegateshead.com/ Official NewcastleGateshead Tourism Site] * [https://www.bbc.co.uk/tyne/ BBC Tyne] BBC Local website [[Kategorija:Mesta v Angliji]] [[Kategorija:Newcastle upon Tyne| ]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]] [[Kategorija:Hansa]] {{normativna kontrola}} eif79g76utd9325ds36s7a42efqxujp 6679104 6679103 2026-05-22T11:09:00Z Ljuba24b 92351 /* Grainger Town */ 6679104 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Newcastle upon Tyne | settlement_type = mesto in metropolitansko okrožje | image_skyline = {{multiple image |perrow=1 / 2 |total_width=275px |border=infobox |align=center |image1 = Newcastle-upon-Tyne-bridges-and-skyline cropped.jpg |caption1 = Nabrežje, z mostom Tyne na levi in ​​mostom Millennium na sredini desno |image2 = Buildings on Sandhill (geograph 6394694).jpg |caption2 = Stavbe na Sandhillu |image3 = Donjon Château Newcastle Tyne 4.jpg |caption3 = [[Grad, Newcastle|Grad]] |image4 = Monument Metro station, Newcastle (geograph 6499904).jpg |caption4 = [[Grainger Town]] |image5 = Théâtre Royal Newcastle Tyne 3.jpg |caption5 = [[Kraljevo gledališče, Newcastle|Kraljevo gledališče]] |image6 = St Mary’s Cathedral, Newcastle upon Tyne.jpg |caption6 = [[Stolnica v Newcastlu]] |image7 = Centre civique Newcastle Tyne 3.jpg |caption7 = Centar za državljane }} | image_flag = | image_seal = | image_shield = Arms of Newcastle upon Tyne City Council.svg | shield_link = | image_blank_emblem = | etymology = | nickname = ''The Toon'' | motto = {{langx |la|Fortiter Defendit Triumphans |translation=Zmaga pogumne obrambe}} | image_map = Newcastle upon Tyne UK locator map.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = Newcastle v grofiji Tyne and Wear | pushpin_map = | pushpin_map_caption = | pushpin_mapsize = | pushpin_label_position = | coordinates = {{coord|54.9738|-1.6131|region:GB_type:adm3rd|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Združeno kraljestvo]] | subdivision_type1 = dežela | subdivision_name1 = [[Anglija]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = [[Severovzhoda Anglija]] | subdivision_type3 = Ceremonialna grofija | subdivision_name3 = Tyne and Wear | subdivision_type4 = zgodovinska grofija | subdivision_name4 = [[Northumberland]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 2. stoletje | established_title1 = status mesta | established_date1 = 1882 | established_title2 = Metropolitansko okrožje | established_date2 = 1. april 1974 | named_for = | seat_type = Administrative HQ | seat = Newcastle Civic Centre | parts_type = | parts = <!-- Government --> | government_footnotes = <ref name="Council leadership">{{cite web |url=https://www.newcastle.gov.uk/local-government |title=How we run the city |website=Newcastle City Council |access-date=13 May 2026}}</ref> <!--| government_type = [[Metropolitan borough]] | governing_body = [[Newcastle City Council]] | leader_title = [[Executive arrangements|Executive]] | leader_name = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader and cabinet]] | leader_title1 = [[Political make-up of local councils in the United Kingdom|Control]] | leader_name1 = {{English district control|GSS=E08000021}} | leader_title2 = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader]] | leader_name2 = Karen Kilgour ([[Labour Party (UK)|L]]) | leader_title3 = [[List of mayors of Newcastle upon Tyne|Lord Mayor]] | leader_name3 = Henry Gallagher | leader_title4 = [[Member of Parliament (United Kingdom)|MPs]] | leader_name4 = {{Collapsible list | title = 5 MPs | [[Mary Glindon]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Catherine McKinnell]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Chi Onwurah]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Joe Morris (politician)|Joe Morris]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Emma Foody]] ([[Labour and Co-operative Party|L]]) }}--> <!-- Area --> | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="popstats"/> | area_total_km2 = 115 | area_land_km2 = GSS=E08000021 | area_water_km2 = | area_rank = <!-- Population --> | population_footnotes = <ref name="popstats"> [https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/bulletins/populationestimatesforenglandandwales/mid2024 "Mid-Year Population Estimates, United Kingdom, June 2024"]</ref> | population_as_of = 2024 | population_total = 320.605 | population_rank = 42. | population_density_km2 = 2826 | population_demonym = {{Unbulleted list | Novocastrian | [[Geordie]] ([[Colloquialism|colloq.]]) }} | timezone1 = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset1 = +0 | timezone1_DST = [[Britanski poletni čas|BST]] | utc_offset1_DST = +1 <!-- Codes --> | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = NE 1–7 in NE12–20 | area_code_type = Klicne številke | area_code = 0191 | iso_code = ISO 3166-2:GB | blank1_name = GSS coding system | blank1_info = E08000021 | website = {{URL|newcastle.gov.uk}} | module = | footnotes = }} '''Newcastle upon Tyne''' (pogosto skrajšano v '''Newcastle'''; {{IPAc-en|audio=en-uk-NewcastleUponTyne(ShortA).ogg|nj|uː|ˈ|k|æ|s|əl}}) je mesto in metropolitansko okrožje v grofiji [[Tyne and Wear]] v severovzhodnem delu [[Anglija|Anglije]]. Leži na severnem bregu reke [[Tyne]]. Je najsevernejše mesto v Angliji. Je najbolj naseljeno naselje v somestju Tyneside in severovzhodni Angliji.<ref name="2021census">{{cite web |url=https://www.ons.gov.uk/visualisations/dvc2257a/fig1/datadownload.xlsx |title=Figure 1: Explore population characteristics of individual BUAs |access-date=7 August 2021 |website=Office for National Statistics}}</ref> Metropolitansko okrožje je imelo leta 2024 ocenjeno število prebivalcev 320.605.<ref name="popstats"/> Mesto je nastalo na območju rimske naselbine z imenom ''Pons Aelius''.<ref>[http://www.roman-britain.co.uk/places/pons_aelius/ Roman Britain] Pons Aelius - 'The Aelian Bridge'</ref><ref>[http://books.google.co.uk/books?id=-MkgAAAAMAAJ&q=%22Pons+Aelius%22+newcastle&dq=%22Pons+Aelius%22+newcastle&client=firefox-a&pgis=1 GoogleBooks] George Patrick Welch, ''Britannia, the Roman Conquest and Occupation of Britain'', Wesleyan University Press, 1963</ref> Naselje je postalo znano kot ''Monkchester'', preden je prevzelo ime po svojem gradu, ki ga je leta 1080 zgradil Robert Curthose, najstarejši sin [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]]. Mesto je bilo pomembno središče trgovanja z volno in kasneje kopanja [[premog]]a. Pristanišče se je razvilo v 16. stoletju in je skupaj z ostalimi ladjedelnicami vzdolž reke Tyne spadalo med najpomembnejša središča izdelave in popravil ladij na svetu.<ref>{{Cite web |last=Simpson |first=David |title=Shipbuilding in North East England |url=https://englandsnortheast.co.uk/Shipbuilding.html |access-date=13 May 2026 |website=England's North East}}</ref> Ta industrija je kasneje upadla in dokončno izginila. Danes je mesto predvsem poslovno in kulturno središče, posebej znano po svojem živahnem nočnem življenju. == Zgodovina == === Rimska doba === Prvo zabeleženo naselje na območju današnjega Newcastla je bil ''[[Pons Aelius]]'' ('Elijev most'), [[kastrum|rimska utrdba]] in most čez reko Tyne. Ime je dobil po rimskem cesarju [[Hadrijan]]u, ki ga je ustanovil v 2. stoletju našega štetja. Ta redka čast nakazuje, da je Hadrijan morda obiskal to mesto in postavil most na svojem potovanju po Britaniji. Prebivalstvo Pons Aeliusa je takrat ocenjeno na 2000 ljudi. Fragmenti [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] so vidni v delih Newcastla, zlasti vzdolž zahodne ceste. Potek rimskega zidu je mogoče zaslediti proti vzhodu do Segedunuma, rimske utrdbe v Wallsendu – 'koncu zidu' – in do ločene oskrbovalne utrdbe Arbeia v South Shieldsu, čez reko od Hadrijanovega zidu.<ref>{{cite web |title=About Arbeia, South Shields Roman Fort |url=https://www.northeastmuseums.org.uk/arbeia/about |website=Arbeia Roman Fort |publisher=North East Museums |access-date=13 May 2026}}</ref> Obseg Hadrijanovega zidu je bil 117 km in je raztezal širino Britanije; zid je vključeval ''Vallum'', velik zadnji jarek z vzporednimi nasipi<ref>{{cite web |last=Hogan |first=C Michael |editor-last=Burnham |editor-first=Andy |location=Surrey |date=1 October 2023 |website=The Megalithic Portal |title=Hadrian's Wall |url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=18177 |access-date=13 May 2026}}</ref> in je bil zgrajen predvsem za obrambo in preprečevanje vdora [[Pikti|piktskih plemen]] s severa, verjetno pa ne kot bojna linija za večjo invazijo. Vendar se zdi, da se je Vallum končal tik zahodno od Newcastla, kjer je njegovo vlogo sekundarne obrambne linije opravljala reka Tyne.<ref>{{cite book |last1=Johnson |first1=Stephen |author2=English Heritage |title=Hadrian's Wall |year=2004 |publisher=Batsford Books |isbn=0-7134-8840-9 |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Hadrian_s_Wall/tuv_wAEACAAJ?hl}}</ref> === Anglosaško in normansko obdobje === Po rimskem odhodu iz Britanije, ki je bil končan leta 410, je Newcastle postal del močnega [[Zgodovina anglosaške Anglije|anglosaškega]] kraljestva [[Northumbrija]] in je bil v tem obdobju znan kot ''Munucceaster'' (včasih posodobljen kot Monkchester).<ref name=Monkchester>{{cite book |last=Mackenzie |first=Eneas |author-link= |title=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead |chapter=Historical events: To 1584 |publisher=Mackenzie and Dent |location=Newcastle upon Tyne |year=1827 |chapter-url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp1-22 |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref> Spori z Danci leta 876 so naselja ob reki Tyne pustili v ruševinah.<ref name="ncl.ac.uk"/> Po konfliktih z Danci in po uporu proti Normanom leta 1088 je Monkchester skoraj uničil Odo iz Bayeuxa.<ref>{{cite news |title=The war and bloodshed of our historic Baronial families |date=19 May 2013 |url=https://www.morpethherald.co.uk/news/the-war-and-bloodshed-of-our-historic-baronial-families-1-5680039 |department=View from Ha' Hill |newspaper=Morpeth Herald |publisher=Johnston Press |access-date=25 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180325232125/https://www.morpethherald.co.uk/news/the-war-and-bloodshed-of-our-historic-baronial-families-1-5680039 |archive-date=25 March 2018}}</ref> Zaradi strateške lege je Robert Curthose, sin Viljema Osvajalca, leta 1080 tam postavil lesen grad. Mesto je bilo odtlej znano kot ''Novum Castellum'' ali ''Novi grad''. Leseno konstrukcijo je leta 1087 nadomestil kamniti grad. Grad je bil ponovno zgrajen leta 1172 med vladavino [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]] Velik del stolpa, ki ga je danes mogoče videti v mestu, izvira iz tega obdobja.<ref name="ncl.ac.uk">{{cite web|last=Dodds |first=Graham |title=Origins of (the) New Castle upon Tyne |website=So Thats Why Its Called! |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/castle.php |access-date=13 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402141841/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/castle.php |archive-date=2 April 2015 }}</ref> === Srednji vek === Skozi srednji vek je bil Newcastle severna trdnjava Anglije. Leta 1400 je bil Newcastle zaradi upravnih namenov ločen od Northumberlanda in ga je Henrik IV. razglasil za grofijo. Newcastle je dobil naziv grofija mesta Newcastle upon Tyne.<ref name="sepNewc">{{cite book |last=Mackenzie |first=Eneas |author-link= |year=1827 |title=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead |url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account |chapter=The Corporation: Grants and charters |chapter-url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp1-22 |page=601-611 |publisher=Mackenzie and Dent |location=Newcastle upon Tyne |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref> Leta 1589 je [[Elizabeta I. Angleška]] podelila mestu novo listino. V 13. stoletju je bilo okoli mesta zgrajeno 7,6 m visoko kamnito obzidje,[18] da bi ga branili pred napadalci med mejno vojno proti Škotski. Škotski kralj Viljem Lev je bil leta 1174 zaprt v Newcastlu, Edvard I. pa je skozi mesto proti jugu prinesel Sconski kamen in Viljema Wallacea. Newcastle je bil v 14. stoletju trikrat uspešno branjen pred Škoti.<ref name="self57567">{{Cite book |editor-last=Lewis |editor-first=Samuel |year=1848 |title=A Topographical Dictionary of England |url=https://www.british-history.ac.uk/topographical-dict/england |chapter=Newbottle - Newcastle-upon-Tyne |chapter-url=http://www.british-history.ac.uk/topographical-dict/england/pp379-389a |pages=379-389a |location=London |publisher=Samuel Lewis |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref><ref name=countyOfItself_Separated_1400>{{cite web| url=http://www.newcastle.gov.uk/wwwfileroot/legacy/libraries/HistoryofNewcastlemainbody.pdf| archive-url=https://web.archive.org/web/20180727114838/https://www.newcastle.gov.uk/sites/default/files/wwwfileroot/legacy/libraries/HistoryofNewcastlemainbody.pdf |archive-date=27 July 2018 |title=History of Newcastle upon Tyne |access-date=7 June 2014 |year=2009 |work=Local Studies Factsheet No. 6 |publisher=Newcastle City Council |page=2}}</ref> ===16. do 19. stoletje === Od leta 1530 je kraljev zakon omejil vse pošiljke premoga iz Tynesida v Newcastle Quayside, s čimer je monopol v trgovini s premogom podelil kartelu newcastleskih meščanov, znanih kot Hostmeni. Ta monopol, ki je trajal precej časa, je Newcastlu pomagal uspevati in se razviti v veliko mesto. Izraz »prevažanje premoga v Newcastle« je bil prvič kontekstualno zabeležen leta 1538.[19] Sam izraz pomeni nesmiselno početje. V 18. stoletju je ameriški podjetnik Timothy Dexter, ki je veljal za ekscentrika, kljuboval temu idiomu. Trgovci, ki so načrtovali, da ga bodo uničili, so ga prepričali, naj s pošiljko premoga odpluje v Newcastle; vendar je njegova pošiljka prispela po Tyneu med stavko, ki je ohromila lokalno proizvodnjo, kar mu je omogočilo precejšen dobiček. Na območju Sandgate, vzhodno od mesta in ob reki, je živela tesno povezana skupnost ''kobiličarjev'' in njihovih družin.<ref name=keelmen>{{cite web |last=Davison |first=Yvonne |title=Sandgate and the Keelmen |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/sandgate.php |access-date=17 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402141346/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/sandgate.php |archive-date=2 April 2015 }}</ref> Tako so jih imenovali, ker so delali na kobilicah, čolnih, ki so jih uporabljali za prenos premoga z rečnih bregov do čakajočih premogovnikov, za izvoz v London in drugam. V 1630-ih je zaradi [[kuga|kuge]] umrlo približno 7000 od 20.000 prebivalcev Newcastla, kar je več kot tretjina prebivalstva. Natančneje, v letu 1636 je na podlagi dokazov, ki jih ima Društvo starinarjev, zaradi epidemije umrlo 47 % takratnega prebivalstva Newcastla; to je bila morda tudi najbolj uničujoča izguba v katerem koli britanskem mestu v tem obdobju.<ref name=Plag1636>{{cite web |last = Bower |first = Ian |title = Ebola and Plague in Newcastle in 1636 |publisher = Tyne & Wear Archives & Museums |date = 22 October 2014 |url = https://www.twmuseums.org.uk/engage/blog/ebola-and-plague-in-newcastle-in-1636/|access-date = 24 November 2014}}</ref> [[File:The Quayside, Newcastle upon Tyne, 1961 (15657916212).jpg|alt=|thumb|Newcastle je bil nekoč pomembno industrijsko središče, zlasti za premog in ladijski promet]] Med [[angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] se je sever izrekel za kralja.<ref name=northCWar>{{cite web |last = <!--History.com Staff -->|title = English civil wars |work = History.com |publisher = A+E Networks |year = 2009 |url = http://www.history.com/topics/british-history/english-civil-wars |access-date = 20 June 2015}}</ref> V poskusu osvojitve Newcastla in reke Tyne so Cromwellovi zavezniki, Škoti, zavzeli mesto Newburn. Leta 1644 so Škoti po obleganju zavzeli okrepljeno utrdbo na reki Lawe v South Shieldsu in mesto je bilo oblegano več mesecev. Cromwellovi zavezniki so ga sčasoma zavzeli ('z bučnimi bobni') in izropali. Hvaležni kralj je mestu podelil geslo {{langx|la|Fortiter Defendit Triumphans}} - zmagoslavje s pogumno obrambo). [[Karel I. Angleški|Karla I.]] so Škoti zaprli v Newcastlu v letih 1646–47.<ref name=civilWar>{{cite news |title=Civil War |newspaper=The Northern Echo |location=Darlington |publisher=Newsquest |date=10 March 2009 |access-date=13 May 2026 |issn=20430442 |url=http://www.thenorthernecho.co.uk/history/war/border/4189653.Civil_War/}}</ref> Po uniji leta 1707 je mestno obzidje postalo zastarelo in se je umaknilo širitvi mesta. Kljub jakobitskim uporom v letih 1715 in 1745 so utrdbe umaknile mesto industrijskemu razvoju. Pridobivanje in predelava [[premog]]a in [[železo|železa]] je ustvarila vrsto specializiranih industrij, kot sta proizvodnja jekla in sčasoma parna energija.<ref>{{Cite web |title=Coal Mining and Railways in the North East |url=https://englandsnortheast.co.uk/coal-railways-north-east/ |access-date=2025-11-14 |website=England's North East}}</ref> Newcastle je postal tudi proizvajalec stekla s slovesom briljantnega kremenčevega stekla.<ref>{{cite web |date=2 December 1994 |title=Glass (N) – Encyclopedia of Antiques |url=http://www.oldandsold.com/articles02/glass-n.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101229100622/http://www.oldandsold.com/articles02/glass-n.shtml |archive-date=29 December 2010 |access-date=4 August 2010 |publisher=Oldandsold.com}}</ref> Steklo je bilo ključnega pomena za industrijski razvoj regije Tyne and Wear. Newcastle je leta 1767 odprl svoj prvi norišnico. Azilnica je bila namenjena ljudem iz grofij Newcastle, Durham in Northumberland. Newcastleški ekscentriki 19. stoletja so bili skupina nepovezanih ljudi, ki so živeli v središču Newcastla in njegovem nabrežju med koncem 18. in začetkom/sredino 19. stoletja. Upodablja jih slika Henryja Perleeja Parkerja.<ref name=lunaticAsylum1767>{{cite book |last=Southwick |first=Michael |title=Newcastle-upon-Tyne: Fragments of the Past |volume=1 |location=Newcastle |publisher=Great North Children's Hospital | year=2021}}</ref> Newcastle je bil četrto največje tiskarsko središče v državi, takoj za [[London]]om, [[Oxford]]om in [[Cambridge]]om,<ref name=pPressNewc>{{cite web| last = Maples| first = Ben| title = Things to Do in Newcastle| website = universitycompare.com| date = 12 July 2024| url = https://universitycompare.com/guides/city/newcastle| access-date = 29 March 2025}}</ref> Literarno in filozofsko društvo iz leta 1793, s svojimi učenimi razpravami in veliko zalogo knjig v več jezikih, pa je bilo pol stoletja starejše od Londonske knjižnice. Nekateri ustanovni člani Literarnega in filozofskega društva so bili abolicionisti. Stalna vojaška prisotnost v mestu je bila vzpostavljena z dokončanjem vojašnice Fenham leta 1806. Veliki požar v Newcastlu in Gatesheadu je bil tragična in spektakularna serija dogodkov, ki se je začela v petek, 6. oktobra 1854, v katerih je bilo v seriji požarov in eksplozije uničenih veliko premoženja v dveh mestih na severovzhodu Anglije, v kateri je umrlo 53 ljudi, stotine pa jih je bilo ranjenih.<ref>{{cite web |url=http://quaysidelives.ncl.ac.uk/2012/11/last-surviving-building-from-great-fire/ |title=Last surviving building from Great Fire |publisher=Quayside Lives |access-date=25 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170630234941/http://quaysidelives.ncl.ac.uk/2012/11/last-surviving-building-from-great-fire/ |archive-date=30 June 2017 }}</ref> Status mesta je Newcastlu podeljen 3. junija 1882.<ref>{{cite news |last=Morton |first=David |title=Recalling the fascinating history of the city of Newcastle – from A to Z |date=6 July 2018 |url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/history/recalling-fascinating-history-city-newcastle-14868748 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Reach |access-date=3 August 2020}}</ref> V 19. stoletju sta bila ladjedelništvo in težko inženirstvo osrednjega pomena za blaginjo mesta; mesto pa je bilo gonilna sila industrijske revolucije. Ta revolucija je povzročila urbanizacijo mesta. Leta 1817 se je v mesto preselilo podjetje Maling, nekoč največje lončarsko podjetje na svetu.<ref name=pottery>{{cite web |title=Mailing pottery |publisher=Tyne & Wear Archives & Museums |url=http://www.twmuseums.org.uk/laing/northernspirit/maling-pottery/ |access-date=17 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150411151215/http://www.twmuseums.org.uk/laing/northernspirit/maling-pottery/ |archive-date=11 April 2015}}</ref> Viktorijanska industrijska revolucija je prinesla industrijske strukture, med katerimi je bil 4 km dolg Viktorijin predor, zgrajen leta 1842, ki je zagotavljal podzemne poti za vagone do mestnih četrti. 3. februarja 1879 je bila ulica Mosley Street v mestu prva javna cesta na svetu, ki jo je osvetlila žarnica z žarilno nitko. Newcastle je bilo eno prvih mest na svetu, ki ga je osvetlila električna razsvetljava.<ref name=Mosely>{{cite web |title=Electric lighting |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/very_truly_yours/science/swan/electric_light/ |access-date=3 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606212620/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/very_truly_yours/science/swan/electric_light/ |archive-date=6 June 2014 }}</ref> Inovacije v Newcastlu in okolici so vključevale razvoj varnostnih svetilk, Stephensonovo raketo, topništvo lorda Armstronga, moko Be-Ro, Lucozade, električne žarnice Josepha Swana in izum parne turbine Charlesa Parsonsa, ki je privedel do revolucije ladijskega pogona in proizvodnje poceni elektrike. Leta 1882 je Newcastle postal sedež anglikanske škofije, cerkev sv. Nikolaja pa je postala njena stolnica.<ref name="Cathedral1882">{{cite web |title = The Cathedral Church of St Nicholas |publisher = Newcastle Diocese |url = http://www.newcastle.anglican.org/people-and-places/our-cathedral.aspx |access-date = 17 April 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150621225337/http://www.newcastle.anglican.org/people-and-places/our-cathedral.aspx |archive-date = 21 June 2015}}</ref> <gallery> File:Newcastle schloss.jpg|[[Grad Newcastle]] je najstarejša zgradba v mestu, ki sega vsaj v 11. stoletje File:Newcastle-upon-Tyne from New Chatham engraving by William Miller after T Allom.jpg|Grafika Williama Millerja iz Newcastla leta 1832, kot je vidna iz Gatesheada File:Victoria Tunnel (Newcastle) near Ouse Street 2010-02-19.jpg|Viktorijin predor, zgrajen za prevoz premoga<ref name=VTunnel201401>{{cite episode |last=Hudson |first=Jules |author-link= |date=26 September 2012 |title=North East England |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b01n3kv4 |series=How We Won the War |series-no=1 |number=3 |publisher=BBC |minutes= |time= |network=BBC Two |access-date=21 January 2014 |quote=By 1935, every city in the UK had been given a document by the government, declaring that in the event of war, every city should have air raid protection... }}</ref> File:Newcastle City Centre 17.9.1917.jpg|Središče mesta Newcastle, 1917, z nogometnim igriščem St James' Park nad in levo od središča </gallery> === 20. in 21. stoletje === [[File:Newcastle Central from Manors geograph-2389652-by-Ben-Brooksbank.jpg|thumb|right|Pogled proti severu z grajskega utrdbenega stolpa proti Berwick-on-Tweedu leta 1954]] [[File:Newcastle castle keep across the River Tyne to Gateshead geograph-2613573-by-Ben-Brooksbank.jpg|thumb|right|Panorama z grajskega utrdbenega stolpa v Newcastlu čez reko Tyne do Gatesheada leta 1954]] Newcastlov sistem javnega prevoza je bil posodobljen leta 1901, ko so na mestne ulice uvedli električne tramvaje družbe Newcastle Corporation Tramways, ki so jih od leta 1935 postopoma nadomeščali trolejbusi, tramvajski promet pa je bil dokončno ukinjen leta 1950. Mesto je leta 1904 pridobilo svojo prvo umetniško galerijo, Laing Art Gallery, ki je dobila ime po svojem ustanovitelju Alexandru Laingu, škotskem trgovcu z vinom in žganimi pijačami, ki je želel nekaj vrniti mestu, v katerem je ustvaril svoje bogastvo. Druga umetniška galerija – ustanovljena leta 1926 na Umetniški šoli kralja Edvarda VII. – je Hatton Gallery, ki je zdaj del Univerze v Newcastlu.<ref name=hattonGallery1925_1>{{cite web |title=About the Hatton Gallery |website=North East Museums |url=https://www.northeastmuseums.org.uk/hatton/about-us |access-date=14 May 2026}}</ref> S prihodom avtomobila se je Newcastlovo cestno omrežje v začetku 20. stoletja izboljšalo, začenši z odprtjem cestnega mostu Redheugh leta 1901<ref name=redheughBridge1901>{{cite web |title=Redheugh Bridge (1901–1984) |website=Structural Images of the North East |publisher=Newcastle University |date=26 March 2004 |url=http://www.sine.ncl.ac.uk/view_structure_information.asp?struct_id=1468 |access-date=14 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402174825/http://www.sine.ncl.ac.uk/view_structure_information.asp?struct_id=1468 |archive-date=2 April 2015}}</ref> in mostu Tyne leta 1928.<ref name=tyneBridge1928>{{cite web |title=The Tyne Bridge: Icon of an Industrial Age |website=Nation on Film |publisher=BBC |date=24 September 2014 |url=http://www.bbc.co.uk/nationonfilm/topics/misc-work/tyne-bridge-construction-building.shtml |access-date=14 May 2026}}</ref> Prizadevanja za ohranitev zgodovinske preteklosti mesta so bila očitna že leta 1934, ko se je odprl Muzej znanosti in industrije, istega leta pa tudi Muzej Johna G. Joiceyja. Slumska naselja v mestnih središčih so začela nadomeščati občinska stanovanja v dvajsetih letih 20. stoletja, proces pa se je nadaljeval v 1970-ih, skupaj z obsežno gradnjo zasebnih hiš in prevzemi. Brezposelnost je v Newcastlu dosegla rekordne višine med veliko depresijo v 1930-ih. Zadnji premogovnik v mestu se je zaprl leta 1956,<ref name= openCastSciCity2011>{{Cite news |last=Wilkinson |first=Tom |date=4 October 2011 |title=Newcastle may see return to coal mining |newspaper=The Independent |location=London |issn=17419743 |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/newcastle-may-see-return-to-coal-mining-2365475.html |access-date=4 July 2017}}</ref> čeprav je bil leta 2013 odprt začasni odprti rudnik. Začasni odprti rudnik je s sodobnimi tehnikami za zmanjšanje hrupa premestil 40.000 ton premoga na del mesta, ki je bil v fazi prenove. Počasno propadanje ladjedelnic na bregovih reke Tyne se je zgodilo v 1970-ih, 1980-ih in 1990-ih. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta bila mesto in okolica tarča zračnih napadov, saj je bila težka industrija vključena v proizvodnjo ladij in orožja. Napadi so povzročili 141 smrtnih žrtev in 587 ranjenih. Nekdanji francoski konzul v Newcastlu, Jacques Serre, je pomagal nemškim vojnim prizadevanjem tako, da je admiralu Raederju, ki je bil poveljnik nemške mornarice, opisal pomembne cilje v regiji.<ref>{{cite news |first=Ray |last=Marshall |title=WWII betrayal of French Consul in Newcastle |date=16 November 2011 |url=https://www.chroniclelive.co.uk/lifestyle/nostalgia/wwii-betrayal-french-consul-newcastle-1407132 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Trinity Mirror}}</ref> Javni sektor v Newcastlu se je začel širiti v 1960-ih. Zvezna struktura Univerze v Durhamu je bila razpuščena. Visoka šola te univerze v Newcastlu, ki je bila znana kot King's College, je postala Univerza v Newcastlu upon Tyne (danes znana kot Univerza Newcastle), ki je bila ustanovljena leta 1963,[65] nato pa leta 1969 še Newcastle Polytechnic; Slednja je leta 1992 dobila univerzitetni status in postala Univerza Northumbria v Newcastlu (danes znana kot Univerza Northumbria). Nadaljnja prizadevanja za ohranitev zgodovinske preteklosti mesta so se nadaljevala v poznem 20. stoletju z odprtjem Muzeja vojaških vozil Newcastle leta 1983 in Železniškega muzeja Stephenson leta 1986. Muzej vojaških vozil se je zaprl leta 2006. Med novimi razvojnimi projekti na prelomu 21. stoletja sta bila Center za znanosti o življenju leta 2000 in most Millennium Bridge leta 2001.<ref>{{cite web |url=https://www.localhistories.org/newcastle.html |title=A History of Newcastle |publisher=Localhistories.org |access-date=4 March 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140626084348/http://localhistories.org/newcastle.html |archive-date=26 June 2014 }}</ref> Leta 2019 je neka potovalna spletna stran Newcastle razglasila za najprijaznejše mesto v Združenem kraljestvu.<ref name="chroniclelive">{{cite news |last=Meechan |first=Simon |date=4 October 2019 |title=Travel site names Newcastle the friendliest city in the United Kingdom |url=https://www.chroniclelive.co.uk/whats-on/travel-tourism/travel-site-names-newcastle-friendliest-17029988 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Reach |access-date=18 January 2021}}</ref> == Geografija == Od leta 1974 je Newcastle del metropolitanske grofije Tyne in Wear v severovzhodni Angliji. Mesto je na severozahodnem bregu reke Tyne, približno 74 km južno od meje s [[Škotska|Škotsko]]. Tla pod mestom so oblikovana iz karbonskih plasti skupine srednjepenninskih premogovnih meril – [[peščenjak]]ov, [[lapor]]ovcev in [[premog]]ovnih plasti, ki se običajno zmerno spuščajo proti vzhodu. Zahodno od mesta so zgornjepenninske premogovne plasti, še bolj zahodno pa peščenjaki in laporovci formacije Stainmore, lokalnega ekvivalenta mlinskega kamna.<ref>{{cite map |title=Bedrock Geology UK North |scale=1:625,000 |type=Geological map |edition=5th |year=2007 |publisher=British Geological Survey |isbn=9780751835021}}</ref> V velikem delu Newcastle še vedno ohranja srednjeveško razporeditev ulic. Ozkih ulic ali ''chares'', ki jih je večinoma mogoče prehoditi le peš, je še vedno v izobilju, zlasti ob reki. Stopnice z reke do višjih delov mestnega središča in ohranjenega grajskega stolpa, prvotno zabeleženega v 14. stoletju, so ponekod ostale nedotaknjene. V soseskah Close, Sandhill in Quayside so sodobne stavbe in objekti iz 15. do 18. stoletja, vključno s hišo Bessie Surtees, baroma Cooperage in Lloyds Quayside, hišo Derwentwater in restavracijo House of Tides, ki je v trgovski hiši iz 16. stoletja na naslovu Close 28–30, in je uvrščena na seznam spomenikov I. stopnje. Mesto ima obsežno neoklasicistično središče, imenovano ''Tyneside Classical'',<ref name="Tyneside Classical">{{cite web | title = GRAINGER TOWN, Tyneside Classical | quote = hundreds of fine Georgian and stylish Victorian buildings which have led to its architecture being referred to as "Tyneside Classical". | url = http://northeast.greatbritishlife.co.uk/article/north-east-life-newcastle-grainger-town-grey-street-eldon-square-chinatown-eldon-garde-17318/ | access-date = 26 July 2010| archive-date = 23 August 2011| archive-url = https://web.archive.org/web/20110823095119/http://northeast.greatbritishlife.co.uk/article/north-east-life-newcastle-grainger-town-grey-street-eldon-square-chinatown-eldon-garde-17318/ }}</ref> ki sta ga v 1830-ih večinoma razvila Richard Grainger in John Dobson. V zadnjem času je bila newcastleska arhitektura, ki velja za ''Tyneside Classical'', obsežno obnovljena. Voditelj in pisatelj Stuart Maconie je Newcastle opisal kot najlepše mesto v Angliji,<ref>{{Cite news |last= Maconie |first=Stuart |author-link= |title=Stuart Maconie reveals..why it's great up North.. |quote=Manchester, Leeds in Newcastle ostajajo, drznejši, svetlejši in lepši kot kdaj koli prej. V Manchestru se zaradi butičnih hotelov ne morete preseliti, Leeds ima Harvey Nichols in Newcastle je zdaj najlepše mesto v Angliji. |newspaper=Daily Mirror |location=London |publisher=Trinity Mirror |date= 8 February 2008 |url=https://www.mirror.co.uk/news/topstories/2008/02/08/stuart-maconie-reveals-why-it-s-great-up-north-89520-20312679/ |access-date=4 July 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081006204722/http://www.mirror.co.uk/news/topstories/2008/02/08/stuart-maconie-reveals-why-it-s-great-up-north-89520-20312679/ |archive-date=6 October 2008}}</ref><ref>{{Cite book |last=Maconie |first=Stuart |author-link= |title=Pies and Prejudice |year=2007 |publisher=Ebury Press |location=London |isbn=978-0-09-191022-8}}</ref> nemško britanski arhitekturni učenjak Nikolaus Pevsner pa opisuje Grey Street kot eno najlepših ulic v Angliji. Leta 1948 je pesnik John Betjeman o Grey Streetu dejal: »Kar se tiče krivulje Grey Streeta, nikoli ne bom pozabil, kako sem jo videl v popolnosti, brez prometa v meglenem nedeljskem jutru.«<ref name=greyStBetjeman>{{cite magazine |last=Reid |first=Carlton |date=15 May 2020 |title=Parking Cull And Pocket Parks For England's Finest Street As Newcastle Plans Post-Pandemic Future |magazine=Forbes |location=Jersey City |issn=00156914 |access-date=15 May 2020 |url=https://www.forbes.com/sites/carltonreid/2020/05/15/parking-cull-and-pocket-parks-for-englands-finest-street-as-newcastle-plans-post-pandemic-future}}</ref> Ulica se od Greyjevega spomenika spušča proti dolini reke Tyne in je bila leta 2005 v anketi poslušalcev BBC Radia 4 izbrana za najlepšo ulico v Angliji. Na podelitvi nagrad Google Street View leta 2010 se je Grey Street uvrstila na 3. mesto v kategoriji britanske slikovitosti.<ref name="google street view">{{Cite news |title=Google Street View awards 2010 |date=8 March 2010 |newspaper=[[The Guardian]] |location=London |publisher=Guardian Media Group |eissn=17563224 |url=https://www.theguardian.com/travel/gallery/2010/mar/08/google-street-view?picture=360124038 |access-date=8 March 2010}}</ref> Del Grainger Towna je bil v 1960-ih porušen, da bi naredili prostor za nakupovalno središče Eldon Square, vključno z vsemi stranmi prvotnega Eldon Squarea razen ene. {{wide image|NewCastle-KeepTower360.jpg|1100px|360° panoramski posnetek z vrha trdnjave}} Takoj severozahodno od mestnega središča je park Leazes, ki je bil prvič odprt za javnost leta 1873 po peticiji 3000 mestnih delavcev za »lahek dostop do odprtega prostora za namene zdravja in rekreacije«. Tik pred enim od njegovih vogalov je park St. James', domači stadion nogometnega kluba Newcastle United, ki dominira nad mestom z vseh strani. [[File:St James Park Newcastle as seen from south of the River Tyne.jpg|thumb|upright=1.7|Pogled na park St. James' na obzorju in okoliške stavbe, kot je bilo videti iz Gatesheada]] Druga večja zelena površina v mestu je Town Moor, ki leži tik severno od mestnega središča. Večji je od [[Hyde Park, London|londonskega Hyde Parka]] in Hampstead Heatha skupaj<ref name=townmoo1>{{cite web|title=Insight: Taking a closer look at the Town Moor |quote=land which covers an area larger than London's Hyde Park and Hampstead Heath |publisher=Northumbria University |url=http://northumbria.ac.uk/insight/896829 |access-date=17 September 2008}}{{dead link|date=May 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name=townmoo2>{{cite web |title = Newcastle Breaks |publisher = latebreaks.com |url = http://www.latebreaks.com/destinations/countries/Newcastle_Breaks.html |access-date = 17 September 2008|archive-url = https://web.archive.org/web/20090115035647/http://www.latebreaks.com/destinations/countries/Newcastle_Breaks.html |archive-date = 15 January 2009}}</ref> in meščani imajo pravico pasti živino na njem. Pravica se razteza na igrišče parka St. James', igrišča nogometnega kluba Newcastle United; ta pravica se ne izvaja, čeprav meščani pobirajo najemnino za izgubo privilegijev. Med častnimi svobodnjaki so [[Bob Geldof]],<ref name=BobGeldof2010-09-17>{{cite web|title=Honorary Freedom – Citations – Bob Geldof |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> norveški kralj [[Harald V. Norveški|Harald V.]],<ref name=KingHNorway>{{cite web|title=Honorary Freedom – Citations – King Harald V of Norway |quote=to mark the 40th anniversary of the official opening of the Civic Centre by his father HM King Olaf V and to recognise and celebrate the close links between Newcastle and Norway over many years |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> Bobby Robson, Alan Shearer, pokojni [[Nelson Mandela]]<ref name=Mandela2010-09-17>{{cite web|title=Honorary Freedom – Citations – Nelson Mandela |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> in Kraljeva shakespearovska družba. Tukaj vsako leto junija poteka zabaviščni park Hoppings, ki velja za največji potujoči zabaviščni park v Evropi.<ref name="Hop2010-09-17">{{Cite book| last = Lanagan |first = Paul |title = The Hoppings Fair on Newcastle Town Moor |publisher=Books of the North | date = 15 May 2010| page = 128 |isbn = 978-0-9555059-0-4}}</ref> V jugovzhodnem kotu mestnega barja je razstavni park, v katerem je edini preostali paviljon z razstave severovzhodne obale leta 1929. Od 1970-ih do leta 2006 je bil v njem muzej vojaških vozil Newcastle, ki se je zaprl leta 2006. Paviljon se zdaj uporablja kot mikropivovarna in koncertno prizorišče pivovarne Wylam. === Ouseburn === Gozdna soteska Ouseburn na vzhodu mesta je znana kot Jesmond Dene in tvori še eno rekreacijsko območje, ki ga parka Armstrong in Heaton povezujeta z dolino Ouseburn, kjer reka končno doseže reko Tyne. Spomladanski jutranji zbor ptic na 55. stopinji zemljepisne širine je bil opisan kot eden najboljših na svetu. Jutranji zbor zelenega prostora Jesmond Dene je bil profesionalno posnet in uporabljen v različnih rehabilitacijskih ustanovah na delovnem mestu in v bolnišnicah.<ref name=dawnChorus>{{cite news |last=Watson |first=Chris |title=Dawn chorus |work=Tyne |publisher=[[BBC]] |date=7 April 2008 |url=https://www.bbc.co.uk/tyne/content/articles/2008/04/01/dawn_chorus_feature.shtml |access-date=10 April 2015 |quote=Kot mednarodno priznani snemalec zvoka divjih živali je Chris Watson prepotoval ves svet ... Vendar meni, da je jutranji zbor na 55 stopinjah severne zemljepisne širine, ki vključuje Newcastle, eden najboljših na svetu.}}</ref> === Quayside === [[File:Quayside, Newcastle upon Tyne.jpg|thumb|Arhitektura nabrežja, ki prikazuje zgodovinsko mestno hišo Newcastle z belim stolpom]] Območje okoli soteske Tyne, med Newcastlom na severnem bregu in Gatesheadom na južnem bregu, je znamenito nabrežje Newcastle-Gateshead. Znano je po vrsti dramatičnih mostov, vključno z mostom Tyne iz leta 1928, ki ga je zgradil Dorman Long iz Middlesbrougha, mostom Roberta Stephensona High Level Bridge iz leta 1849, prvim cestno-železniškim mostom na svetu, in nihajnim mostom iz leta 1876. Obsežna prizadevanja za prenovo so privedla do zamenjave nekdanjih ladjarskih prostorov s sodobnimi novimi poslovnimi prostori; inovativen nagibni most - Gateshead Millennium Bridge - je nabrežje tesneje povezal s nabrežjem Gateshead, kjer domujeta Center za sodobno umetnost BALTIC (prizorišče podelitve Turnerjeve nagrade 2011) in Mednarodni center za glasbo Glasshouse, ki ga je zasnoval Norman Foster. Območje Newcastla in Gatesheada je danes cvetoče, svetovljansko območje z bari, restavracijami, hoteli in javnimi prostori. {{wide image|Tyne_quayside_2.1.jpg|1100px|Tukaj je leta 2008 na obali desno vidna kocka lososa iz reke Tyne, umetniška razstava, ki slavi lososa iz reke Tyne in je bila od takrat odstranjena.<ref name=salmonliek>{{cite news |last=Hunt |first=Amy |date=11 December 2007 |title=Art mixing with nature in the wild |quote="Tyne je najboljša reka za ribolov lososov v Angliji in na to bi moral biti severovzhod resnično ponosen, vendar je to veliko več kot le ribištvo." |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Trinity Mirror |url=http://www.chroniclelive.co.uk/north-east-news/the-environment/go-green-news/2007/12/11/art-mixing-with-nature-in-the-wild-72703-20234813/ |access-date=1 September 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080707004653/http://www.chroniclelive.co.uk/north-east-news/the-environment/go-green-news/2007/12/11/art-mixing-with-nature-in-the-wild-72703-20234813/ |archive-date=7 July 2008}}</ref>}} === Grainger Town === Zgodovinsko središče Newcastla je območje Grainger Town. Zgrajeno na klasičnih ulicah, ki jih je med letoma 1835 in 1842 zgradil Richard Grainger, graditelj in razvijalec, ležijo nekatere najlepše stavbe in ulice Newcastla upon Tyne, vključno s tržnico Grainger, Kraljevim gledališčem, ulico Grey Street, ulico Grainger Street in ulico Clayton Street.<ref name=ggrmrkt2>{{cite web |title=History of the Grainger Market |website=Newcastle City Council |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/market_customers_grainger_history |access-date=3 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100825132008/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/market_customers_grainger_history |archive-date=25 August 2010 }}</ref> Te stavbe so pretežno štirinadstropne, z navpičnimi strešnimi okni, kupolami, stolpi in konicami. Richard Grainger naj bi »našel Newcastle iz opeke in lesa ter ga pustil v kamnu«. Od 450 stavb v Grainger Townu jih je 244 zaščitenih, od tega 29 I. stopnje in 49 II. stopnje*. [[File:Earl Grey atop his monument (geograph 2368405).jpg|thumb|upright|left|Greyev spomenik]] Greyev spomenik, ki spominja na predsednika vlade Earla Greya in njegov zakon o reformi iz leta 1832, stoji nad postajo podzemne železnice Monument in sta ga zasnovala in zgradila Edward Hodges Baily in Benjamin Green. Hodges, ki je zgradil tudi Nelsonov steber, je zasnoval in zgradil kip, podstavek spomenika pa je zasnoval in zgradil Benjamin Green. Tržnica Grainger je nadomestila prejšnjo tržnico, prvotno zgrajeno leta 1808, imenovano Mesarska tržnica. Tržnica Grainger je bila prva pokrita tržnica v Newcastlu. Ob odprtju leta 1835 naj bi bila ena največjih in najlepših tržnic v Evropi. Odprtje so praznovali z veliko večerjo, ki se je je udeležilo 2000 gostov, umetnostna galerija Laing pa ima sliko tega dogodka.[103] Z izjemo lesene strehe, ki jo je leta 1901 uničil požar in jo nadomestili rešetkasti jekleni loki, je tržnica večinoma v prvotnem stanju.[103] Arhitektura tržnice Grainger je bila, tako kot večina v mestu Grainger, ki so zaščitene bodisi I. bodisi II. stopnje, leta 1954 uvrščena na seznam I. stopnje s strani organizacije English Heritage.<ref name =Grain201308>{{cite web |title=Grainger Market |url=https://britishlistedbuildings.co.uk/101024866-grainger-market-westgate-ward |website=British Listed Buildings |access-date=28 August 2013}}</ref><ref>{{NHLE |num=1024866 |desc=Grainger Market |access-date=14 May 2026}}</ref> Razvoj mesta v 1960-ih je privedel do rušenja dela Grainger Towna kot uvod v modernistične obnovitvene pobude T. Dana Smitha, vodje mestnega sveta Newcastla. Razkrit je bil korupcijski škandal, v katerega sta bila vpletena Smith in John Poulson, nepremičninski razvijalec iz Pontefracta v Zahodnem Yorkshiru, in oba sta bila zaprta. Odmevi škandala so bili ponovno obravnavani konec 1990-ih v televizijski seriji BBC ''Our Friends in the North''.<ref>Flannery, Peter. ''Retrospective – An interview with the creators of the series''. Included as a bonus feature on the ''Our Friends in the North'' DVD release. (BMG DVD 74321 941149).</ref> ==== Kitajska četrt ==== [[File:Porte Chinatown Newcastle Tyne 5.jpg|thumb|Lok v kitajski četrti Newcastla]] Cvetoča kitajska četrt Newcastla leži severozahodno od Grainger Towna, s središčem na ulici Stowell. Nov kitajski lok ali ''paifang'', ki predstavlja pomemben vhod, je bil mestu slovesno predan leta 2005. === Stanovanja === Stanovanja v Tynesideu so bila prevladujoča stanovanjska oblika, zgrajena v času, ko so industrijska središča na Tynesideu najhitreje rasla. Še vedno jih je mogoče najti na območjih, kot je South Heaton v Newcastlu, nekoč pa so prevladovala na ulicah na obeh straneh Tyne. Stanovanja v Tynesideu so bila zgrajena kot terase, ena vrata vsakega para so vodila v stanovanje v zgornjem nadstropju, druga pa v stanovanje v pritličju, vsaka z dvema ali tremi sobami. Nov razvoj v dolini Ouseburn jih je poustvaril; arhitekta Canyja Asha in Roberta Sakulo so pritegnile možnosti visoke gostote brez visoke gradnje in odstranjevanja skupnih prostorov. Kar zadeva stanovanjski fond, je uprava eden redkih organov, ki je v popisu prebivalstva leta 2010 zabeležila povečanje deleža samostojnih hiš (na 7,8 %), v tem primeru pa je bilo to povezano s podobnim povečanjem števila stanovanj in apartmajev ob vodi na 25,6 %, delež preurejenih ali skupnih hiš pa leta 2011 uvršča to vrsto stanovanja v najvišji od petih barvno kodiranih razredov s 5,9 % in je na ravni Oxforda in Readinga, višji od Manchestera in Liverpoola ter pod peščico zgodovinskih gosto naseljenih, verjetno prenapihnjenih trgov v lokalnih organih: Harrogate, Cheltenham, Bath, notranji London, Hastings, Brighton in Royal Tunbridge Wells.<ref>{{cite web |url=http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/census/2011/census-data/2011-census-interactive-content/index.html |title=2011 Census Interactive |publisher=Office for National Statistics |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129132219/http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/census/2011/census-data/2011-census-interactive-content/index.html |archive-date=29 January 2016 }}</ref> Pomembni stanovanjski projekti v Newcastlu so Byker Wall Ralpha Erskina, zasnovan v 1960-ih, ki je zdaj uvrščen na seznam II*. Je na Unescovem seznamu izjemnih stavb 20. stoletja.<ref>{{Cite web| url=http://architectuul.com/architecture/byker-wall|title=Byker Wall|website=Architectuul.com|access-date=5 May 2021}}</ref> Prenova Byker je leta 1988 osvojila prvo nagrado Veronice Rudge Green Prize za urbano oblikovanje.<ref>{{cite web |title= Veronica Rudge Green Prize in Urban Design |website= gsd.harvard.edu |url= https://www.gsd.harvard.edu/urban-planning-design/fellowships-prizes-and-travel-programs/veronica-rudge-green-prize-in-urban-design/ |access-date= Oct 16, 2024 }}</ref> === Podnebje === Newcastle ima oceansko podnebje (Köppen: ''Cfb''). Podatke v Newcastlu je leta 1802 prvič zbral odvetnik James Losh. Newcastle, ki leži v [[padavinska senca|padavinski senci]] Severnih [[Penini|Peninov]], je med najbolj suhimi mesti v Združenem kraljestvu. Temperaturni ekstremi, zabeleženi v vremenskem centru Newcastle, vključujejo 37,0 °C 19. julija 2022 do -14,0 °C 29. decembra 1995.<ref>{{cite web |publisher = TuTiempo | url= https://en.tutiempo.net/climate/1995/ws-32433.html | title = 1995 temperature}}</ref> Newcastle ima lahko hladne do mrzle zime, čeprav so običajno milejše kot na podeželju v okolici, poletja pa segajo od prijetnih do dokaj toplih, z zelo dolgimi dnevnimi urami v primerjavi z vsemi drugimi večjimi angleškimi mesti. Newcastle upon Tyne si deli isto zemljepisno širino kot [[København]], južna Švedska in [[Moskva]]. Za razliko od bolj zahodnih, vetrovnih območij Britanskega otočja, ki jih prizadene močno deževje, ki je običajno skoncentrirano v hladnejših mesecih, ima Newcastle manj sezonskih nihanj v padavinah in manj padavin na splošno v primerjavi s povprečjem Združenega kraljestva. Sneženje je precej redko in pogosto rahlejše, in čeprav je zaradi podnebnih sprememb vse redkejše, Newcastle kljub temu prejme več snega kot večina večjih angleških mest, saj ima v povprečju 5–10 dni snega v katerem koli letu. Najbližja vremenska postaja, ki zagotavlja statistiko sončnega obsevanja, je v [[Durham, Anglija|Durhamu]], približno 23 km južno od središča mesta Newcastle. Zaradi Durhamove notranjosti, manj urbanizirane lege, so podatki o nočnih temperaturah skozi vse leto približno 1 stopinjo hladnejši kot v samem Newcastlu. == Kultura == Mesto ima ponosno gledališko zgodovino. Stephen Kemble iz znane družine Kemble je petnajst let (1791–1806) vodil prvotno gledališče ''Theatre Royal'' v Newcastlu. Iz Londona je v Newcastle pripeljal člane svoje slavne igralske družine, kot sta Sarah Siddons in John Kemble. Stephen Kemble je gledališče vodil skozi številne slavne sezone. Prvotno gledališče ''Theatre Royal'' v Newcastlu je bilo odprto 21. januarja 1788 in je stalo na ulici Mosley Street. Porušili so ga, da bi naredili prostor za ulico Grey Street, kjer so zgradili njegovo nadomestilo. V mestu je še vedno veliko gledališč. Največje, [[Kraljevo gledališče, Newcastle|Theatre Royal]] na ulici Grey Street, je bilo prvič odprto leta 1837, zasnovala pa sta ga John in Benjamin Green. Druga gledališča v mestu vključujejo Live Theatre, People's Theatre, Alphabetti Theatre, Gosforth Civic Theatre in Jubilee Theatre. Newcastleška ljudska glasba je bila mešanica northumbrijske ljudske glasbe in pesmi iz devetnajstega stoletja z narečnimi besedili, ki so jih napisali avtorji, kot je George Ridley, med katerimi je tudi pesem, ki je postala neuradna himna Tynesida, ''Blaydon Races''. V 1960-ih se je iz newcastleških nočnih klubov na ulici Percy Street, pojavila mednarodno uspešna rock skupina ''The Animals''. Med drugimi znani izvajalci, povezanimi z mestom, so [[Sting]], Bryan Ferry, Dire Straits in v zadnjem času Maxïmo Park. Obstaja tudi cvetoča podzemna glasbena scena, ki zajema različne sloge, vključno z ''drum and bassom'', ''doom metalom'' in ''post-rockom''. Vodilni newcastleški ansambel za klasično glasbo je Royal Northern Sinfonia, ki je bila ustanovljena leta 1958 in je do leta 2004 redno nastopala v mestni hiši Newcastla. Danes ima sedež v Mednarodnem glasbenem centru Glasshouse v Gatesheadu. == Znamenitosti == Med znamenitostmi so [[most Tyne]], [[vrtljivi most čez Tyne|vrtljivi most]], [[grad Newcastle]], [[stolnica v Newcastle]], stolnica sv. Marije, cerkev sv. Tomaža, mesto Grainger, [[Greyjev spomenik]] in [[Kraljevo gledališče, Newcastle|gledališče Theatre Royal]], [[most tisočletja, Gateshead]], park sv. Jakoba, kitajska četrt in hiša Fernwood. Mesto ima dve večji univerzi – Univerzo Newcastle in Univerzo Northumbria. Univerza Newcastle ima svoje korenine v Medicinski in kirurški šoli Univerze Durham, ustanovljeni leta 1834. Popolnoma neodvisna je postala 1. avgusta 1963, ko je nastala Univerza Newcastle upon Tyne (zdaj preprosto Univerza Newcastle). Univerza Northumbria ima svoje korenine v Politehniki Newcastle, ustanovljeni leta 1969, ki je leta 1992 postala Univerza Northumbria v Newcastlu kot del vseangleškega procesa, v katerem so politehnike postale nove univerze. Univerza Northumbria je bila leta 2005 v vodniku The Times Good University Guide izbrana za "najboljšo novo univerzo". Prejemnica je srebrne nagrade TEF. == Gospodarstvo == Mestno gospodarstvo je raznoliko, z veliko gospodarsko proizvodnjo v znanosti, financah, trgovini na drobno, izobraževanju, turizmu in nočnem življenju. Newcastle je eno od osrednjih mest Združenega kraljestva in del omrežja Eurocities.<ref name="coreCity">{{cite web |title=Core Cities |website=corecities.com| publisher=Core Cities|url=https://www.corecities.com |access-date=8 April 2007}}</ref><ref name="euroCity2">{{cite web|title=Eurocities|publisher=eurocities.org|url=http://www.eurocities.org|access-date=19 August 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070928110159/http://www.eurocities.org/main.php|archive-date=28 September 2007}}</ref><ref name="euroCity">{{cite web|title=Newcastle-Gateshead|website=eurocities.eu|publisher=eurocities|url=http://www.eurocities.eu/eurocities/members/member&id=58|archive-url=https://web.archive.org/web/20130412001617/http://www.eurocities.eu/eurocities/members/member%26id%3D58|archive-date=12 April 2013|access-date=17 September 2015 }}</ref> Newcastle je imel pomembno vlogo med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] v 19. stoletju in je bil vodilno središče za rudarjenje premoga, ladjedelništvo, inženirstvo, strelivo in proizvodnjo. Težka industrija v Newcastlu je v drugi polovici 20. stoletja upadla; pisarniški, storitveni in maloprodajni sektor so zdaj postali glavna dejavnost mesta. Danes newcastlsko gospodarstvo prispeva približno 13 milijard funtov k bruto dodani vrednosti Združenega kraljestva.<ref name="RegionalGVA">{{cite web|url=http://www.statistics.gov.uk/downloads/theme_economy/Regional_GVA_December_2007.pdf|title=Regional GVA December 2007 (Page 7)|access-date=13 April 2009|publisher=Office for National Statistics|year=2007}}</ref> Ta številka je večinoma posledica dejavnosti podjetij v središču mesta. Ocenjuje se, da je živahno nočno življenje v mestu vredno 340 milijonov funtov na leto in posledično velja za pomemben dejavnik gospodarstva Newcastla. Prva biotehnološka vas v Združenem kraljestvu, Center za življenje, je ob glavni železniški postaji. Vas je prvi korak v načrtih mestnega sveta za preoblikovanje Newcastla v znanstveno mesto.<ref>{{cite web |title=Newcastle Science City |url=http://www.newcastlesciencecity.com/ |work=Newcastle Science City.com |access-date=8 April 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070416133100/http://www.newcastlesciencecity.com/ | archive-date=16 April 2007 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * ''Tyneside: A History of Newcastle and Gateshead from Earliest Times'', Alistair Moffat and George Rosie, Mainstream Publishing (10 November 2005), {{ISBN|1-84596-013-0}} * ''[https://www.openbookpublishers.com/product/398/tyneside-neighbourhoods--deprivation--social-life-and-social-behaviour-in-one-british-city Tyneside Neighbourhoods: Deprivation, Social Life and Social Behaviour in One British City]'', Daniel Nettle, Open Book Publishers, (2016), {{ISBN|9781783741885}} * ''History of Northumberland and Newcastle-upon-Tyne'', Leslie W. Hepple, Phillimore & Co Ltd (1976), {{ISBN|0-85033-245-1}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Newcastle upon Tyne}} {{Wikivoyage|Newcastle_upon_Tyne}} * [http://www.newcastlegateshead.com/ Official NewcastleGateshead Tourism Site] * [https://www.bbc.co.uk/tyne/ BBC Tyne] BBC Local website [[Kategorija:Mesta v Angliji]] [[Kategorija:Newcastle upon Tyne| ]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]] [[Kategorija:Hansa]] {{normativna kontrola}} 41buqy8mo02nrm8ap4334izcjpi0v09 Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov 0 251690 6678844 6672050 2026-05-21T15:51:50Z Yerpo 8417 /* K */ razločitev 6678844 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[duhovnik]]ov''' vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov|samostojnem seznamu]]. {{CompactTOC2}} == A == * [[Janez Abram|Janez Abram (1813)]] * [[Janez Abram (redovnik)|Janez Abram (1897)]] * [[Jože Abram]] * [[Luka Abram]] * [[France Ačko]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Andrej Albrecht]] * [[Jakob Aleksič]] * [[Peter Aleš]] * [[Jurij Alič]] * [[Andrej Aljančič]] * [[Jakob Aljaž]] * [[Frančišek Ambrož]] * [[Bernard Ambrožič]] * [[Janez Ambrožič|Janez Ambrožič (1903)]] * [[Janez Ambrožič (1939)]] * [[Matjaž Ambrožič]] * [[Andrej Andolšek]] * [[Frančišek Andrioli]] * [[Angelik iz Kranja]] * [[Jernej Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janez Arlič]] * [[Janko Arnejc|Janko (Janez) Arnejc]] * [[Janez Jurij Arnež]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Simon Ašič]] * [[Anton Aškerc]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Urban Ažbe]] * [[Andrej Ažman]] * [[Janez Ažman]] * [[Ciril Ažman]] * [[Janez Ažman]] == B == * [[Jožef Bagari]] * [[Franc Ksaver Bajec]] * [[Ivan Bajec]] * [[Pavel Bajec]] * [[Anton Bajt]] * [[Matija Balažic]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ernest Bandelj]] * [[Anton Bankič (jezuit)|Anton Bankič (1814)]] * [[Anton Bankič (duhovnik)|Anton Bankič (1865)]] * [[Janko Barle]] * [[Baltazar Bartol]] * [[Jernej Basar]] * [[Jernej Bastiančič]] * [[Štefan Bastič]] * [[Ivan Baša]] * [[Jernej Basar]] * [[Andrej Batič (jezuit)|Andrej Batič]] * [[Angel Batič]] * [[Martin Bauzer]] * [[Anton Bedenčič]] * [[Janez Bedenčič]] * [[Venceslav Bele]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Janez Belej]] * [[Jožko Benedetič]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Valentin Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Anton Berce]] * [[Branko Berce]] * [[Jožko Berce]] * [[Viktor Berce]] * [[Franc Bernik]] * [[Pavel Bernik]] * [[Valentin Bernik]] * [[Jožef Bernjak]] * [[Jože Bertoncelj (duhovnik)|Jože Bertoncelj]] * [[Blaž Bevk]] * [[Jožef Bevk]] * [[Franc Bezjak]] * [[Matija Bilban]] * [[Franc Bilc]] * [[Janez Bilc]] * [[Valentin Birtič]] * [[Milan Bizant]] * [[Franc Bizjak]] * [[Marko Blasutig]] * [[Franc Blažič]] * [[Franc Bleiweis]] * [[Rudolf Bogatec]] * [[Janez Bogovič]] * [[Andrej Bohinc (duhovnik)|Andrej Bohinc]] * [[Anton Bohinc]] * [[Jakob Bohinc]] * [[Peter Bohinjec]] * [[Karel Bolčina]] * [[Franc Bole]] * [[Janez Bonač]] * [[Ferdinand Bonča]] * [[Miro Friderik Bonča]] * [[Jožef Borovnjak]] * [[Alojz Božank]] * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] * [[Dušan Bratina]] (1914-2012) * [[Lojze Bratina]] * [[Pavel Bratina]] * [[Emerih Bratuša]] * [[Bogomil Brecelj]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Jernej Brence (duhovnik)|Jernej Brence]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Anton Breznik (1737–1793)|Anton Breznik (1737)]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik (1881)]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Franc Brlek]] * [[Ivan Brlek]] * [[Anton Brodnik]] * [[Janez Brodnik (duhovnik)|Janez Brodnik]] * [[Mirko Brumat]] * [[Rihard Brumat]] * [[Franc Brumnik (duhovnik)|Franc Brumnik]] * [[Peter Budin]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Mihael Bulovec]] * [[Ignacij Burgar]] * [[Jožef Burger]] * [[Jakob Burja]] * [[Peter Butkovič]] == C == * [[Oroslav Caf]] * [[Stanko Cajnkar]] * [[Valentin Cajnko]] * [[Ivan Camplin]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Jožef Čarič]] * [[Alojzij Carli]] * [[Jožef Cedermac]] * [[Štefan Cek]] * [[Emil Cenčič]] * [[Franc Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Branko Cestnik]] * [[Gašper Cigale]] * [[France Cigan]] * [[Ivan Cigan]] * [[Janez Cigler]] * [[Alojzij Cigoj]] * [[Leopold Cigoj]] * [[Kristijan Cuderman]] * [[Mirko Cuderman]] * [[Anton Cuffolo]] * [[Franc Cukala]] * [[Franc Cvar]] * [[Matija Cvetan]] * [[Franc Cvetko]] == Č == * [[Adolf Ivan Čadež]] * [[Anton Čadež]] * [[Lovrenc Čadež]] * [[Andrej Čebašek (duhovnik)|Andrej Čebašek]] * [[Andrej Čebul]] * [[Ivan Čebul]] * [[Avgust Čebulj]] * [[Jožef Čede]] * [[Jakob Čemažar]] * [[Bernard Čeferin]] * [[Franc Čepe]] * [[Tomaž Čerin]] * [[Jakob Černe]] * [[Venčeslav Černigoj]] * [[Anton Červ]] * [[Tone Česen]] * [[Karel Čigon]] * [[Matija Čiolič]] * [[Alojzij Čižek]] * [[Anton Čok]] * [[Vinko Čonč]] * [[Franton Črnigoj]] * [[Henrik Črnigoj]] * [[Otmar Črnilogar]] * [[Jožef Čuček]] * [[Silvester Čuk]] == D == * [[Jožef Dagarin]] * [[Peter Dajnko]] * [[Mihael Debeljak]] * [[Janez Debevec]] * [[Ivan Delpin]] * [[Josip Demšar]] * [[Ivan Dermastia]] * [[Juraj Dobrila]] * [[Jožef Dobrovec]] * [[Alojzij Dobrovoljc]] * [[Anton Dobrovoljc]] * [[Luka Dolenc]] * [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar (1847)]] * [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar (1894)]] * [[Franc Dolinar]] * [[Luka Dolinar]] * [[Frančišek Doljak]] * [[Jernej Dolžan]] * [[Anton Domicelj]] * [[Josip Dostal]] * [[Franc Dovnik]] * [[Josip Drobnič]] * [[Maksimilijan Držečnik]] * [[Anton Duhovnik]] * [[Anton Dular]] * [[France Dular]] == E == * [[Lambert Ehrlich]] * [[Martin Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Gregor Einspieler]] * [[Lambert Einspieler]] * [[Janez Krstnik Elersič]] * [[Anton Erjavec]] * [[Jožef Erker]] * [[Filip Jakob Erlah]] * [[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Valentin Fabri]] * [[Blaž Farčnik]] * [[Andrej Fekonja]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Lambert Ferčnik]] * [[Mirko Filej]] * [[Janez Filipič]] * [[Fran Saleški Finžgar]] * [[Janez Flis]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]] * [[Josip Fon (duhovnik)|Josip Fon]] * [[Andrej Foramiti]] * [[Matej Frelih]] * [[Vinko Frangež]] == G == * [[Mihael Gaber]] * [[Martin Gaberc]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Klemen Gartner]] * [[Anton Gerbec]] * [[Albin Germek]] * [[Marko Glaser]] * [[Peter Pavel Glavar]] * [[Franc Glinšek]] * [[Felicijan Globočnik]] * [[Janez Globočnik]] * [[Roman Globokar]] * [[Jožef Godina]] * [[Matija Godina]] * [[Bernardin Godnič]] * [[Franc Godnič]] * [[Jožef Godnič (starejši)|Jožef Godnič (1851)]] * [[Jožef Godnič (mlajši)|Jožef Godnič (1884)]] * [[Januš Golec]] * [[Janez Goličnik]] * [[Jože Goličnik]] * [[Štefan Golja]] * [[Josip Golob]] * [[Martin Golob]] * [[Janez Gorkič]] * [[Martin Gorše]] * [[Franc Govekar (1883–1979)|Franc Govekar (1883)]] * [[Franc Govekar (1926–2012)|Franc Govekar (1926)]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Pankracij Gregorc]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Jože Gregorič]] * [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič (1844)]] * [[Simon Gregorčič (mlajši)|Simon Gregorčič (1856)]] * [[Vekoslav Grmič]] * [[Milan Grlj]] * [[Josip Gruden]] * [[Karel Gržan]] * [[Jerko Gržinčič]] * [[Ambrož Guion]] * [[Paskval Gujon]] * [[Franc Guštin]] * [[Jožef Gutman]] == H == * [[Mihajlo Hardi]] (grkokatolik - unijat) * [[Gracijan Heric]] * [[Kalist Heric]] * [[Miha Herman]] * [[Peter Hicinger]] * [[Franc Hladnik]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Franc Hozjan]] * [[Franc Hrastelj]] * [[Franc Hül]] * [[Kazimir Humar]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Gašpar Igl]] * [[Avgust Ipavec]] * [[Maks Ipavec]] * [[Marka Irmel]] * [[Franc Ivanetič]] * [[Adam Ivanoci]] * [[Ferenc Ivanoci]] == J == * [[Francis Jager]] * [[Ivan Jagodic]] * [[Jožef Jagodic]] * [[Dušan Jakomin]] * [[Janez Jalen]] * [[Karel Jamnik]] * [[Luka Jamnik]] * [[Janez Svetokriški]] * [[Dominik Janež]] * [[Janez Janžekovič]] * [[Jožef Janžekovič]] * [[Jurij Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Franc Jarc]] * [[Urban Jarnik]] * [[Placid Javornik]] * [[Janez Jenko]] * [[Valerijan Jenko]] * [[Luka Jeran]] * [[Frančišek Jere]] * [[Igor Jereb]] * [[Karel Jereb]] * [[Stanko Jericijo]] * [[Ivan Jerič]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Josip Jerše]] * [[Maksimiljan Jezernik]] * [[Marijan Jezernik]] * [[Blaž Jezeršek]] * [[Jurij Jonke]] * [[Leopold Jurca]] * [[Jan Jurij]] == K == * [[Alojz Kačičnik]] * [[Milan Kadunc]] * [[Ciril Kandut]] * [[Filip Jakob Kafol]] * [[Andrej Kalan]] * [[Janez Kalan|Janez Evangelist Kalan]] * [[Janez Krstnik Kalan]] * [[Krištof Kandut]] * [[Frančišek Ksaver Karun]] * [[Josip Kastelic]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kaučič]] * [[Ivan Kaus]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kavčič]] * [[Jožef Kek]] * [[Štefan Kemperle]] * [[Anton Kerčon]] * [[Jožef Kerčon]] * [[Albin Kjuder]] * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl (1874)]] * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl (1879)]] * [[Andrej Klemenčič]] * [[Drago Klemenčič]] * [[Luka Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Luka Knafelj]] * [[Milan Knep]] * [[Ivan Kobal (duhovnik)|Ivan Kobal]] * [[Lojze Kobal]] * [[Vinko Kobal]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Alojz Kocjančič]] * [[Zoran Kodela]] * [[Janez Kodrič]] * [[Josip Kogej]] * [[Jože Kokalj]] * [[Marjan Kokalj]] * [[Peter Kokotec (duhovnik)]] * [[Peter Kolar]] * [[Ivan Kolarič]] * [[Franc Kolenc]] * [[Friderik Kolšek]] * [[Marjan Komjanc]] * [[Janko Komljanec]] * [[Rudi Koncilja]] * [[Viktor Kopatin]] * [[Anton Korošec]] * [[Viktor Kos]] * [[Vladimir Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] * [[Angel Kosmač]] * [[Jože Košir (duhovnik)|Jože Košir]] * [[Jaroslav Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Jožef Kovačič]] * [[Martin Kovačič]] * [[Lojze Kozar]] * [[Lojze Kozar mlajši]] * [[Janez Kozinc]] * [[Borut Košir]] * [[Jožef Košič]] * [[Štefan Kožuh]] * [[Andrej Krajec]] * [[Silvin Krajnc]] * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] * [[Pavel Krajnik]] * [[Jože Krakar]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Frančišek Kralj]] * [[Ignacij Kralj]] * [[Janez Kranjc (duhovnik)|Janez Kranjc]] * [[Marko Kranjc]] * [[Franc Krašna]] * [[Jakob Krašna]] * [[Jože Krašovec]] * [[Stane Kregar]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[Janez Križaj]] * [[Ivan Križanič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Jože Krošl]] * [[Bogumil Krušič]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anton Kuhn]] * [[Floriš Kühar]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Avguštin Kukovič]] * [[Franc Kulovec]] * [[France Kunstelj]] * [[Martin Kuralt]] * [[Robert Kuralt]] * [[Štefan Kušer]] (1910-2002) * [[Juri Küzmič]] * [[Peter Kvaternik]] == L == * [[Anton Lah]] * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] * [[Valentin Lah]] * [[Evgen Lampe]] * [[Frančišek Lampe]] * [[Janez Langerholz]] * [[Jožef Lap]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Mario Lavrenčič]] * [[Primož Lavrenčič]] * [[Andrej Lavrin]] * [[Gregor Lavrinec]] * [[Josip Lavtižar]] * [[Anton Lazari]] * [[Albert Leban]] * [[Anton Legiša]] * [[Ignacij Lenček]] * [[Ladislav Lenček]] * [[Stanislav Lenič]] * [[Anton Lesjak]] * [[Urban Lesjak (duhovnik)|Urban Lesjak]] * [[Janez Lesnika]] * [[Jernej Levičnik]] * [[Andrej Likar (duhovnik)|Andrej Likar]] * [[Franc Linasi]] * [[Tadej Linasi]] * [[Matija Lipold]] * [[Simon Lorber]] * [[Matej Lotrič]] * [[Viljem Lovše]] * [[Franc Ksaver Lukman]] == M == * [[Janez Madon]] * [[Jožef Majcen]] * [[Janez Nepomuk Majnik]] * [[Ivan Mak]] * [[Franc Malalan]] * [[Jožef Malič]] * [[Matej Marcina]] * [[Josip Marinko]] * [[Marijan Markežič]] * [[Matej Markič]] * [[Ivan Markošek]] * [[Franc Markovič]] * [[Jože Markuža]] * [[Janez Marolt]] * [[Jošt Andrej Martelanc]] * [[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] * [[Ivan Marija Marušič]] * [[Jožef Marušič]] * [[Romuald Marušič]] * [[Janez Maučec]] * [[Martin Matek]] * [[Ivan Matko]] * [[Jurij Matjašič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved (1862)]] * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved (1869)]] * [[Jernej Medved]] * [[Jožef Meglič]] * [[Franc Ksaver Mercina]] * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Mesar]] * [[Alojzij Meško]] * [[Franc Ksaver Meško]] * [[Jožef Meško]] * [[Franc Serafin Metelko|Fran(čišek)]] [[Franc Serafin Metelko|Serafin Metelko]] * [[Nikolaj Meznarič]] * [[Jožef Avguštin Meznerič]] * [[Anton Mežnarc]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Janez Mihelič]] * [[Leopold Mihelič]] * [[Ivo Miklavc]] * [[Jurij Miklavčič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Albert Miklavec]] * [[Janko Mikula]] * [[Ciril Milavec]] * [[Jožef Mirt]] * [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] * [[Janko Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (duhovnik)]] * [[Štefan Modrinjak]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Vinko Močnik]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Janez Mozetič]] * [[Štefan Mozetič]] * [[Peter Možina]] * [[Tomaž Mraz]] * [[Anton Mrkun]] * [[Valentin Müller]] * [[Silvester Murè]] == N == * [[Martin Naglič]] * [[Klement Naistoth]] * [[Anton Namre]] * [[Ivan Narat]] * [[Joahim Nastran]] * [[Matej Nastran]] * [[Franjo Neubauer]] * [[Urban Nežmah]] * [[Ferenc Novak]] * [[Janez Novak (župnik)|Janez Novak]] * Janez Novak (*1944), cistercijanski pater, stiški opat * [[Janez Novak (policijski vikar)]] * [[Josip Novak (duhovnik)|Josip Novak]] * [[Pavle Novak]] * [[Vincenc Novak]] == O == * [[Anton Oblak (duhovnik)|Anton Oblak]] * [[Alojzij Odar]] * [[Franc Ogradi]] * [[Mihael Omersa]] * [[Franc Omerza]] * [[Mihael Opeka]] * [[Anton Opetnik]] * [[Andrej Orehek]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Valentin Orožen]] * [[Lovrenc Osgnach]] * [[Gašper Otrin]] * [[Evstahij Ozimek]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Jože Pacek]] * [[Lenart Pachernecker]] * [[Miha Frančišek Paglovec]] * [[Anton Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Ivan Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Štefan Pauli]] * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] * [[Jernej Pavlin]] * [[Vlado Pečnik]] * [[Jože Pegan]] * [[Anton Peric]] * [[Viktor Perkan]] * [[Pavel Perko]] * [[Ivan Perša]] * [[Davorin Petančič]] * [[Branko Petauer]] * [[Alojzij Peterlin]] * [[Henrik Peternel]] * [[Mihael Peternel]] * [[Janez Piber]] * [[Mihael Pikl]] * [[Gašpar Pilat]] * [[Jakob Pilat]] * [[Anton Pintar]] * [[Lovro Pintar]] * [[Franc Pirc]] * [[Andrej Pirš]] * [[Lado Piščanc]] * [[Gabrijel Planinšek]] * [[Janez Platiša]] * [[Jože Plut]] * [[Janez Podboj]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Peter Podreka]] * [[Franc Tomaž Pogačnik]] * [[Janez Pogačnik]] * [[Lovrenc Pogačnik]] * [[Franc Pohajač]] * [[Janez Krizostom Pohlin]] * [[Jožef Pohlin]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jožef Poklukar (mlajši)|Jožef Poklukar]] * [[Jožef Pokorn]] * [[Tone Polda]] * [[Martin Poredoš]] * [[Gašper Porenta]] * [[Blaž Potočnik]] * [[Ciril Potočnik]] * [[Marjan Potočnik]] * [[Jakob Prašnikar]] * [[Franc Prelc]] * [[Gašper Prelc]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Anton Prešeren]] * [[Janez Krstnik Prešeren (pesnik)|Janez Krstnik Prešeren]] * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]] * [[Jožef Prešeren]] * [[Jurij Prešeren (duhovnik)|Jurij Prešeren]] * [[Janez Avguštin Puhar]] * [[Franc Puncer (duhovnik)|Franc Puncer]] * [[Alfonz Požar]] == Q == * [[Marino Qualizza]] == R == * [[Božidar Raič]] * [[Jože Rajhman]] * [[Maksimilijan Leopold Rasp]] * [[Vendel Ratkovič]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Slavko Rebec (duhovnik)]] * [[France Rebol]] * [[Andrej Recelj]] * [[Maksimilijan Redeskini]] * [[Ivan Rejec]] * [[Hijacint Repič]] * [[Anton Resen]] * [[Jožef Resen]] * [[Jožef Resnik]] * [[Franc Režonja]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] * [[Damjan Ristić]] * [[Simon Robič]] * [[Janez Krstnik Rode]] * [[Gašper Rojko]] * [[Alojzij Rozman]] * [[Janez Rozman]] * [[Jožef Rozman (1801–1844)|Jožef Rozman (1801)]] * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman (1812)]] * [[Jožef Rozman (1870–1941)|Jožef Rozman (1870)]] * [[Gašper Rupnik]] * [[Tomaž Rutar]] == S == * [[Jakob Sabar]] * [[Janez Sajovic]] * [[Miran Sajovic]] * [[Jožef Sakovič]] * [[Ciril Sedej]] * [[Alojz Sardoč]] * [[Janez Sedej (duhovnik)|Janez Sedej]] * [[Nikolaj Sedej]] * [[Štefan Selmar]] * [[Severus Sever]] * [[Oskar Simčič]] * [[Franc Simonič (duhovnik)|Franc Simonič]] * [[Adam Skalar]] * [[Ivan Skuhala]] * [[Anton Slabe (duhovnik)|Anton Slabe]] * [[Stanislav Slatinek]] * [[Matej Slekovec]] * [[Janoš Slepec]] * [[Ludvik Sluga]] * [[Andrej Bernard Smolnikar]] * [[Luka Smolnikar]] * [[Andrej Smrekar]] * [[Janez Smrekar]] * [[Andrej Snoj]] * [[Benigen Snoj]] * [[Venčeslav Snoj]] * [[France Sodja]] * [[John Sonc]] * [[Ciril Sorč]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Valentin Stanič]] * [[Viktorin Stanič]] * [[Roman Starc]] * [[Avguštin Stegenšek]] * [[Jakob Stepišnik]] * [[Ivan Stibiel]] * [[Jožef Stibiel]] * [[Anton Strle]] * [[Ahacij Stržinar]] * [[Feliks Suk]] * [[Janez Sumper]] * [[Blaž Sušnik]] * [[Ivan Sušec]] * [[Bernardin Sušnik|Bernardin (Jurij) Sušnik]] * [[Ivan Sušnik]] * [[Jožef Sušnik]] * [[Ivan Svetina (duhovnik)|Ivan Svetina]] * [[Frančišek Svetličič]] == Š == * [[Ivan Šašelj]] * [[Franc Šbül]] * [[Virgil Šček]] * [[Marijan Šef]] * [[Vinko Šega]] * [[Franc Serafin Šegula]] * Andrej Šegula<ref>{{Navedi splet|title=Teološka fakulteta Ljubljana|url=https://www.teof.uni-lj.si/fakulteta/zaposleni/profil/andrej-segula|website=www.teof.uni-lj.si|accessdate=2025-10-29|language=sl-SI|first=Teološka fakulteta|last=Ljubljana}}</ref> * [[Anton Šinkar]] * [[Matija Šinko]] * [[Matej Škerbec]] * [[Matija Škerbec]] * [[Lojze Škerl]] * [[Janez Šket]] * [[Janko Škraban]] * [[Ludvik Škufca]] * [[Miro Šlibar]] * [[Janez Kapistran Šmuc]] * [[Jakob Šolar]] * [[Henrik Šonc]] * [[Peter Šorli]] * [[Vendelin Špendov]] * [[Marko Šraml]] * [[Franc Štiglic]] * [[Simon Štihec]] * [[Anton Štrancar]] * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)|Ivan Štrukelj]] * [[Ivan Štuhec]] * [[Janez Šubic (duhovnik)|Janez Šubic]] * [[Frančišek Saleški Šušteršič]] * [[Venceslav Šušteršič]] * [[Franc Švara]] == T == * [[Andrej Tabaj]] * [[Ivan Tabaj]] * [[Baltazar Tavčar]] * [[Janez Tavčar (duhovnik)|Janez Tavčar]] * [[Franc Tement]] * [[Mavricij Teraš]] * [[Filip Terčelj]] * [[Avguštin Ternovšek]] * [[Filip Terpin]] * [[Matej Tomazin]] * [[Ivan Tomažič (1885–1943)|Ivan Tomažič (1885)]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič (1919)]] * [[Matija Tomc]] * [[Jože Tominc]] * [[Angelik Tominec]] * [[Roman Tominec]] * [[Franc Toplak (duhovnik)|Franc Toplak]] * [[Mihael Toroš]] * [[Franc Tovornik]] * [[Valentin Tratnik]] * [[Franc Treiber]] * [[Ivan Trinko]] * [[Alojzij Trontelj]] * [[Bogomir Trošt]] * [[Jože Trošt]] * [[Filip Trpin]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Janez Trstenjak]] * [[Primož Trubar]] * [[Jurij Matej Trunk]] * [[Ivan Tul]] * [[Janž Tulščak]] * [[Janez Turinek]] * [[Srečko Turk]] * [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] * [[Peter Turk (misijonar)|Peter Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Leopold Turšič]] * [[Kerubin Tušek]] == U == * [[Anton Udrih]] * [[Anton Ukmar (1796–1877)|Anton Ukmar (1796)]] * [[Anton Ukmar (1805–1897)|Anton Ukmar (1805)]] * [[Jakob Ukmar]] * [[Jurij Ukmar]] * [[Jožef Ulaga (1815–1892)|Jožef Ulaga (1815)]] * [[Jožef Ulaga (1826–1881)|Jožef Ulaga (1826)]] * [[Mihael Umek]] * [[Franc Urbanija]] * [[France Urbanija]] * [[Anton Urbas]] * [[Andrej Urek]] * [[Peter Urh]] * [[Andrej Anton Uršič]] * [[Jernej Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Franc Ušeničnik]] == V == * [[Jožef Varga]] * [[Cvetko Valič]] * [[Štefan Varga]] * [[Vinko Vegelj]] * [[Janez Veider]] * [[Mirko Vekjet]] * [[Jože Vengust]] * [[Marko Veršič]] * [[Matija Vertovec]] * [[Vital Vider]] * [[Martin Vidovič]] * [[Simon Vilfan]] * [[Jože Vinkovič]] * [[Štefan Vinkovič]] * [[Jožef Virk]] * [[Rafko Vodeb]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Janez Vodopivec]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Lovro Vogrin]] * [[Anton Vogrinec]] * [[Jernej Voh]] * [[Jakob Volčič]] * [[Janez Volčič]] * [[Franc Vončina]] * [[Joža Vovk]] * [[Franc Vovko]] * [[Ivan Vošnjak]] * [[Maksimilijan Vraber]] * [[Anton Vramec|Antol Vramec]] * [[Franc Vrhunc]] * [[Stanko Vrtovec]] * [[Venčeslav Vrtovec]] == W == * [[Emil Wester]] * [[Anton Wolf (duhovnik)|Anton Wolf]] * [[Matevž Wolf]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Janez Zabukovec]] * [[Jožef Zabukovšek]] * [[Gregor Zafošnik]] * [[Mihael Zagajšek]] * [[Dizma Zakotnik]] * [[Vinko Zaletel]] * [[Janez Zalokar]] * [[Andrej Zamejic]] * [[Mansuetus Zangerl]] * [[John Zaplotnik]] * [[Feliks Zavodnik]] * [[Alojz Zavolovšek]] * [[Izidor Završnik]] * [[Anton Zdešar]] * [[Ivan Zelko]] * [[Matija Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] * [[Franc Zmazek]] * [[Avguštin Zlobec]] * [[Franc Zlobec]] * [[Salvator Zobec]] * [[Martin Zlobko]] * [[Vinko Zor]] * [[Anton Zore]] * [[Ivan Nepomuk Zore]] * [[Janez Evangelist Zore]] * [[Franc Zorec]] * [[Hilarij Zorn]] * [[Mirko Zorn]] * [[Jože Zrim]] * [[Božo Zuanella]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jožef Zupan]] * [[Jurij Zupan]] * [[Simon Zupan]] * [[Anton Zupančič]] * [[Janez Zupančič (duhovnik)|Janez Zupančič]] * [[Janez Zupet]] == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] * [[Janko Žagar]] * [[Anton Žakelj]] * [[Jurij Žehel]] * [[Avgust Žele]] * [[Jožef Žemlja]] * [[Štefan Žemlič]] * [[Stanko Žerjal]] * [[Viljem Žerjal]] * [[Josip Žičkar]] * [[Anton Žilavec]] * [[Marijan Živic]] * [[Stanko Živic]] * [[Marko Žižek]] * [[Anton Žgur]] * [[Rudolf Žgur]] * [[Ivan Krstnik Žibert]] * [[Franc Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Franc Žličar]] * [[Ivan Žličar]] * [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]] * [[Andrej Žnidarčič (duhovnik)|Andrej Žnidarčič]] * [[Janez Žurga]] * [[Hieronim Žveglič]] * [[Niko Žvokelj]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih misijonarjev]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Rimskokatoliški duhovniki]] bqox2lgm6f3z2e62obx2a7kj2wenc6b Marjan Senjur 0 254879 6679097 6209450 2026-05-22T11:02:02Z ~2026-28279-21 259659 6679097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=11. avgust 2022}} '''Marjan Senjur''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]] in [[politik]], * [[12. september]] [[1944]], [[Stara Nova vas]], † [[11. avgust]] [[2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Marjan Senjur|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-marjan-senjur|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref> Diplomiral je 1968 in doktoriral 1977 na EF v Ljubljani. Kot podiplomski študent je študiral na Floridski državni univerzi (Tallahassee, ZDA). Od 1969 je delal na EF v Ljubljani, od 1989 kot redni profesor na dodiplomski in podiplomski ravni za predmeta makroekonomija ter gospodarska rast in razvoj; v letih 1985-87 je bil njen dekan, 1992-93 tudi predsednik Univerzitetnega sveta UL. 1989 je predaval na Clevelandski državni univerzi v ZDA. V letih 1993-97 je bil glavni in odgovorni urednik ''Slovenske ekonomske revije''. Raziskoval, deloval in poučeval je na področju makroekonomije, gospodarskega razvoja in investicij. Objavil je knjige: ''Gospodarska rast in razvojna ekonomika'' (1993-2.izd.), ''Makroekonomija majhnega odprtega gospodarstva'' (1995-2.izd.), ''Makroekonomija'' (2001, 423 str.), ''Razvojna ekonomika: teorije in politike gospodarske rasti in razvoja'' (2002. XIV + 732 strani); uredil je knjigo ''Slovenia: A Small Country in the Global Economy'' (1993). Bil je sourednik in eden glavnih usklajevalcev ter piscev dela ''Approaching Europe - Growth, Competitiveness and Integration'' (1995). Med 7. junijem 1997 in 30. novembrom 2000 je bil v vladi Janeza Drnovška [[minister za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije]]. Med letoma 2002 in 2004 je bil veleposlanik v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske]], v letih 2006-07 (v času vlade Janeza Janše) predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, v času vlade Boruta Pahorja pa med 2009 in 2012 predsednik vladnega fiskalnega sveta, ki je na podlagi zakona o javnih financah deloval kot posvetovalno telo za neodvisno oceno javnofinančne politike in izvajanje strukturnih reform. Po upokojitvi je bil leta 2015 na predlog Ekonomske fakultete imenovan za [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] Univerze v Ljubljani. Takrat so v utemeljitev zapisali, da za razvoj slovenske ekonomske znanosti ni bil pomemben le kot učitelj, pač pa tudi kot organizator tega področja življenja v Sloveniji in praktik. ''"Prof. dr. Marjan Senjur spada v majhno skupino slovenskih makroekonomistov, ki so dali pečat slovenski ekonomski znanosti in ekonomskemu poučevanju na način, da so se upali spopasti tudi s prakso gospodarske politike, prenesti izkušnje tudi v šolske klopi in pri tem niso zanemarili niti svojih strokovnih korenin v ekonomski znanosti niti velike heterogenosti znanosti, ki je označevala njihovo življenje."'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{4VladaSLO}} {{5VladaSLO}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Senjur, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ministri za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Osebnosti Občine Križevci]] pz5k99g42t0qtmlcydryf3nzs43c86d Generalštab NOV in PO Slovenije 0 257209 6678932 6212094 2026-05-21T20:40:03Z MaksiKavsek 244409 združitev na ta naslov 6678932 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vojaška enota | unit_name = Generalštab NOV in PO Slovenije | image = [[Slika:Bernardova hiša.jpg|250px|Bernardova hiša]] | caption = Hiša v Ljubljani, kjer bilo 22. junija 1941 ustanovljeno vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet | dates = [[22. junij]] [[1941]] - [[1945]] | country = [[Slika:Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|25px|Zastava Kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] | allegiance = [[Slika:Yugoslav Partisans flag 1945.svg|25px|NOV in POJ]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] | branch = [[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] [[Kopenska vojska]] | type = [[Generalštab]] | specialization = [[Gverilsko bojevanje]] | size = | command_structure = [[Vrhovni štab NOV in POJ]] | garrison = | nickname = | patron = | motto = | colors = | march = | mascot = | anniversaries = | battles = [[druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]] | decorations = | battle_honours = | current_commander = | ceremonial_chief = | colonel_of_the_regiment = | notable_commanders = | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> }} '''Generalštab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije''' ([[okrajšava|okrajšano]] ''Glavni štab NOV in POS''; [[kratica]] ''GŠ NOV in POS'') je bil najvišji [[štab]], ki je nadzoroval in usmerjal partizanske enote [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]]. Podrejen je bil [[Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije|Vrhovnemu štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]]. == Zgodovina == Štab je bil ustanovljen 22. junija 1941 v [[Ljubljana|Ljubljani]], njegovo prvotno ime pa je bilo '''Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet'''. Osnovni del tega poveljstva je bila Vojaška komisija pri [[Centralni komite Komunistične partije Slovenije|CK KPS]]. Septembra 1941 se je poveljstvo preimenovalo v '''Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet'''. Ime se je obdržalo vse do konca leta 1942, ko so začeli uporabljati ime '''Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske'''. Ime organa so spet spremenili v začetku leta 1943, ko so ustanovili '''Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije''', maja 1943 pa so ga preimenovali v '''Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije'''. To ime se je obdržalo skoraj do konca vojne, saj so šele marca 1945 štab preimenovali v '''Glavni štab JA za Slovenijo'''. Tega so dokončno ukinili 18. maja 1945. Do sredine leta 1943 je bil GŠ neposredno podrejen IO [[Osvobodilna fronta|OF]], od takrat naprej pa je starešine neposredno imenoval [[Vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]]. Sedež štaba je bil sprva v Ljubljani, maja 1942 pa se je preselil v [[Kočevski Rog]]. Tam je deloval do novembra 1942, ko se je moral umakniti v [[Polhograjski dolomiti|Polhograjske dolomite]]. Tam je štab deloval od novembra 1942 do aprila 1943, nato pa se je vrnil v Kočevski Rog. Po [[Kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] in začetku nemške [[ofenziva|ofenzivne]] [[Operacija Wolkenbruch|operacije Wolkenbruch]] se je moral štab večkrat preseliti. Sedež štaba je bil tako v [[grad Soteska|gradu v Soteski]], [[Pribišje|Pribišju]], [[Kot pri Semiču|Kotu pri Semiču]], [[Črmošnjice|Črmošnjicah]], [[Dragatuš]]u, [[Lokve, Črnomelj|Lokvah pri Črnomlju]], nekaj časa pa je deloval tudi v [[Trst]]u. Glavni štab je izdajal svoje glasilo ''[[Slovenski partizan]]'' oziroma ''[[Naša vojska]]''. == Funkcije == [[Slika:Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.jpg|thumb|300px|Člani Glavnega štaba NOV in POS leta 1944. Od leve proti desni: [[Boris Kraigher]], [[Jaka Avšič]], [[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]], [[Viktor Avbelj]] in [[Dušan Kveder]].]] Poveljnik: * [[Franc Leskošek|Franc Leskošek - Luka]] (Peter Strugar): 22. junij 1941 - 1. oktober 1942 * [[Ivan Maček|Ivan Maček - Matija]] (Jernej Posavec): 1. oktober 1942 - 13. julij 1943 * [[Franc Rozman - Stane]] (Mlinar): 13. julij 1943 - 7. november 1944 (†) * [[Dušan Kveder|Dušan Kveder - Tomaž]] (Poljanec): november [[1944]] - 1. maj 1945 [[Politični komisar]]: * [[Boris Kidrič|Boris Kidrič - Peter]] (Kalan): 22.junij 1941- sredina julija 1941 * [[Miha Marinko]]: julij [[1941]] - avgust 1941 * [[Boris Kidrič|Boris Kidrič - Peter]] (Kalan): avgust 1941 - oktober 1941 * [[Miha Marinko]]: oktober 1941 - 10. december 1941 * [[Boris Kidrič|Boris Kidrič - Peter]] (Kalan): december 1941 - marec 1942 * [[Ivan Maček-Matija]] (Jernej Posavec): marec 1942 – 1. oktober 1942 * [[Boris Kidrič|Boris Kidrič - Peter]] (Kalan): 1. oktober 1942 - 23.maj 1943 * [[Boris Kraigher|Boris Kraigher - Janez]] (Zidar): 23. maj 1943 - 16. oktober 1944 * [[Boris Kidrič|Boris Kidrič - Peter]] (Kalan): 18.oktober 1944 - 26. marica 1945 * [[Viktor Avbelj|Viktor Avbelj - Rudi]]: 26. marec 1945 - 7. maj 1945 Namestnik poveljnika: * [[Aleš Bebler|Aleš Bebler - Primož]] (Andrej Tratnik): 22. junij 1941 - 1. oktober 1942 * [[Jaka Avšič|Jaka Avšič - Branko Hrast]]: 1. oktober 1942 - 30. november 1944 Namestnik političnega komisarja: * [[Ivan Kavčič|Ivan Kavčič - Nande]]: 23. maj 1943 - 30. julij 1943 * [[Viktor Avbelj|Viktor Avbelj - Rudi]]: 14. avgust 1943 - 9. september 1944 [[Načelnik štaba]]: * [[Milovan Šaranović]]: 23. maj 1943 - 30. julij 1943 (†) * [[Dušan Kveder|Dušan Kveder - Tomaž]] (Poljanec): 14. december 1943 - julij 1944 * [[Lado Ambrožič - Novljan]] (Jure): 30. avgust 1944 - 4. november 1944 * [[Mile Kilibarda]]: 10. november 1944 - 15. maj 1945 ==Organi== GŠ je skozi vojno ustanavljal svoje [[organ (družboslovje)|organ]]e in [[oddelek|oddelke]]: * '''glavni obveščevalni center''' (februar 1943) * '''operativni oddelek''' z odseki (junij 1943) ** kadrovski odsek ** odsek za [[propaganda|propagando]] in [[statistika|statistiko]] ** odsek za [[zveze]] ** odsek za [[saniteta|saniteto]] ** [[sodstvo|sodni]] odsek ** ekonomski odsek * '''organizacijski oddelek''' (avgust 1943) * '''oficirska šola''' (avgust 1943) * '''oddelek za zvezo''' (sredina 1944) * '''operativni, obveščevalni, šifrerski, prometno-tehnični, ekonomski, sanitetni, veterinarski, propagandni, personalni ter sodni in politični odsek''' (sredina 1944) * '''[[geodezija|geodetska]] sekcija''' (sredina 1944) * '''referat za [[letalstvo]]''' (sredina 1944) * '''verski referent''' (sredina 1944) * '''oficir za zveze z vojaškimi misijami''' (sredina 1944) * '''Oficirska šola''' (sredina 1944) * '''Baza GŠS v Dalmaciji''' (sredina 1944) {{unit-stub}} {{NOVJ-stub}} [[Kategorija:Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije]] == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 3, str. 219. {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} [[Kategorija:Generalštabi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1941]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] [[Kategorija:Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije]] 64igz50gzyxkhfpz9whwqe5ocx4g3f6 Anton Zemljič 0 262120 6678801 6661070 2026-05-21T13:22:55Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski duhovniki]]; dodal [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678801 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} '''Anton Semlitsch (Zemljič)''' Anton Semlitsch (v slovenskih virih tudi Zemljič), slovensko-štajerski duhovnik, čebelarski strokovnjak, pedagog, urednik in politik, * 7. januar 1807, Segovci št. 33 (župnija Apače), † 14. januar 1885, Straßgang (Gradec). Semlitsch velja za enega ključnih akterjev pri modernizaciji čebelarstva na Štajerskem v 19. stoletju. Kot urednik in revizor spisov Antona Janše je predstavljal neposreden most med tradicionalno čebelarsko šolo in uvajanjem modernih metod s premičnim satjem. '''Življenjepis''' Rodil se je v kmečki družini Jožefu in Ani v Segovcih na Apaškem polju. Po študiju teologije in prava v Gradcu je stopil v duhovniški poklic. Služboval je kot župnik v Carlau (Gradec) ter kasneje kot dekan in glavni župnik v Straßgangu. Zaradi svojih zaslug je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega in konsistorialnega svetnika. V revolucionarnem letu 1848 je postal soustanovitelj in prvi urednik katoliško-konservativnega lista Katholischer Wahrheitsfreund. Med letoma 1878 in 1883 je bil poslanec v štajerskem deželnem zboru za okraj Radgona-Apače, kjer se je zavzemal za interese kmetijstva in krščanska načela. Čebelarsko in pedagoško delo Semlitsch je bil pionir čebelarske pedagogike. Po uradni dolžnosti je polnih 16 let brezplačno (unentgeltlich) poučeval kandidate za učitelje o čebelarstvu, sadjarstvu in svilarstvu. S svojim delovanjem je znanje o čebelah sistemsko vpeljal v šolski sistem ljudskih šol. Leta 1863 je postal prvi predsednik čebelarske sekcije pri Štajerski kmetijski družbi, ki jo je iniciiral nadvojvoda Janez. V svojih delih je zagovarjal postopen prehod s tradicionalnih košev na modernejši Dzierzonov način gospodarjenja. '''Bibliografija''' Leitfaden zur Bienenzucht (Vodnik za čebelarstvo, 1856) – eden prvih sistematičnih učbenikov po Janševi dobi. Die Bienenzucht in Steiermark (Čebelarstvo na Štajerskem, 1861) – strokovna analiza stanja panoge. Die Bienenschule (Čebelarska šola, 1863) – priročnik za uvajanje premičnega satja. Leitfaden in der Landwirthschaftslehre – učbenik kmetijstva za ljudske šole. Pomen in zapuščina Njegov pomen za slovensko zgodovino čebelarstva je bil dolgo spregledan zaradi delovanja v nemškem jeziku. Arhivska odkritja iz leta 2026 potrjujejo njegovo vlogo pri ohranjanju Janševe dediščine in njegovo neposredno povezanost z rodnim Apaškim poljem. Njegovi rokopisi in korespondenca se danes hranijo v Raziskovalni knjižnici Gotha v Nemčiji. '''Viri in literatura''' Krstna knjiga župnije Apače (rojstni podatki). Anzeiger za die Diöcese Seckau, osmrtnica (januar 1885). Digitalni arhiv ANNO (avstrijski časopisni arhivi). Zbirka Kalliope, Forschungsbibliothek Gotha. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zemljič, Anton}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski čebelarji]] c77v8gry5m5w60v5zpkf395g46wivay Charles Henry Gairdner 0 279196 6678789 5927083 2026-05-21T12:52:34Z Engelbert 76895 pp 6678789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Henry Gairdner |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1949 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|GBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Henry Gairdner''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. marec]] [[1898]], [[Džakarta|Batavia]], [[Nizozemska vzhodna Indija]], † [[22. februar]] [[1983]], [[Nedlands]], [[Zahodna Avstralija]]. == Guverner == V letih 1951−1963 je bil guverner [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]], v letih 1963−1968 pa guverner [[Tasmanija|Tasmanije]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gairdner/Charles_Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gairdner, Charles Henry}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Zahodne Avstralije]] [[Kategorija:Guvernerji Tasmanije]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Britanski prostozidarji]] [[Kategorija:Amputiranci]] fca5446n8v6dwy92r3vua34bt7rcvh8 6678790 6678789 2026-05-21T12:54:36Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Henry Gairdner |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1949 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|GBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Henry Gairdner''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. marec]] [[1898]], [[Džakarta|Batavia]], [[Nizozemska vzhodna Indija]], † [[22. februar]] [[1983]], [[Nedlands]], [[Zahodna Avstralija]]. == Guverner == V letih 1951−1963 je bil guverner [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]], v letih 1963−1968 pa guverner [[Tasmanija|Tasmanije]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gairdner/Charles_Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gairdner, Charles Henry}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Zahodne Avstralije]] [[Kategorija:Guvernerji Tasmanije]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Britanski prostozidarji]] [[Kategorija:Amputiranci]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 8a1ckt4ud5hult483rgflixg6yv0e5v Richard Nelson Gale 0 279198 6678791 5935063 2026-05-21T13:01:51Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6678791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Richard Nelson Gale |lived= |nickname=»Windy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1960 |rank=[[General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Richard Nelson Gale''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. julij]] [[1896]], † [[29. julij]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gale/Richard_Nelson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gale, Richard Nelson}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1982]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] b5eb8jm3h4w0uwzsf4ml5l9by3gm694 6678792 6678791 2026-05-21T13:12:35Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Richard Nelson Gale |lived= |nickname=»Windy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1960 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[1. zračnoprevozni korpus (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozni korpus]] (1945)<br>[[6. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|6. zračnoprevozna divizija]] (1943–1945)<br>[[1. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|1. padalska brigada]] (1941–1942) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Richard Nelson Gale''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. julij]] [[1896]], † [[29. julij]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gale/Richard_Nelson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gale, Richard Nelson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] sngy109fkdhwbku6ht2pxrad3lb2ltd Alexander Galloway 0 279200 6679054 5925929 2026-05-22T09:23:32Z Engelbert 76895 pp 6679054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alexander Galloway |lived= |image= |caption= |nickname=»Sandy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] |serviceyears=1914–1950 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands=[[23. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|23. pehotna brigada]]<br>[[1. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|1. oklepna divizija]]<br>[[XXX korpus (Združeno kraljestvo)|XXX korpus]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Alexander Galloway''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. november]] [[1895]], † [[28. januar]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Galloway/Alexander/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Galloway, Alexander}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Visoki komisarji Združenega kraljestva za Avstrijo]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] pwfpyijgbqrrvxz1mgxgdt6kq73w99p 6679055 6679054 2026-05-22T09:26:54Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alexander Galloway |lived= |image= |caption= |nickname=»Sandy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] |serviceyears=1914–1950 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands=[[23. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|23. pehotna brigada]]<br>[[1. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|1. oklepna divizija]]<br>[[XXX korpus (Združeno kraljestvo)|XXX korpus]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Alexander Galloway''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. november]] [[1895]], † [[28. januar]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Galloway/Alexander/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Galloway, Alexander}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Visoki komisarji Združenega kraljestva za Avstrijo]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci reda belega leva]] 850tdaxn7esm4z8tyb43e0xuy84296g James Andrew Harcourt Gammell 0 279203 6679066 5930672 2026-05-22T09:43:39Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6679066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Andrew Harcourt Gammell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1911–1946 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''James Andrew Harcourt Gammell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. september]] [[1892]], † [[1. september]] [[1975]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gammell/James_Andrew_Harcourt/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gammell, James Andrew Hharcourt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 0cfpfk7wm8sfj5o9mjw7pdaz7ozbc4h 6679068 6679066 2026-05-22T09:46:47Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Andrew Harcourt Gammell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1911–1946 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''James Andrew Harcourt Gammell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. september]] [[1892]], † [[1. september]] [[1975]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gammell/James_Andrew_Harcourt/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gammell, James Andrew Hharcourt}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] ljk6yt1h3n4th6z2wn1ky7tt074f9g6 Harold Phelps Gardham 0 279204 6679105 6110185 2026-05-22T11:09:09Z Engelbert 76895 pp 6679105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harold Phelps Gardham |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Harold Phelps Gardham''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. oktober]] [[1895]], † [[27. februar]] [[1980]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gardham/Harold_Phelps/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gardham, Harold Phelps}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] 4h9m27o04lkdsiofepd43hjsk3vj48s Richard Gardiner 0 279205 6679108 5935043 2026-05-22T11:13:15Z Engelbert 76895 pp 6679108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Richard Gardiner |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1953]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Richard Gardiner''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1900]], † [[1989]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gardiner/Richard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gardiner, Richard}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] mshunwcip2wa0dunmkpv3kv4v163c1n Hugh Wilfrid John Cairns Viscount Garmoyle 0 279206 6679111 5930297 2026-05-22T11:21:02Z Engelbert 76895 pp, zp 6679111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hugh Wilfrid John Cairns Viscount Garmoyle |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1942 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hugh Wilfrid John Cairns Viscount Garmoyle''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. junij]] [[1907]], † [[3. julij]] [[1942]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Garmoyle/Hugh_Wilfrid_John_Cairns_Viscount/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Garmoyle, Hugh Wilfrid John Cairns Viscount}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] oeltsiso3uomasox082gecmhyfv9b3f 6679112 6679111 2026-05-22T11:21:57Z Engelbert 76895 koda za sklice 6679112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hugh Wilfrid John Cairns Viscount Garmoyle |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1942 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hugh Wilfrid John Cairns Viscount Garmoyle''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. junij]] [[1907]], † [[3. julij]] [[1942]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Garmoyle/Hugh_Wilfrid_John_Cairns_Viscount/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Garmoyle, Hugh Wilfrid John Cairns Viscount}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] g41fnyzxjh71rpqbaepnv6izwu0tmqq Wikipedija:Pod lipo 4 282723 6678909 6678516 2026-05-21T19:22:05Z Yerpo 8417 /* Avtobiografije */ nov razdelek 6678909 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) 0qe2n3b58htlhx3o2gzchhmrb5anvxn Guštin 0 289429 6678807 6440584 2026-05-21T13:33:13Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6678807 wikitext text/x-wiki '''Guštin''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 294 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Andrej Guštin]] (*1971), astronom *[[Božidar Guštin]] (1912—1984), strojnik in gospodarstvenik * [[Damijan Guštin]] (*1955), (vojni) zgodovinar * [[Evgen Guštin]] (1928—2013), kipar, slikar * [[Franc Guštin]] (1869—1937), duhovnik in častni kanonik v Trstu * [[Gregor Guštin]], baletni plesalec, koreograf * [[Jordan Guštin]], jamar * [[Julij Guštin]] (1930—2004), igralec * [[Miha Guštin]] - [[Gušti]] (*1971), popularni glasbenik *Mirko Guštin (1920 - ?), zborovodja * [[Mirko Guštin]], kipar * [[Mitja Guštin]] (*1947), arheolog, prof. FF * [[Rudolf Guštin]] (1919—1979), gostilničar in javni delavec * [[Slavko Guštin]] (*1958), likovni ustvarjalec, slikar * [[Veselko Guštin]] (*1948), elektrotehnik, filatelist * [[Vesna Guštin Grilanc]] (*1955), glasbena pedagoginja, etnološka raziskovalka Krasa, kulturna delavka == Glej tudi == * priimek [[Avguštin (priimek)|Avguštin]] * == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Guštin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] igds81l7t80ce1dtyp3zh0nhzjh29gh Kühar 0 295985 6678845 5600288 2026-05-21T15:53:13Z Yerpo 8417 razločitev 6678845 wikitext text/x-wiki '''Kühar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Floriš Kühar]] (1893–1943) slovensko-madžarski zgodovinar, pisatelj, učitelj * [[Janos Kühar]] (1901–1987), pisatelj in buditelj slovenske manjšine na Madžarskem * [[Štefan Kuhar (komunist)|Štefan Kuhar]] (1911–1941), organizator NOB * [[Števan Kühar (slovstveni folklorist)|Števan Kühar]] (1882–1915), slovenski zbiratelj in pisatelj na Madžarskem * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] (1887–1922), slovenski politik in pisatelj na Madžarskem * [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] (1890–1963), slovenski novinar in pisatelj, urednik časopisa [[Mörszka krajina]] == Glej tudi == * priimek [[Kuhar (priimek)|Kuhar]] {{priimek}} 0gd97hyhkvqj2ap70hrkdot2x672jwg José Mourinho 0 297849 6679000 6678677 2026-05-22T07:06:25Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29948-88|~2026-29948-88]] ([[User talk:~2026-29948-88|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6513032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš2 | fullname = José Mário dos Santos Mourinho Félix | height = 174 cm<ref>http://www.footballzz.co.uk/player/jose_mourinho/current/profile/0/default/79732 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140413142038/http://www.footballzz.co.uk/player/jose_mourinho/current/profile/0/default/79732/ |date=2014-04-13 }} José Mourinho osebni profil. ''footballzz.co.uk'' Pridobljeno 19. februar 2013.</ref> | position = [[vezni igralec (nogomet)|vezni igralec]] | years1 = 1980–1982 | clubs1 = [[Rio Ave F.C.|Rio Ave]] | caps1 = 16 | goals1 = 2 | years2 = 1982–1983 | clubs2 = [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] | caps2 = 16 | goals2 = 2 | years3 = 1983–1985 | clubs3 = [[G.D. Sesimbra|Sesimbra]] | caps3 = 35 | goals3 = 1 | years4 = 1985–1987 | clubs4 = Comércio e Indústria | caps4 = 27 | goals4 = 8 | totalcaps = 94 | totalgoals = 13 | manageryears1 = 2000 | managerclubs1 = [[S.L. Benfica|Benfica]] | manageryears2 = 2001–2002 | managerclubs2 = [[U.D. Leiria|União de Leiria]] | manageryears3 = 2002–2004 | managerclubs3 = [[F.C. Porto|Porto]] | manageryears4 = 2004–2007 | managerclubs4 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] | manageryears5 = 2008–2010 | managerclubs5 = [[Inter Milan|Internazionale]] | manageryears6 = 2010–2013 | managerclubs6 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | manageryears7 = 2013–2015 | managerclubs7 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] | manageryears8 = 2016–2018 | managerclubs8 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] | manageryears9 = 2019–2021 | managerclubs9 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] | manageryears10= 2021–2024 | managerclubs10 = [[A.S. Roma|Roma]] | manageryears11= 2024–2025 | managerclubs11 = [[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]] | manageryears12= 2025– | managerclubs12 = [[S.L. Benfica|Benfica]] }} '''José Mário dos Santos Félix Mourinho''', znan tudi kot '''José Mourinho''' in '''The Special One'''<ref name="thespecialone">{{navedi novice|title=The world according to Mourinho |quote=Jose Mourinho se predstavi kot The Special One po prihodu v Chelsea|publisher=[[British Broadcasting Corporation|BBC]] |date=31. oktober 2005|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/teams/c/chelsea/4392444.stm|accessdate=19. februar 2013|language=en}}</ref>, [[Portugalci|portugalski]] [[nogomet]]ni trener, * [[26. januar]] [[1963]], [[Setúbal]], [[Portugalska]]. V dveh zaporednih letih ([[2004]] in [[2005]]) je bil izbran za najboljšega trenerja na svetu s strani Mednarodne zveze za nogometno zgodovino in statistiko ([[IFFHS]]). Nato je v letu [[2010]] prejel zlato žogo za najboljšega trenerja na svetu. Skupaj z [[Ernst Happel|Ernstom Happelom]], [[Ottmar Hitzfeld|Otmarjem Hitzfeldom]], [[Jupp Heynckes|Juppom Heynckesom]] in [[Carlo Ancelotti|Carlom Ancelottijem]] je edini na svetu, ki jim je uspelo osvojiti Ligo prvakov z dvema različnima kluboma (Mourinho jo je osvojil z [[F.C. Porto|Portom]] in [[FC Internazionale Milano|Interjem]]). V letu 2012 je [[Real Madrid]] popeljal do naslova državnega prvaka in tako postal prvi trener, ki mu je uspelo osvojiti tri najmočnejše evropske lige ([[Španija]], [[Italija]] in [[Anglija]]). ==Zgodnje življenje== José Mário dos Santos Mourinho Félix se je rodil leta 1963 v [[Setúbal|Setúbalu]] na [[Portugalska|Portugalskem]]. Je sin nogometeša [[Félix Mourinho|José Manuel Mourinho Félix]] in Marije Júlia Carrajola dos Santos. Njegov oče je igral nogomet za [[C.F. Os Belenenses|Os Belenenses]] in [[Vitória F.C.|Vitória de Setúbal]], enkrat je tudi zaigral za [[Portugalska nogometna reprezentanca|portugalsko nacionalno nogometno ekipo]]. Kasneje je njegov oče postal trener, kar je José Mourinho izkoristil za ogled treningov in preučevanje taktik. <ref name=Smith1>{{navedi novice |last=Smith |first=Paul |title=Football: Destined to be a great from the age of 10 |publisher=[[Sunday Mirror]] |date=12. september 2004 |url=http://www.thefreelibrary.com/Football%3A+Destined+to+be+a+great+from+the+age+of+10%3B+EXCLUSIVE...-a0121858170 |accessdate=20. februar 2013}}</ref> Ker je hotel slediti stopinjam svojega očeta, se je pridružil mladinski ekipi Belenenses. V naslednjih letih je zaigral za članske ekipe Rio Ave, Belenenses in Sesimbra. Zaradi pomankanja kondicije in fizične moči, se je odločil posvetiti trenerskemu poklicu.<ref name=NaMourinhovNacin>{{navedi novice |title=Jose Mourinho: Mourinhov način dela |work=[[The Independent]] |date=27. februar 2005 |url=http://www.independent.co.uk/news/people/jose-mourinho-the-jose-way-485013.html |accessdate=20. februar 2013}}</ref> Začel je obiskovati Instituto Superior de Educação Física (ISEF), kjer je študiral športno vzgojo. V prihodnjih letih je na Škotskem opravil izpit za tehničnega direktorja, da bi lahko na [[Portugalska|Portugalskem]] postal trener. ==Trenerska kariera== ===Začetki=== V zadnjih letih prejšnjega tisočletja je opustil svojo službo kot trener športne vzgoje na osnovnih šolah in se posvetil nogometu. Uspel je dobiti službo kot trener mlajše selekcije Vitória de Setóbal. Sčasoma mu je uspelo doseči položaj pomočnika trenerja ekipe Estrela de Amadora. <ref name=Feature>{{navedi novice |last=Hawkley |first=Ian |title=Jose Mourinho |work=The Times |date=9. maj 2004 |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/sport/football/article434404.ece |accessdate=20. februar 2012 |archive-date=2012-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120514164539/http://www.timesonline.co.uk/tol/sport/football/article434404.ece |url-status=dead }}</ref> Mourinho je želel več in leta 1992 se mu je ponudila priložnost prevajalca za enega izmed najboljših trenerjev tistih časa - Sir [[Bobby Robson]]. Ta je bil imenovan za trenerja kluba [[Sporting club de Portugal|Sporting CP]] iz [[Lizbona|Lizbone]] in je potreboval prevajalca, saj ni poznal lokalnega jezika. Mourinho je sčasoma začel pomagati Sir [[Bobby Robson|Bobby Robsonu]] pri sestavi ekipe in taktikah. Ko je bil decembra 1993 Robson odpuščen, je Mourinho z njim odšel v [[F.C. Porto|FC Porto]], kjer je nadaljeval s prevajalstvom in nasveti pri sestavi ekipe. Po dveh letih v [[F.C. Porto|Portu] sta se skupaj z Bobby Robsonom odpravila v [[FC Barcelona|Barcelono]]. Hkrati z njim se je leta 1996 v [[Barcelona|Barcelono]] preselila Mourinhova družina. Za nadaljevanje svoje prejšnje službe se je Mourinho moral naučiti Katalonščine, s pomočjo katere je postal eden pomembnejših članov Barcelonine strokovne ekipe, saj je prevajal na novinarskih konferencah, pripravljal je urnike in pomagal igralcem s taktičnimi nasveti. Tega leta je [[FC Barcelona|Barcelona]] osvojila Pokal in Superpokal v Španiji, hkrati pa so tudi osvojili [[Nogometna Liga prvakov|Ligo pravkov]]. Ko je naslednjega leta [[Louis van Gaal]] zamenjal [[Bobby Robson|Bobby Robsona]] in je ta uvidel, da je Mourinho sposoben več, mu je zadal dolžnost vodenja druge ekipe Barcelone - [[FC Barcelona B|FC Barcelone B]]. Prav tako mu je [[Louis van Gaal]] omogočil vodenje Barcelonine prve ekipe v določenih tekmovanjih, leta 2000 mu je uspelo zmagati v enem izmed takšnih tekomvanj, in sicer v [[Katalonski pokal|Katalonskem pokalu]]. <ref>{{navedi novice |last=Hawkley |first=Ian |title= Battle of the Bernabeu |publisher=BBC News |date=21. maj 2004 |accessdate=20. februar 2013|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/europe/8695530.stm }}</ref> ===Benfica in Uniao de Leiria=== Priložnost za vodenje prve ekipe se je Mourinhu ponudila v letu 2000, ko je prevzel mesto selektorja [[Sport Lisboa e Benfica|Benfice]]. Za svojega pomočnika je imenoval upokojenega defenzivnega igralca Benfice - Carlos Mozera. Imel je sklenjeno pogodbo le za eno leto z možnostjo podaljšanja enega leta, če bi tedanji predsednik ponovno izvoljen, vendar ker se to ni zgodilo, je Mourinho 5. decembra 2000 po le devetih odigranih krogih zapustil [[Sport Lisboa e Benfica|Benfico]]. Mourinho je zasedel trenersko pozicijo komaj v naslednji sezoni, ko je sedel na klop [[União de Leiria]] in jih popeljal na peto mesta na lestvici v prvi polovici sezone. Znova je zapustil trenutni klub, vendar tokrat zato, ker je prispela ponudba [[F.C. Porto|Porta]] za vodenje njihove prve ekipe, česar Mourinho ni mogel zavrniti. ===Porto=== V januarju 2002 je začel z vodenjem [[F.C. Porto|Porta]]. Do konca sezone je Porto pripeljal do tretjega mesta s serijo 11 zmag in 2 remijev v 15 tekmah. Hkrati je obljubil boljši Porto v naslednjem letu. To je tudi dosegel, saj je v naslednjem letu z 27 zmagami na 35 tekmah osvojil portugalsko prvo ligo. Takrat doseženih 86 točk izmed 102 možnih je najvišje doseženo število točk v zgodovino Portugalskega prvenstva, odkar je bilo uvedeno pravilo 3 točk za zmago. Prav tako je Porto zmagal v Portugalskem pokalu in Evropski klubski ligi proti [[F.C. Celtic|Celtic]] v [[Sevilla|Sevilli]]. V naslednji sezoni je Porto osvojil [[Primeira liga|Portugalsko prvo ligo]] s skoraj popolnim izkupičkom tekem na domačem stadionu, kjer ga je ustavil le [[Gil Vicente FC]]. Porto je osvojil prvenstvo pet krogov pred koncem, hkrati pa ostal v igri za zmago v Ligi prvakov. V finalu portugalskega pokala je Porto izgubil proti [[Sport Lisboa e Benfica|Benfici]], vendar je Mourinhu uspelo zmagati v finalu Lige prvakov, kjer je premagal [[AS Monaco de Francia]] in osvojil svoj prvi pokal Lige prvakov. Njegovi uspehi niso ostali neopaženi in zanj so se začeli zanimati večji in bogatejši klubi. ===Chelsea F.C.=== [[File:JoseMourinho.jpg|right|thumb|Mourinho kot trener Chelsea]] Mourinho se je junija 2004 preselil v [[Chelsea F.C.|Chelsea]], kjer je postal eden izmed najbolje plačanih trenerjev na svetu, saj je v začetku zaslužil 4.2 milijona funtov letno, kar se je v naslednjem letu povečalo na 5.2 milijona. <ref>{{navedi novice |last=Burt |first=Jason |title=Zmaga za Mourinha, Chelsea ponudil boljšo ponudbo |work=[[The Independent]] |date=5. april 2005 |url=http://sport.independent.co.uk/football/premiership/article9630.ece |accessdate=20. februar 2013 |location=London |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930165550/http://sport.independent.co.uk/football/premiership/article9630.ece |url-status=dead }}</ref> V novinarski konferenci po podpisu pogodbe si je tudi izbral vzdevek - '''The Special One'''. <ref>{{navedi novice |title= Kaj je rekel Mourinho|publisher=[[BBC Sport]] |date=2. junij 2004 |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/c/chelsea/3769431.stm |accessdate=20. februar 2013}}</ref>. Mourinho je svojo strokovno ekipo napolnil s sodelavcimi iz Porta, med katerimi je tudi trenutni trener [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama]] [[André Villas-Boas|Andre Villas Boas]]. Za svojega pomočnika je ponovno zaposlil bivšega igralca kluba, kar je bil v Chelseju [[Steve Clarke]]. Mourinho je imel v prvi sezoni na voljo 70 milijonov funtov za nakupe, ki jih je porabil za nakup [[Tiago Mendes|Tiaga]] za 10 milijonov iz [[Sport Lisboa e Benfica|SL Benfica]], [[Michael Essien]] za 24,4 milijona iz [[Olympique Lyonnais]], [[Didier Drogba]] za 24 milijonov iz [[Olympique de Marseille]], [[Mateja Kežman]] za 5,4 milijona iz [[PSV]] in bivša igralca iz Porta [[Ricardo Carvahlo]] za 19,8 milijona ter [[Paulo Ferreira]] 13,3 milijona. Pod Mourinhom je Chelsea razvil svoj polni potencial, ki ga je pokazal v prejšnji sezoni. Do zimskega prestopnega roka je bil na vrhu [[Premier league]] in napredoval iz skupine v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Mourinho je osvojil svojo prvo lovoriko v Angliji, ko je v finalu [[Angleški ligaški nogometni pokal|Angleškega ligaškega pokala]] premagal [[Liverpool F.C.|Liverpool]] s 3:2. Do konca leta je osvojil angleško prvenstvo, kar je bila za Chelsea prva lovorika v prvenstvu v zadnjih 50 letih, in to ravno v letu, ko je Chelsea praznoval 100-to obletnico svojega obstoja. Kljub začetnim uspehom, pa ga je v polfinalu Lige prvakov izločil Liverpool po sumljivo razveljavljenem golu Chelseja v začetnih minutah povratne tekme, kjer je žoga s celotnim obsegom prečkala črto, vendar sodnik gola ni priznal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundodeporte/envivos/2005/05/2597_index.html|title=Liga prvakov 2004/05|publisher=[[El Mundo (España)|El Mundo]]|date=maj 2005|accessdate=20. februar 2013}}</ref> V sezoni 2005/06 je Chelsea večino leta prevladoval na vrhu lige, vendar je bil zmagovalec odločen v zadnjih krogih, ko je Chelsea z zmago 3-0 proti svojim najbližjim tekmecem [[Manchester United|Manchestru Unitedu]]. Tako je Mourinho osvojil svojo drugo prvenstveno lovoriko v [[Anglija|Angliji]]. Po končani podelitvi medalij, je Mourinho vrgel svojo medaljo med gledalce. Enako je storil tudi z nadomestno medaljo, ki jo je prejel, ker je vrgel prvo medalijo med gledalce. Njegova razlaga je bila, da je medalija enaka kot leto prej ter da ne potrebuje več enakih medalij. Srečni gledalec, ki je ujel medalijo, jo je nato tudi prodal na [[eBay]]. V naslednji sezoni je lastni [[Roman Abramovich]] v Chelsea pripeljal ukrajinskega nogometaša [[Andriy Shevchenko|Andreja Shevchenka]] za rekodno vsoto. Ker Mourinho tega prestopa ni odobroval, so se začeli odnosi med njim in predsednikom krhati. V medijih je bilo veliko spekulacij, da bo Mourinho zapustil klub, vendar jih je Mourinho ovrgel v izjavi za javnost. <ref>{{navedi splet |date=24. februar 2007 |url=http://www.chelseafc.com/page/NewsHomePage/0,,10268~986873,00.html|title=Jose:Spoštujte navijače; spoštujte ligaški pokal |publisher=[[Chelsea FC]] |accessdate=20. februar 2013}}</ref> Kljub vsem spekulacijam, je Mourinho popeljal Chelsea do novega naslova v Angleškem ligaškem pokalu. Uspeh v drugih tekmovanjih sta mu onemogočila Liverpool, ki ga je v Ligi prvakov premagal po enajsmetrovkah, in Manchester United, ki je osvojil Angleško ligo. Prav tako je Chelsea z zmago 1-0 v finalu FA pokala nad Manchester Unitedom osvojil tudi to lovoriko. Kljub njegovim uspehom, pa so se trenja med njim in Abramovičem le stopnjevala, saj je ta na položaj direktorja športnega dela Chelsea imenoval [[Avram Grant|Avrama Granta]]. Zaradi slabega začetka nove sezone se je 20. septembra 2007 Mourinho sporazumno razšel z nogometno ekipo Chelsea.<ref>{{navedi novice |title=Mourinho zapušča Chelsea|publisher=BBC Sport |date=20. september 2007 |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/c/chelsea/7003912.stm|accessdate=20. februar 2013}}</ref> Mourinho je Chelsea zapustil kot najuspešnejši trener v zgodovini, saj je v treh letih osvojil kar 6 lovorik, hkrati pa je celoten čas ostal neporažen na domačen igrišču. ===Inter=== [[File:Jose Mourinho - Inter Mailand (5).jpg|thumb|upright|Mourinho v Interju]] V juniju 2008 se je pridružil nogometnemu klubu iz [[Milano|Milana]], [[Inter|Interju]]. S svojim zaslužkom 9 milijonov evrov letno je bil najbolj plačan trener na svetu v teh letih. <ref>{{navedi novice|url=http://es.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=786945.html|title=Mourinho podpisal 3-letno podogbo z Interjem|date=2. junij 2008|publisher=[[FIFA|FIFA.com]]|accessdate=20. februar 2013|archive-date=2013-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312202750/http://es.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=786945.html|url-status=dead}}</ref> V sezoni 2008-09 je z Interjem osvojil italijanski superpokal in [[Serie A]] V sezoni 2009-10 je Mourinho dosegel največji uspeh svoje kariero, ko je uspel z Interjem osvojit trojček ([[Liga prvakov]], [[Coppa Italia]] in [[Serie A]]). Po osvojitvi svojega drugega naslova v Ligi prvakov, je 22 maja 2010 objavil svojo namero prestopa v [[Real Madrid]]. <ref>{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD03/PUB/2010/05/23/EMD20100523030MDP.pdf|title=Mourinho objavi svojo namero|author=Galindo, Jesús|publisher=[[Mundo Deportivo]]|date=23. maj 2010|page=30|format=PDF|accessdate=20. februar 2013}}</ref> ===Real Madrid=== 28. maja je bilo s strani [[Real Madrid|Real Madrida]] objavljen, da Mourinho zamenjuje tedanjega trenerja [[Manuel Pellegrini|Manuel Pellegrinija]]. 31. maja je 2010 je bil Mourinho predstavljen kot novi trener Real Madrida. S klubom je podpisal štiriletno pogodbo. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal [[Sami Khedira|Sami Khediro]] za 13 milijonov funtov, [[Mesut Özil|Mesut Özila]] za 15 milijonov funtov, [[Ricardo Carvahlo|Ricardo Carvahla]] za 8 milijonov funtov in [[Ángel di María|Ángela di Marío]] za 25 milijonov. V svoji prvi uradni ligaški tekmi za Real Madrid je 29. avgusta 2010 remizirial z Mallorco z rezultatom 0-0. 21. aprila 2011 je Mourinho osvojil svojo prvo lovoriko v [[Španija|Španiji]], ko je v finalu [[Španski kraljevi pokal|Španskega kraljevega pokala]] z zmago nad [[FC Barcelona|Barcelono]] z 1-0 osvojil španski pokal. S tem uspehem je postal edini trener, ki mu je uspelo osvojiti pokal v štirih različnih državah. Vendar pa ga je tako v prvenstvu, kot tudi v polfinalu [[Liga Prvakov|Lige Prvakov]] premagala Barcelona in Mourinho se je moral zadovoljiti s samo eno trofejo v svoji prvi sezoni v Real Madridu. V začetku naslednje sezone je Real Madrid izgubil v [[Španski superpokal|Španskem superpokalu]]. Na tej tekmi so bili izklučeni trije igralci, Mourinho pa je poskrbel za incident, ko je po zaključku tekme svoj prst poizkusil potisniti v oko pomočnika trenerja Barcelone, [[Tito Vilanova|Tito Vilanove]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.as.com/futbol/articulo/mourinho-metio-dedo-ojo-vilanova/20110818dasdasftb_2/Tes|title=Incident na tekmi Španskega superpokala|date=18. avgust 2011|accessdate=20. februar 2013|language=es}}</ref> V nadaljevanju sezone je bil Real Madrid izločen v polfinalu lige prvakov po porazu po enajsmetrovkah proti [[FC Bayern München]]. 2. maja 2012 je Real Madrid po zmagi nad [[Athletic Bilbao|Athletic Bilbaom]] osvojil Špansko prvenstvo, saj je imel 7 točk prednosti pred Barcelono, možno pa je bilo osvojiti le 6 točk v zadnjih dveh krogih. 22. maja 2012 je podpisal novo štiriletno pogodbo z Real Madridom, ki se izteče leta 2016. Po osvojitvi Španskega superpokala po zmagi Real Madrida nad Barcelono, je José Mourinho postal edini trener na svetu, ki je uspel osvojiti vsakega izmed možnih naslov v štirih evropskih ligah (pokal, superpokal, prvenstvo in ligaški pokal, če obstaja).<ref>{{navedi novice|url=http://www.realmadrid.com/cs/Satellite/en/Actualidad_Primer_Equipo_en/1330116297457/noticia/Noticia/Mourinho_is_the_only_coach_who_has_won_the_Super_Cup_in_four_different_European_countries.htm| title= Mourinho edini trener z osvojenimi vsemi lovorikami v štirih državah| date= 31. avgust 2012|accessdate=20. februar 2013|publisher=realmadrid.com}}</ref> ==Statistika== Posodobljeno 20. februarja 2013 <center> {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! width="100" rowspan="2" |Ekipa ! width="50" rowspan="2" |Država ! width="90" rowspan="2" |Od ! width="90" rowspan="2" |Do !colspan=8|Zgodovina |- !width=30|Tekme !width=30|Zmage !width=30|Remiji !width=30|Porazi !width=50|% zmag !width=40|Doseženi goli !width=40|Prejeti goli !width=40|+/− |- |align=left|[[S.L. Benfica|Benfica]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |align=left|20. sep 2000 |align=left|5. dec 2000 | 11 || 6 || 3 || 2 || {{#expr: 6/11 * 100 round 2}} ||17||9||+8 |- |align=left|[[U.D. Leiria|União de Leiria]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |align=left|14. apr 2001 |align=left|20. jan 2002 | 20 || 9 || 7 || 4 || {{#expr: 9/20 * 100 round 2}} ||34||20||+14 |- |align=left|[[F.C. Porto|Porto]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |align=left|23. jan 2002 |align=left|26. maj 2004 | 127 || 91 || 21 || 15 || {{#expr: 91/127 * 100 round 2}} ||254||96||+158 |- |align=left|[[Chelsea F.C.|Chelsea]] |{{zastavadržave|Anglija}} |align=left|2. jun 2004 |align=left|20. sep 2007 | 185 || 124 || 40 || 21 || {{#expr: 124/185 * 100 round 2}} ||330||119||+211 |- |align=left|[[F.C. Internazionale Milano|Inter de Milán]] |{{zastavadržave|Italija}} |align=left|2. jun 2008 |align=left|28. maj 2010 | 108 || 67 || 26 || 15 || {{#expr: 67/108 * 100 round 2}} ||185||94||+91 |- |align=left|[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] |{{zastavadržave|Španija}} |align=left|31. maj 2010 |align=left|15. maj 2013 | 157 || 113 || 25 || 19 || {{#expr: 113/157 * 100 round 2}} ||418||137||+281 |- ! colspan=4 style="text-align:center; vertical-align:middle;"|Skupaj ! 608 !! 410 !! 122 !! 76 !! {{#expr: 410/608 * 100 round 2}} !!1238!!475!!+763 |} </center> == Trofeje == === Nacionalna tekmovanja === {|align="center" bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- align="center" style="color:black;" bgcolor="#dddddd" !width="200"|Tekmovanje !width="130"|Klub !width="110"|Država !width="90"|Sezona |-align=center |[[Primeira liga]] |[[F.C. Porto|Porto]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |2002/03 |-align=center |[[Portugalski pokal]] |[[Porto]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |2002/03 |-align=center |[[Portugalski superpokal]] |[[F.C. Porto|Porto]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |2003 |-align=center |[[Primeira liga]] |[[F.C. Porto|Porto]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |2003/04 |-align=center |[[Premier League]] |[[Chelsea]] |{{zastavadržave|Anglija}} |2004/05 |-align=center |[[Angleški ligaški nogometni pokal]] |[[Chelsea]] |{{zastavadržave|Anglija}} |2004/05 |-align=center |[[Community Shield]] |[[Chelsea]] |{{zastavadržave|Anglija}} |2005 |-align=center |[[Premier League]] |[[Chelsea]] |{{zastavadržave|Anglija}} |2005/06 |-align=center |[[FA pokal]] |[[Chelsea]] |{{zastavadržave|Anglija}} |2006/07 |-align=center |[[Angleški ligaški nogometni pokal]] |[[Chelsea]] |{{zastavadržave|Anglija}} |2006/07 |-align=center |[[Italijanski superpokal]] |[[Inter]] |{{zastavadržave|Italija}} |2008 |-align=center |[[Serie A]] |[[Inter]] |{{zastavadržave|Italija}} |2008/09 |-align=center |[[Serie A]] |[[Inter]] |{{zastavadržave|Italija}} |2009/10 |-align=center |[[Coppa Italia]] |[[Inter]] |{{zastavadržave|Italija}} |2009/10 |-align=center |[[Španski kraljevi pokal]] |[[Real Madrid]] |{{zastavadržave|Španija}} |2010/11 |-align=center |[[Liga BBVA]] |[[Real Madrid]] |{{zastavadržave|Španija}} |2011/12 |-align=center |[[Španski superpokal]] |[[Real Madrid]] |{{zastavadržave|Španija}} |2012 |} === Mednarodna tekmovanja === {|align="center" bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- align="center" style="color:black;" bgcolor="#dddddd" !width="200"|Tekmovanje !width="130"|Klub !width="110"|Država !width="90"|Sezona |-align=center |[[Pokal UEFA]] |[[F.C. Porto|Porto]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |2003 |-align=center |[[Liga prvakov]] |[[F.C. Porto|Porto]] |{{zastavadržave|Portugalska}} |2003/04 |-align=center |[[Liga prvakov]] |[[Inter]] |{{zastavadržave|Italija}} |2009/10 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mourinho, José}} [[Kategorija:Portugalski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Portugalski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Rio Aveja F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši C.F. Os Belenensesa]] [[Kategorija:Nogometaši G.D. Sesimbre]] [[Kategorija:Nogometaši Comércio e Indústrie]] [[Kategorija:Trenerji Benfice]] [[Kategorija:Trenerji U.D. Leirie]] [[Kategorija:Trenerji Porta]] [[Kategorija:Trenerji Chelseaja]] [[Kategorija:Trenerji Internazionala]] [[Kategorija:Trenerji Real Madrida]] [[Kategorija:Trenerji Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Trenerji Tottenham Hotspurja]] [[Kategorija:Trenerji A.S. Rome]] [[Kategorija:Trenerji Fenerbahçeja]] oatik2h5nchj2bquj4e739bm0mc9wq7 Virus B19 0 331121 6678856 6678748 2026-05-21T16:43:06Z A09 188929 pnp 6678856 wikitext text/x-wiki {{Virusbox | image = Parvovirus in Blood.jpg | image_caption = lektronski mikroskopski posnetek parvovirusov v krvi. | parent = Erythroparvovirus | species = Primate erythroparvovirus 1 | synonyms = * B19 virus * Parvovirus B19 * Erythrovirus B19 * B19V }} '''Virus B19''' ali '''parvovirus B19''' (tudi '''eritrovirus B19'''<ref name="pmid18491974">{{cite journal |author1=Kahn JS |author2=Kesebir D |author3=Cotmore SF|display-authors= ''et al.'' |title=Seroepidemiology of human bocavirus defined using recombinant virus-like particles |journal=J. Infect. Dis. |volume=198 |issue=1 |pages=41–50 |year=2008 |pmid=18491974 |doi=10.1086/588674 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-infectious-diseases_2008-07-01_198_1/page/n52}}</ref>) je [[virus]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[parvovirus]]ov, ki pri otrocih povzroča [[peta bolezen|peto bolezen]] (infekcijski eritem), okužbo [[plod (medicina)|plodu]] in posledične okvare.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=virus{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 3. 2012.</ref> Gre za prvi odkriti in do leta 2005 edini poznani humani parvovirus.<ref name="Vafaie_2004">{{cite journal | author1=Vafaie J|author2= Schwartz RA | title=Parvovirus B19 infections | url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-dermatology_2004-10_43_10/page/747| journal=Int J Dermatol | year=2004 | pages=747–749 | volume=43 | issue=10 | pmid = 15485533 | doi=10.1111/j.1365-4632.2004.02413.x}}</ref><ref name="Sabella1999"/> Leta 1975 ga je po naključju odkrila [[Avstralci|avstralska]] [[virolog]]inja Yvonne Cossart.<ref name="Sabella1999">{{cite journal | author1 = Sabella C | author2 = Goldfarb J | title = Parvovirus B19 infections | journal = Am Fam Physician | volume = 60 | issue = 5 | pages = 1455–1460 | year = 1999 | url = http://www.aafp.org/afp/991001ap/1455.html | accessdate = 6. 11. 2009 | pmid = 10524489 | archive-date = 2008-05-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080514053452/http://www.aafp.org/afp/991001ap/1455.html | url-status = dead }}</ref><ref name="Heegaard_2002">{{cite journal |author1=Heegaard ED|author2= Brown KE |title=Human parvovirus B19 |journal=Clin. Microbiol. Rev. |volume=15 |issue=3 |pages=485–505 |year=2002 |pmid=12097253 |doi=10.1128/CMR.15.3.485-505.2002|url=http://cmr.asm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=12097253 |pmc=118081}}</ref> Ime je dobil po oznaki [[petrijevka|petrijevke]] (B19), v kateri so ga odkrili.<ref name="Sabella1999"/><ref name="Cossart_1975">{{cite journal | author1=Cossart YE |author2=Field AM |author3=Cant B |author4=Widdows D | title=Parvovirus-like particles in human sera | url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1975-01-11_1_7898/page/72 | journal=Lancet | year=1975 | pages=72–73 | volume=1 | issue=7898 | pmid = 46024 | doi=10.1016/S0140-6736(75)91074-0}}</ref> == Virologija == [[Eritrovirus]]i spadajo v družino majhnih [[virus DNK|virusov DNK]], poimenovano parvovirusi.<ref name="Brown_2004">{{cite journal | author=Brown KE | title=Variants of B19 | journal=Dev Biol (Basel) | year=2004 | pages=71–77 | volume=118 | pmid=15645675}}</ref> Gre za virus ikozaedrične oblike brez virusne ovojnice, ki vsebuje dednino v obliki enojnoverižne DNK. Na obeh koncih molekule DNK se nahaja [[palindromsko zaporedje]], ki tvori [[lasnična zanka|lasnično zanko]]. Lasnična zanka na 3'-koncu predstavlja [[začetni oligonukleotid]] za [[DNK-polimeraza|DNK-polimerazo]].<ref>G. Siegl and P. Cassinotti, ''Parvoviruses'' Chapter 14, Topley and Wison's Microbiology and Microbial Infections, Vol. 1, Virology, 1998, str. 261-280</ref> Eritrovirusi so dobili ime po sposobnosti, da v [[kostni mozeg|kostnem mozgu]] napadejo predhodniške celice [[rdeča krvnička|rdečih krvničk]] (eritrocitov). == Prenašanje == Virus se primarno prenaša kapljično, vendar so že poročali tudi o prenosu s krvjo.<ref name="Barron">{{navedi knjigo | author1 = Pattison JR|author2= Patou G| title = Parvoviruses. ''In:'' Barron's Medical Microbiology ''(Barron S ''et al.'', eds.)| url = https://archive.org/details/medicalmicrobiol0000unse_d4e1| edition = 4 | publisher = Univ of Texas Medical Branch | year = 1996 | isbn = 0-9631172-1-1 }}</ref> Verjetnost okužbe pri stiku z okuženo osebo v istem gospodinjstvu je okoli 50%, pri stikih otrok v razredu pa še za pol manjša.<ref name="Sabella1999"/><ref name="Young_2004">{{cite journal | author1=Young NS|author2= Brown KE | title=Parvovirus B19 | url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2004-02-05_350_6/page/586| journal=N Engl J Med | year=februar 2004 | pages=586–597 | volume=350 | issue=6 | pmid = 14762186 | doi=10.1056/NEJMra030840}}</ref> == Kužnost in simptomi == [[Simptom]]i se pojavijo po 4 do 28 dneh po izpostavljenosti virusu<ref>http://kidshealth.org/parent/infections/skin/fifth.html</ref> in trajajo okoli 1 teden. Okužena oseba z normalno delujočim [[imunski sistem|imunskim sistemom]] je kužna do pojava simptomov, kasneje pa kažejo podatki, da ne.<ref name="Corcoran_2004">{{cite journal | author1=Corcoran A|author2= Doyle S | title=Advances in the biology, diagnosis and host-pathogen interactions of parvovirus B19 | journal=J Med Microbiol | year=2004 | pages=459–75 | volume=53 | issue=Pt 6 | pmid=15150324 | doi=10.1099/jmm.0.05485-0}}</ref> Posamezniki s prisotnimi [[protitelo|protitelesi]] [[IgG]] proti virusu B19 so načeloma [[imunost|imuni]] na ponovno okužbo, vendar v manjšini primerov lahko do nje ponovno pride.<ref name="Lehmann_2003">{{cite journal | author1=Lehmann HW |author2=von Landenberg P |author3=Modrow S | title=Parvovirus B19 infection and autoimmune disease | journal=Autoimmun Rev | year=2003 | pages=218–223 | volume=2 | issue=4 | pmid = 12848949 | doi=10.1016/S1568-9972(03)00014-4}}</ref> Okoli polovica odraslih je imuna na okužbo zaradi izpostavljenosti v preteklosti. == Epidemiologija == Virus B19 povzroča okužbe le pri ljudeh, med tem ko parvovirusi, ki napadajo mačke in pse, ne okužijo človeka. Proti virusu B19 cepivo ne obstaja,<ref name="Servey2007">{{cite journal | author1 = Servey JT | author2 = Reamy BV | author3 = Hodge J | title = Clinical presentations of parvovirus B19 infection | journal = Am Fam Physician | volume = 75 | issue = 3 | pages = 373–376 | year = 2007 | url = http://www.aafp.org/afp/20070201/373.html | accessdate = 6. 11. 2009 | pmid = 17304869 | archive-date = 2008-08-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080821170636/http://www.aafp.org/afp/20070201/373.html | url-status = dead }}</ref> vendar so v preteklosti že raziskovali njegov razvoj.<ref>{{Cite journal|pmid=12599085|title=Safety and immunogenicity of a recombinant parvovirus B19 vaccine formulated with MF59C.1|author1=Ballou WR |author2=Reed JL |author3=Noble W |author4=Young NS |author5=Koenig S|year=2003|journal=J Infect Dis}}</ref> == Vloga pri boleznih == [[Slika:Fifth disease symptoms.jpg|thumb|right|Otrok z znaki pete bolezni.]] === Peta bolezen === [[Peta bolezen]] ali infekcijski eritem je le ena od pojavnih oblik okužbe z virusom B19. Prizadene lahko ljudi katerekoli starosti, vendar je najpogostejša pri otrocih, starih od 6 do 10 let. Ime peta bolezen izhaja iz dejstva, da je šlo za peto po vrsti opisano bolezen, ki povzroča rožnatordeči [[izpuščaj]]. Po določeni [[inkubacijska doba|inkubacijski dobi]] po okužbi (največkrat 4 do 14 dni) se pri bolniku razvije bolezen. Kaže se predvsem s [[povišana telesna temperatura|povišano telesno temperaturo]] in [[utrujenost]]jo, virus pa je v največji količini prisoten v krvi. Po pojavu simptomov bolnik praviloma ni več kužen.<ref name="Servey2007" /> [[Slika:Slapped cheek.png|thumb|left|Značilni obrazni izpuščaj.]] Po neznačilnem kratkotrajnem vročinskem obdobju s [[kašelj|kašljem]], bolečinami v [[mišica]]h in [[konjunktivitis]]om sledi po krajšem presledku nenaden pojav rdečkastega izpuščaja na obrazu, ki ima dvignjene robove, po nekaj dnevih pa še izbruh makulopapuloznega izpuščaja po telesu in [[ud]]ih.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=eritem{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 3. 2012.</ref> === Aids === Virus B19 lahko pri bolnikih z [[aids]]om povzroči kronično [[slabokrvnost]], ki pa jo zdravniki pogosto spregledajo. Pri nekaterih bolnikih se je ko učinkovito izkazalo zdravljenje z [[eritropoetin]]om ali intravenskim dajanjem [[imunoglobulin]]a. Pri bolnikih z okužbo s HIV-om lahko uvedba [[protiretrovirusno zdravljenje|protiretrovirusnega zdravljenja]] sproži [[vnetje|vnetno reakcijo]] zaradi okužbe z virusom B19.<ref>{{cite journal | author1 = Doldan Silvero AM |author2=Acevedo-Gadea CR |author3=Pantanowitz L |author4=Dezube BJ |author5=Johari V | title = Images in HIV/AIDS. Unsuspected parvovirus B19 infection in a person with AIDS | journal = The AIDS Reader | volume = 19 | issue = 6 | pages = 225–227 | date=4. 6. 2009 | url = http://www.consultantlive.com/aids/article/1145619/1419436 | accessdate = 6. 11. 2009 | pmid = 19642240 }}</ref> === Artritis === Pri odraslih in verjetno tudi pri nekaterih otrocih lahko virus B19 povzroči [[seronegativni artritis]], ki je praviloma enostavno obvladljiv s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi zdravili]]. Po okužbi z virusom B19 imajo ženske dvakrat tolikšno tveganje za pojav artritisa kot moški. Verjetno je do 15 % vseh novih primerov [[artritis]]a posledica okužbe z virusom B19; stik z okuženim bolnikom, ugotovljen v [[anamneza|anamnezi]], in serološki izvidi običajno potrdijo diagnozo.<ref name="Corcoran_2004" /> Tovrstni artritis ne napreduje v druge oblike artritisa. Praviloma simptomi v sklepih trajajo 1 do 3 mesece, pri 10–20 % bolnikov pa lahko trajajo tudi več mesecev.<ref name="Sabella1999" /><ref name="Servey2007" /> === Aplastična kriza === Sicer pride med okužbo z virusom B19 do zavrtja eritropoeze (tvorbe rdečih krvničk) pri večini bolnikov, vendar je to nevarno zlasti pri bolnikih s [[srpastocelična anemija|srpastocelično anemijo]] ali dedno [[sferocitroza|sferocitozo]], ki so veliko bolj občutljivi na zmanjšanje eritropoeze zaradi krajše življenjske dobe njihovih rdečih krvničk. Prehodno nenadno izginotje rdečih krvničk v kostnem mozgu se imenuje [[aplastična kriza]] in se zdravi s [[transfuzija krvi|transfuzijami krvi]].<ref name=Sabella1999/><ref name=Servey2007/> === Plodova vodenica === [[Slika:Parvovirus infection - cropped 2 - very high mag.jpg|thumb|Mikroskopki posnetek, ki kaže spremembe v plodovih rdečih krvničkah zaradi okužbe z virusom B19.]] Okužbo z virusom B19 pri [[nosečnica]]h povezujejo s [[plodova vodenica|plodovo vodenico]] (fetalnim hidropsom) zaradi hude oblike slabokrvnosti ploda. V nekaterih primerih povzroči [[nehoteni splav]] ali rojstvo mrtvorojenca.<ref name="Servey2007" /><ref name="pmid16580942">{{cite journal |author1=Ergaz Z|author2= Ornoy A |title=Parvovirus B19 in pregnancy |journal=Reprod. Toxicol. |volume=21 |issue=4 |pages=421–435 |year=2006 |pmid=16580942 |doi=10.1016/j.reprotox.2005.01.006 |url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0890-6238(05)00025-0 }}</ref> == Viri == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Parvovirusi]] [[Kategorija:Pediatrija]] [[Kategorija:1975 v znanosti]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] sli60ugw0a6e3edenetpho7t5uvhonb Cerkev sv. Jerneja, Kočevje 0 349566 6679125 6092542 2026-05-22T11:31:43Z Erardo Galbi 166658 6679125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Jerneja | image = <!-- WD --> | caption= Cerkev sv. Jerneja | fullname= | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location= Trg svetega Jerneja 1, [[Kočevje]] | country = [[Slovenija]] | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[župnijska cerkev]] | functional status= aktivno | consecrated date = 19. julij 1900 | completed date= 1903 | parish= [[župnija Kočevje|Kočevje]] | deanery= [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | diocese= [[škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Kočevje - Cerkev sv. Jerneja | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 25. maj 2000 | refšt=1564 | občina = Kočevje <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jerneja, Kočevje''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Kočevje|Župnije Kočevje]]. Je največja cerkev v [[Škofija Novo mesto|Škofiji Novo mesto]]. == Zgodovina == Prva kapela s tem patrocinijem v Kočevju je bila zgrajena pred letom 1339 in prvič omenjena tega leta. Stala je na mestu kasnejše kapele Sv. Križa na starem pokopališču. Porušena je bila leta 1872 po tem, ko je večkrat pogorela. Na mestu sedanje cerkve je najprej stala družinska kapela Turjačanov, družine Auersperg. V listini iz leta 1363 je kapela sv. Jerneja, povečana v cerkev, že navedena v Kočevju. Leta 1363 je sakralna stavba na robu mesta postala župnijska. Leta 1791 so baročno cerkev sv. Fabijana in Boštjana na notranjem robu mesta, ob desnem bregu Rinže, povzdignili v župnijsko cerkev. Večkrat so jo prenavljali. V drugi polovici 19. stoletja so naročili ambiciozne načrte za novo cerkev. Zadnja maša v baročni cerkvi je bila junija 1900. Ker je postala premajhna so v letih 1901-1903 zgradili današnjo cerkev, ki je bila takrat med največjimi posvečenimi zgradbami v Sloveniji. Načrte zanjo je leta 1887 izdelal dunajski [[arhitekt]] Friedrich Freiherr von Schmidt; po njegovi smrti je delo nadaljeval in stavbo nekoliko prilagodil Avgust Kirstein. Vodil je gradnjo do dokončanja cerkve. Svetišče je že julija 1903 posvetil knezoškof [[Anton Bonaventura Jeglič]]. Zidovi so zidani iz grobo klesanih kvadrov. Zunanjost je neoromanska. Cerkev ima ob vhodnem pročelju dva zvonika. Je edina ohranjena dvostolpna cerkev Kočevske. == Opis == <div style="float:right;">[[File:Kočevje_-_cerkev_-_notranjost.jpg|thumb|left|200px|Notranjost cerkve]]</div> Cerkev je triladijska, z izstopajočo prečno ladjo in večjo apsido. Široka je 25 metrov, dolga 50 metrov in visoka približno 15 metrov. Stoji ob mostu, na desnem bregu Rinže, v ožjem, nekdaj obzidanem središču Kočevja. Posebnost v notranjosti križno rebrasto obokanje. V oltarnem prostoru, oddeljenem s pregrado, je razkošen baldahinski veliki oltar z nosilci iz različnih barvitih marmorjev. Notranjost je dekorativno poslikal Peter Železnik, [[apsida|apsido]] in [[Križev pot]] pa šolan slikar, vešč figuralike, [[Slavko Pengov]]. Relief Kristusa in angelov v [[luneta|luneti]] nad vhodnimi vrati je izklesal kipar [[Ivan Zalar|Ivan Zalar. Več kipov v notranjosti sta izdelala Ivan in Božo Pengov.]] Kip sv. Jerneja je ob 600-letnici župnije leta 1993 naredil akademski kipar, domačin [[Stane Jarm]]. Orgle (1929) so bile ene največjih v stari Jugoslaviji in so prve večje delo mojstra Franca Jenka iz Šentvida pri Ljubljani. Orgelsko omaro je leta 1927 načrtoval [[arhitekt]] [[Ivan Vurnik]]. Korne in ladijske klopi so rezbarili v šoli za lesno stroko v Kočevju. Za kovinskimi vrati omarice v [[prezbiterij|koru]] so trije kelihi. V srednjem je [[relikvija]], morda srce umrlega vojvode. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|St. Bartholomew's Parish Church (Kočevje)|cerkev sv. Jerneja, Kočevje}} * [http://www.kamnaizlet.com/item/cerkev-svetega-jerneja-kocevje/ Kam na izlet] * [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-2040/odlok-o-razglasitvi-zupne-cerkve-sv--jerneja-v-kocevju-za-kulturni-spomenik-lokalnega-pomena Odlok] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jernej, Kočevje]] [[Kategorija:Kočevje]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji|Jernej, Kočevje]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1903]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jerneja|Kočevje]] 3qj7du1u9lm35f9ewtngt6w0y5tf4mz Cerkev sv. Martina, Trbovlje 0 349579 6679141 6538533 2026-05-22T11:46:36Z Erardo Galbi 166658 6679141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Martina | image = <!-- WD --> | caption = <!-- wd --> | fullname = | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = na Trgu Franca Fakina, [[Trbovlje]] | country = [[Slovenija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[župnijska cerkev]] | dedication = [[sveti Martin]] | functional status = aktivno | completed date = | parish = [[Župnija Trbovlje - Sveti Martin|Trbovlje - Sveti Martin]] | deanery = [[Dekanija Laško|Laško]] | diocese = [[škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Trbovlje - Cerkev sv. Martina | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 7. april 1996 | refšt=3455 | občina = Trbovlje <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Martina''' v [[Trbovlje|Trbovljah]] je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Župnije Trbovlje - Sveti Martin]]. Je najstarejša trboveljska cerkev. Prvič je omenjena med letoma 1265 in 1267. Ostankov iz tistih časov ni, saj so jo večkrat prezidavali. Današnjo podobo so ji dali v 19. stoletju. Leta 1855 so jo prezidali in povečali. Leta 1860 so dozidali severno kapelo. Tako cerkev obsega ladjo in stranski kapeli, da tvori obliko križa, zraven je še zvonik in zakristija. Freske je poslikal [[Janez Wolf]] leta 1863. Osrednja podoba je [[sveti Martin]]. [[Barok|Baročni]] veliki oltar pripisujejo kiparju Janezu [[Jurij Mersi|Juriju Mersiju]], stranska oltarja sta [[Neoromanika|neoromanska]]. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://zupnija-trbovlje-martin.rkc.si/o-zupniji/zupnijska-cerkev-svetega-martina/ Zupnija-trbovlje-martin.rkc.si] {{Dekanija Laško}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Martin, Trbovlje]] [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Župnija Trbovlje - Sv. Martin]] [[Kategorija:Cerkve svetega Martina|Trbovlje]] 2kaurkq9kwyir2melll3jxnrm945kcp Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cerknica 0 349589 6679121 5719682 2026-05-22T11:28:46Z Erardo Galbi 166658 6679121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | caption = Cerkev sv. Janeza Krstnika | fullname = | image = | pushpin map = <!--Slovenija--> | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Cerknica]] | country = [[Slovenija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | dedication = [[sveti Janez Krstnik]] | completed date = | parish = [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | deanery = [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=1703 | lokacija = | občina = Cerknica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Cerknica|Cerknici]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Cerknica|Župnije Cerknica]]. Cerkev, ki stoji na [[Pokopališče|pokopališču]], je arhitekturno posebna varianta zapoznele [[Gotika|gotike]], kjer se prepletajo severni in južni stilni vplivi. Na portalu v zvonici je vklesana letnica 1642. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Cerknica]] [[Kategorija:Cerknica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Cerknica]] {{reli-struct-stub}} jr0wdgachv09hlrsfl09zmwzhkr0vtg Cerkev sv. Jurija, Ilirska Bistrica 0 349598 6679129 5136780 2026-05-22T11:34:29Z Erardo Galbi 166658 6679129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name=Cerkev sv. Jurija | image = | caption= Cerkev sv. Jurija | fullname= | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location= [[Ilirska Bistrica]] | country = [[Slovenija]] | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] |dedication = [[sveti Jurij]] | functional status= aktivno | completed date= | parish= [[župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | deanery= [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | diocese= [[škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ilirska Bistrica - Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1993 | refšt=3703 | občina = Ilirska Bistrica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Jurija''' v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Ilirska Bistrica|Župnije Ilirska Bistrica]]. V cerkvi iz leta 1752 so baročni kamniti oltarji, štiri slike in križev pot [[Tone Kralj|Toneta Kralja]], kip Brezmadežne [[France Gorše|Franceta Goršeta]] in freska [[Lojze Čemažar|Lojzeta Čemažarja]]. Cerkev je bila v 90. letih 20. stoletja preurejena po načrtih arhitekta [[Franc Kvaternik (arhitekt)|Franca Kvaternika]]. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Ilirska Bistrica]] {{reli-struct-stub}} 3jgoqh7ntdyjenw3l9wl0dx8vmhvnoo Cerkev svetega Đorđa, Varaždin 0 349843 6678956 3843832 2026-05-22T00:01:58Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Jurija, Varaždin]] 6678956 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Jurija, Varaždin]] 4h3tl09730y1lddqzlhhe11u1hpwo3s Anton Šubelj 0 354020 6678968 6438341 2026-05-22T00:04:13Z Marjan Tomki SI 190558 Prazen razdelek je nekoč odstranil sportibot, zdaj pa je sklic v WD in sta razdelek in predloga {{sklici}} potrebna 6678968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Šubelj''', [[Slovenski|slovenski]] [[operni pevec]], * [[26. april]] [[1899]], [[Rodica, Domžale|Rodica pri Domžalah]], † [[9. junij]] [[1966]], [[Cleveland]] == Rojstvo == Rodil se je [[26. april|26. aprila]] [[1899]] v [[Rodica, Domžale|Rodici pri Domžalah]] kajžarjema Marjani Pirnat in Francu Šubelju. Osnovno šolo je obiskoval v [[Zgornje Jarše|Jaršah]] in [[Mengeš|Mengšu]], nato pa je delal v tovarni slamnikov v [[Domžale|Domžalah]]. == Glasbena kariera == Pevsko in igralsko se je Šubelj udejstvoval že v času, ko je delal v tovarni slamnikov, takrat bolj na domačih odrih. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je od 1919 do 1922 študiral solopetje na konservatoriju in nastopal v ''Drami''. Od leta 1922 do 1923 se je izpopolnjeval v [[Berlin|Berlinu]], potem pa je bil solist za manjše vloge v Ljubljanski operi od 1923 do 1927, hkrati pa se je poskušal še v operni režiji. V začetku leta 1928 je prvič odpotoval v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je pel v Newyorški protestantski katedrali, na radiu pa je pel slovenske pesmi; tolikšno navdušenje slovenskih izseljencev ga je spodbudilo za koncertno turnejo po [[Združene države Amerike|Ameriki]]; njegov repertoar je posnelo podjetje ''Columbia'' na gramofonske plošče. Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] leta [[1929]] je pozneje nadaljeval svoj pevski študij v Milanu, po kratki koncertni turneji po Nemčiji pa se je leta 1930 za stalno preselil v ZDA. Z pianistko Ruth J. Hall je prirejal popularne šolske in komorne koncerte, bil zborovski pevec in solist za majhne vloge v ''Metropolitanski operi'' od 1932 do 1946, vmes je 1934 v [[Cleveland|Clevelandu]] organiziral mladinski pevski zbor in ga nekaj časa sam vodil. Leta 1940 je sodeloval pri ustanovitvi GM (iz ''Svobodnega pevskega društva Zarja''), vodil občasno njen pevski zbor, dirigiral vokalno-inštrumentalne koncerte, operete in operne predstave. Od 1946 do 1949 je bil sodelavec koncertne agencije ''Associated Concert Bureau'', leta 1949 je v [[Washington|Washingtonu]] ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro (''Opera Workshop''), z gojenci uprizarjal predstave v gledališču in na televizij, prevzel vodstvo GM v Clevelandu; od 1949 do 1951 poučeval na ''Washingon Institute of Music''. Po 1951 se je popolnoma posvetil glasbenem delu clevelandskih Slovencev; prirejal operne predstave z ansambli GM, dirigiral koncerte, vodil pevske zbore ''Slovan'', ''Adria'', ''Triglav'', ''Ameriško-slovaški'' pevski zbor, srbski pevski zbor ''Njegoš'', ameriški pevski zbor ''East Ohio Gas chorus'', mladinski pevski zbor ''Slovenske narodne podporne jednote''. == Smrt == Šubelj je umrl [[9. junij|9. junija]] [[1966]] v [[Cleveland|Clevelandu]]. [[6. november|6. novembra]] istega leta so mu v narodnem domu v St. Clairu odkrili portret. == Viri, sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šubelj, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Slovenski baritonisti]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] 9qnjuimyzr0cg80hqjt1c9lzoy8j3ku 6678969 6678968 2026-05-22T00:11:53Z Marjan Tomki SI 190558 Koncert, po katerem sta postala on in pianistka mednarodno znana, z viri 6678969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Šubelj''', [[Slovenski|slovenski]] [[operni pevec]], * [[26. april]] [[1899]], [[Rodica, Domžale|Rodica pri Domžalah]], † [[9. junij]] [[1966]], [[Cleveland]] == Rojstvo == Rodil se je [[26. april|26. aprila]] [[1899]] v [[Rodica, Domžale|Rodici pri Domžalah]] kajžarjema Marjani Pirnat in Francu Šubelju. Osnovno šolo je obiskoval v [[Zgornje Jarše|Jaršah]] in [[Mengeš|Mengšu]], nato pa je delal v tovarni slamnikov v [[Domžale|Domžalah]]. == Glasbena kariera == Pevsko in igralsko se je Šubelj udejstvoval že v času, ko je delal v tovarni slamnikov, takrat bolj na domačih odrih. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je od 1919 do 1922 študiral solopetje na konservatoriju in nastopal v ''Drami''. Od leta 1922 do 1923 se je izpopolnjeval v [[Berlin|Berlinu]], potem pa je bil solist za manjše vloge v Ljubljanski operi od 1923 do 1927, hkrati pa se je poskušal še v operni režiji. V začetku leta 1928 je prvič odpotoval v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je pel v Newyorški protestantski katedrali, na radiu pa je pel slovenske pesmi; tolikšno navdušenje slovenskih izseljencev ga je spodbudilo za koncertno turnejo po [[Združene države Amerike|Ameriki]]; njegov repertoar je posnelo podjetje ''Columbia'' na gramofonske plošče. Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] leta [[1929]] je pozneje nadaljeval svoj pevski študij v Milanu, po kratki koncertni turneji po Nemčiji pa se je leta 1930 za stalno preselil v ZDA. Z pianistko Ruth J. Hall je prirejal popularne šolske in komorne koncerte, bil zborovski pevec in solist za majhne vloge v ''Metropolitanski operi'' od 1932 do 1946, vmes je 1934 v [[Cleveland|Clevelandu]] organiziral mladinski pevski zbor in ga nekaj časa sam vodil. Leta 1940 je sodeloval pri ustanovitvi GM (iz ''Svobodnega pevskega društva Zarja''), vodil občasno njen pevski zbor, dirigiral vokalno-inštrumentalne koncerte, operete in operne predstave. Od 1946 do 1949 je bil sodelavec koncertne agencije ''Associated Concert Bureau'', leta 1949 je v [[Washington|Washingtonu]] ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro (''Opera Workshop''), z gojenci uprizarjal predstave v gledališču in na televizij, prevzel vodstvo GM v Clevelandu; od 1949 do 1951 poučeval na ''Washingon Institute of Music''. Po 1951 se je popolnoma posvetil glasbenem delu clevelandskih Slovencev; prirejal operne predstave z ansambli GM, dirigiral koncerte, vodil pevske zbore ''Slovan'', ''Adria'', ''Triglav'', ''Ameriško-slovaški'' pevski zbor, srbski pevski zbor ''Njegoš'', ameriški pevski zbor ''East Ohio Gas chorus'', mladinski pevski zbor ''Slovenske narodne podporne jednote''. == Prvi večji mednarodni uspehi == * Konec marca 1929 koncert v Bechsteinovi dvorani<ref name=Bechstein>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref> v Berlinu. Na klavirju ga je spremljala [[Marica Vogelnik]], velik del repertoarja so bile v tistem okolju tedaj še malo znane črnske pesmi. <ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže (odpre članek v nemščini, katerega prevod je v Research Gate; trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, pa ne najdem primernega parametra, ampak vir je odličen --> == Smrt == Šubelj je umrl [[9. junij|9. junija]] [[1966]] v [[Cleveland|Clevelandu]]. [[6. november|6. novembra]] istega leta so mu v narodnem domu v St. Clairu odkrili portret. == Viri, sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šubelj, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Slovenski baritonisti]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] 5gh8arn287yy0bvbxqlxpzgn3mzebfq 6678970 6678969 2026-05-22T00:29:03Z Marjan Tomki SI 190558 /* Prvi večji mednarodni uspehi */ dopolnjeno 6678970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Šubelj''', [[Slovenski|slovenski]] [[operni pevec]], * [[26. april]] [[1899]], [[Rodica, Domžale|Rodica pri Domžalah]], † [[9. junij]] [[1966]], [[Cleveland]] == Rojstvo == Rodil se je [[26. april|26. aprila]] [[1899]] v [[Rodica, Domžale|Rodici pri Domžalah]] kajžarjema Marjani Pirnat in Francu Šubelju. Osnovno šolo je obiskoval v [[Zgornje Jarše|Jaršah]] in [[Mengeš|Mengšu]], nato pa je delal v tovarni slamnikov v [[Domžale|Domžalah]]. == Glasbena kariera == Pevsko in igralsko se je Šubelj udejstvoval že v času, ko je delal v tovarni slamnikov, takrat bolj na domačih odrih. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je od 1919 do 1922 študiral solopetje na konservatoriju in nastopal v ''Drami''. Od leta 1922 do 1923 se je izpopolnjeval v [[Berlin|Berlinu]], potem pa je bil solist za manjše vloge v Ljubljanski operi od 1923 do 1927, hkrati pa se je poskušal še v operni režiji. V začetku leta 1928 je prvič odpotoval v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je pel v Newyorški protestantski katedrali, na radiu pa je pel slovenske pesmi; tolikšno navdušenje slovenskih izseljencev ga je spodbudilo za koncertno turnejo po [[Združene države Amerike|Ameriki]]; njegov repertoar je posnelo podjetje ''Columbia'' na gramofonske plošče. Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] leta [[1929]] je pozneje nadaljeval svoj pevski študij v Milanu, po kratki koncertni turneji po Nemčiji pa se je leta 1930 za stalno preselil v ZDA. Z pianistko Ruth J. Hall je prirejal popularne šolske in komorne koncerte, bil zborovski pevec in solist za majhne vloge v ''Metropolitanski operi'' od 1932 do 1946, vmes je 1934 v [[Cleveland|Clevelandu]] organiziral mladinski pevski zbor in ga nekaj časa sam vodil. Leta 1940 je sodeloval pri ustanovitvi GM (iz ''Svobodnega pevskega društva Zarja''), vodil občasno njen pevski zbor, dirigiral vokalno-inštrumentalne koncerte, operete in operne predstave. Od 1946 do 1949 je bil sodelavec koncertne agencije ''Associated Concert Bureau'', leta 1949 je v [[Washington|Washingtonu]] ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro (''Opera Workshop''), z gojenci uprizarjal predstave v gledališču in na televizij, prevzel vodstvo GM v Clevelandu; od 1949 do 1951 poučeval na ''Washingon Institute of Music''. Po 1951 se je popolnoma posvetil glasbenem delu clevelandskih Slovencev; prirejal operne predstave z ansambli GM, dirigiral koncerte, vodil pevske zbore ''Slovan'', ''Adria'', ''Triglav'', ''Ameriško-slovaški'' pevski zbor, srbski pevski zbor ''Njegoš'', ameriški pevski zbor ''East Ohio Gas chorus'', mladinski pevski zbor ''Slovenske narodne podporne jednote''. == Prvi večji mednarodni uspehi == * Konec marca 1929 koncert v Bechsteinovi dvorani<ref name=Bechstein>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref> v Berlinu. Na klavirju ga je spremljala [[Marica Vogelnik]], velik del repertoarja so bile v tistem okolju tedaj še malo znane črnske pesmi, in videti je da sta s tem koncertom oba prvič resno pritegnila mednarodno pozornost. <ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže (odpre članek v nemščini, katerega prevod je v Research Gate; trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, pa ne najdem primernega parametra, ampak vir je odličen --> == Smrt == Šubelj je umrl [[9. junij|9. junija]] [[1966]] v [[Cleveland|Clevelandu]]. [[6. november|6. novembra]] istega leta so mu v narodnem domu v St. Clairu odkrili portret. == Viri, sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šubelj, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Slovenski baritonisti]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] 5e8w2ztfi4y92d0xmabqe7nrgv7w26g 6678973 6678970 2026-05-22T00:58:17Z Marjan Tomki SI 190558 Letnica k fotografiji 6678973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |caption=Anton Šublelj leta 1931}} '''Anton Šubelj''', [[Slovenski|slovenski]] [[operni pevec]], * [[26. april]] [[1899]], [[Rodica, Domžale|Rodica pri Domžalah]], † [[9. junij]] [[1966]], [[Cleveland]] == Rojstvo == Rodil se je [[26. april|26. aprila]] [[1899]] v [[Rodica, Domžale|Rodici pri Domžalah]] kajžarjema Marjani Pirnat in Francu Šubelju. Osnovno šolo je obiskoval v [[Zgornje Jarše|Jaršah]] in [[Mengeš|Mengšu]], nato pa je delal v tovarni slamnikov v [[Domžale|Domžalah]]. == Glasbena kariera == Pevsko in igralsko se je Šubelj udejstvoval že v času, ko je delal v tovarni slamnikov, takrat bolj na domačih odrih. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je od 1919 do 1922 študiral solopetje na konservatoriju in nastopal v ''Drami''. Od leta 1922 do 1923 se je izpopolnjeval v [[Berlin|Berlinu]], potem pa je bil solist za manjše vloge v Ljubljanski operi od 1923 do 1927, hkrati pa se je poskušal še v operni režiji. V začetku leta 1928 je prvič odpotoval v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je pel v Newyorški protestantski katedrali, na radiu pa je pel slovenske pesmi; tolikšno navdušenje slovenskih izseljencev ga je spodbudilo za koncertno turnejo po [[Združene države Amerike|Ameriki]]; njegov repertoar je posnelo podjetje ''Columbia'' na gramofonske plošče. Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] leta [[1929]] je pozneje nadaljeval svoj pevski študij v Milanu, po kratki koncertni turneji po Nemčiji pa se je leta 1930 za stalno preselil v ZDA. Z pianistko Ruth J. Hall je prirejal popularne šolske in komorne koncerte, bil zborovski pevec in solist za majhne vloge v ''Metropolitanski operi'' od 1932 do 1946, vmes je 1934 v [[Cleveland|Clevelandu]] organiziral mladinski pevski zbor in ga nekaj časa sam vodil. Leta 1940 je sodeloval pri ustanovitvi GM (iz ''Svobodnega pevskega društva Zarja''), vodil občasno njen pevski zbor, dirigiral vokalno-inštrumentalne koncerte, operete in operne predstave. Od 1946 do 1949 je bil sodelavec koncertne agencije ''Associated Concert Bureau'', leta 1949 je v [[Washington|Washingtonu]] ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro (''Opera Workshop''), z gojenci uprizarjal predstave v gledališču in na televizij, prevzel vodstvo GM v Clevelandu; od 1949 do 1951 poučeval na ''Washingon Institute of Music''. Po 1951 se je popolnoma posvetil glasbenem delu clevelandskih Slovencev; prirejal operne predstave z ansambli GM, dirigiral koncerte, vodil pevske zbore ''Slovan'', ''Adria'', ''Triglav'', ''Ameriško-slovaški'' pevski zbor, srbski pevski zbor ''Njegoš'', ameriški pevski zbor ''East Ohio Gas chorus'', mladinski pevski zbor ''Slovenske narodne podporne jednote''. == Prvi večji mednarodni uspehi == * Konec marca 1929 koncert v Bechsteinovi dvorani<ref name=Bechstein>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref> v Berlinu. Na klavirju ga je spremljala [[Marica Vogelnik]], velik del repertoarja so bile v tistem okolju tedaj še malo znane črnske pesmi, in videti je da sta s tem koncertom oba prvič resno pritegnila mednarodno pozornost. <ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže (odpre članek v nemščini, katerega prevod je v Research Gate; trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, pa ne najdem primernega parametra, ampak vir je odličen --> == Smrt == Šubelj je umrl [[9. junij|9. junija]] [[1966]] v [[Cleveland|Clevelandu]]. [[6. november|6. novembra]] istega leta so mu v narodnem domu v St. Clairu odkrili portret. == Viri, sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šubelj, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Slovenski baritonisti]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] pr1ztbfp5h9a90kzhmbk6guevbtxbyr 6678976 6678973 2026-05-22T01:29:28Z Marjan Tomki SI 190558 Prej sem spregledal, da je bila prva - zelo uspešna - pot v Ameriko že pred tem koncertom v Berlinu, popravljam 6678976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |caption=Anton Šublelj leta 1931}} '''Anton Šubelj''', [[Slovenski|slovenski]] [[operni pevec]], * [[26. april]] [[1899]], [[Rodica, Domžale|Rodica pri Domžalah]], † [[9. junij]] [[1966]], [[Cleveland]] == Rojstvo == Rodil se je [[26. april|26. aprila]] [[1899]] v [[Rodica, Domžale|Rodici pri Domžalah]] kajžarjema Marjani Pirnat in Francu Šubelju. Osnovno šolo je obiskoval v [[Zgornje Jarše|Jaršah]] in [[Mengeš|Mengšu]], nato pa je delal v tovarni slamnikov v [[Domžale|Domžalah]]. == Glasbena kariera == Pevsko in igralsko se je Šubelj udejstvoval že v času, ko je delal v tovarni slamnikov, takrat bolj na domačih odrih. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je od 1919 do 1922 študiral solopetje na konservatoriju in nastopal v ''Drami''. Od leta 1922 do 1923 se je izpopolnjeval v [[Berlin|Berlinu]], potem pa je bil solist za manjše vloge v Ljubljanski operi od 1923 do 1927, hkrati pa se je poskušal še v operni režiji. V začetku leta 1928 je prvič odpotoval v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je pel v Newyorški protestantski katedrali, na radiu pa je pel slovenske pesmi; tolikšno navdušenje slovenskih izseljencev ga je spodbudilo za koncertno turnejo po [[Združene države Amerike|Ameriki]]; njegov repertoar je posnelo podjetje ''Columbia'' na gramofonske plošče. Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] leta [[1929]] je pozneje nadaljeval svoj pevski študij v Milanu, po kratki koncertni turneji po Nemčiji pa se je leta 1930 za stalno preselil v ZDA. Z pianistko Ruth J. Hall je prirejal popularne šolske in komorne koncerte, bil zborovski pevec in solist za majhne vloge v ''Metropolitanski operi'' od 1932 do 1946, vmes je 1934 v [[Cleveland|Clevelandu]] organiziral mladinski pevski zbor in ga nekaj časa sam vodil. Leta 1940 je sodeloval pri ustanovitvi GM (iz ''Svobodnega pevskega društva Zarja''), vodil občasno njen pevski zbor, dirigiral vokalno-inštrumentalne koncerte, operete in operne predstave. Od 1946 do 1949 je bil sodelavec koncertne agencije ''Associated Concert Bureau'', leta 1949 je v [[Washington|Washingtonu]] ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro (''Opera Workshop''), z gojenci uprizarjal predstave v gledališču in na televizij, prevzel vodstvo GM v Clevelandu; od 1949 do 1951 poučeval na ''Washingon Institute of Music''. Po 1951 se je popolnoma posvetil glasbenem delu clevelandskih Slovencev; prirejal operne predstave z ansambli GM, dirigiral koncerte, vodil pevske zbore ''Slovan'', ''Adria'', ''Triglav'', ''Ameriško-slovaški'' pevski zbor, srbski pevski zbor ''Njegoš'', ameriški pevski zbor ''East Ohio Gas chorus'', mladinski pevski zbor ''Slovenske narodne podporne jednote''. == Prvi večji mednarodni uspehi tudi v Evropi == * Konec marca 1929 koncert v Bechsteinovi dvorani<ref name=Bechstein>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref> v Berlinu. Na klavirju ga je spremljala [[Marica Vogelnik]], velik del repertoarja so bile v tistem okolju tedaj še malo znane črnske pesmi, in videti je da sta s tem koncertom oba resno pritegnila mednarodno pozornost tudi v Evropi. <ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže (odpre članek v nemščini, katerega prevod je v Research Gate; trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, pa ne najdem primernega parametra, ampak vir je odličen --> == Smrt == Šubelj je umrl [[9. junij|9. junija]] [[1966]] v [[Cleveland|Clevelandu]]. [[6. november|6. novembra]] istega leta so mu v narodnem domu v St. Clairu odkrili portret. == Zapuščina == * plošča z njegovo sliko je * po njem se imenujeta ulici v Domžalah in Mengšu == Viri, sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šubelj, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Slovenski baritonisti]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] 0fws9c7hx87973uae9prm8po7b28xps Bojan Macuh 0 359913 6679116 6675136 2026-05-22T11:24:31Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ + {{Avtobiografija}} 6679116 wikitext text/x-wiki {{Avtobiografija}} {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Macuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], pisatelj in [[učitelj]], [[24. julij]] [[1959]], [[Maribor]] == Življenjepis == Leta 1988 je zaključil [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Pedagoško akademijo v Mariboru]], smer Slovenski jezik in družbeno moralna vzgoja. Leta 2000 je diplomiral na dvopredmetnem študijskem programu Sociologija in Slovenski jezik in književnost. Leta 2009 je zaključil magistrski študij na študijskem programu Sociologija na Filozofski fakulteti v Univerze v Mariboru. Doktorski študij je zaključil na študijskem programu Edukacijske vede na [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem]]. Kot docent za področje sociologije predava na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju in VSŠKV v Ljubljani. Je raziskovalec IRDO Ljubljana. == Bibliografija == === Leposlovje === * Zakaj? Zakaj pa ne ... – dramatika (2005) * Hrepenenje ostaja – pesniška zbirka (2006) * Mulci kot mulci – (tudi e-knjiga) – roman (2008) * Počitniška pustolovščina – roman (2010) * Počitniška pustolovščina – (Audiobook) – (2023) * Ljubezen.com (tudi e-knjiga) – roman (2012) * Dogodivščine garažnega benda (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Mulci še vedno v akciji (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Prosim, pusti me na miru! (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Dom kot drugi dom (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Kandidatura – dramatika (2015) * Pridi, Loki, greva (tudi e-knjiga) – roman (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – pobarvanka (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – (turi e-knjiga) slikanica (2017) * Tjan dobi novega prijatelja – (Audiobook) – (2023) * Tian gets a new friend – (e-knjiga) (2021) * Tjan in Inja – (tudi e-knjiga) slikanica (2020) * Vrni se (tudi e-knjiga) – roman (2021) * Mi se ne damo (v pripravi) – (2023) * Inja in Tjan na morju – (2023) * Inja in Tjan na morju – (Audiobook) – (2024) * Nikoli te ne bom pozabila – roman – (2025) === Strokovna literatura === * Med veroukom in moralno vzgojo (2001) * Osnovna šola Razkrižje nekoč in danes – publikacija (2004) * Državljanska vzgoja in etika – priročnik (2007) * Sociologija – učno gradivo (2010) * Uvod v sociologijo – učbenik (2013) * Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti čas – soavtor (2016) * Polemike in razmišljanja – (2018) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – učbenik (2020) * Teme iz sociologije – učbenik (2021) * Teme iz sociologije – (e-učbenik) (2022) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – e-učbenik/2. pos. izdaja (2023) * Poslovna etika – učbenik – (soavtor) – (2023) * Odzivi na aktualna družbena dogajanja – Eseji – (2024) * Resnica najbolj boli – Eseji – (2024) * Besede skozi čas – Eseji – (2025) * Povejte na glas – Eseji – (2026) === Znanstvene monografije === * Ženska – mati po prenehanju zakonske in izvenzakonske zveze (2014) * Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše (2017) * Dolgoročni razvoj sodelavcev in podjetja – soavtor (2019) * Upravljanje organizacije in vodenje sodelavcev – soavtor (2019) * Medgeneracijsko sodelovanje: Potreba in zahteva časa (2019) * S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja – soavtor (2020) * Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja – (2021) * Trajnostno naravnani dostopni turizem – soavtor (2021) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (2022) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (2023) * Sustainable accssible Tourism – (soavtor) – (2023) * Poslovna etika – (soavtor) – (2024) * Poslovna etika – (soavtor) – e-knjiga – (2025) * STARANJE : stigma ali izziv – monografija (soavtor - prvi avtor) – (2026) * Pomen vzgoje in učenja otrok s čustvenimi ter vedenjskimi težavami in motnjami – (v pripravi) – (2026) === Znanstveni članki in prispevki na znanstvenih konferencah === * The social role of mother after the cessation of marital and extra-marital relationship (2014) * Lifelong education and learning together with their influence on the life quality of the adults - sociological view (2014) * Using quality educational approaches to implement new skills (2016) * Vpliv družine in svojcev na kakovost življenja starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju in vpliv na vključevanje v vseživljenjsko učenje v domu za starejše (2016) * Življenjski slog starejših v domovih za starejše (2017) * Ovire starejših pri aktivnostih v domovih  za starejše (2017) * Vpliv časa in prostega časa na aktivnost študentov (2017) * Deficitarnost kadra v slovenskem gostinstvu: 2008–2017– soavtor (2017) * Vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot osnova kakovosti življenja pedagoških delavcev (2018) * Duhovna oskrba starostnikov v domovih za starejše (2018) * Media exposure and Secondary School Delinquency – soavtor (2018) * Aktivno staranje v slovenskih domovih za starejše: prostočasne dejavnosti starostnikov (2019) * Starejši v domovih za starejše – znanstvena konferenca (2019) * Pomen medgeneracijskega sodelovanja za starostnike v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2019) * Ponudba turističnih storitev za ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2019) * Kako se ljudje s posebnimi potrebami vključujejo v ponudbo turistične ponudbe društev – soavtor (2019) * Društva upokojencev kot pospeševalci turistične potrošnje in prostočasnih dejavnosti slovenskih upokojencev (soavtor) 2020 * Pomen zadovoljstva otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga staršev pri socializaciji otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga TIC-ov pri informiranju ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Promoviranje turistične ponudbe s poudarkom na prostočasnih dejavnostih za segment ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Prostočasne in turistične dejavnosti ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2021) * Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2021) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2021) * Importance of intergenerational cooperation for an ageing society – soavtor (2022) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2022) * Upravljanje referatov za študentske zadeve v slovenskem visokem šolstvu med globalno pandemijo: Izkušnje, pridobljene v času pandemije COVID- 19 – soavtor (2022) * Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje – (2022) * Social Challenges and Social Gerontology Competencies  The Case of Slovenia – soavtor (2023) * SLOVENSKO VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: OD ZGODOVINSKIH KORENIN DO IZZIVOV V ČASU COVID-19 – soavtor (2024) * Dinamika upokojevanja v Sloveniji in ustreznost minimalnih pokojnin glede na BDP – soavtor (2026) === Revije === '''SOCIOLOŠKA SPOZNANJA''' Od leta 2024 naprej izdanih 7. št. interdisciplinarne strokovne revije Sociološka spoznanja. Več na: '''https://socioloskaspoznanja-bm.si/''' == Vir == * [https://web.archive.org/web/20180311050045/http://www.lektor-bm.si/kdo_sem.htm Biografija]. * [https://socioloskaspoznanja-bm.si/ Revija: https://socioloskaspoznanja-bm.si/] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macuh, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti Koper]] ptowa8xd7ck6z8f27yygvipcxgc3tiq Sarah Michelle Gellar 0 360468 6678947 6671394 2026-05-21T21:55:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678947 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | birthname = Sarah Michelle Gellar | image = Sarah_Michelle_Gellar_Comic-Con_2,_2011.jpg | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = [[New York City]], [[Združene države Amerike]] <!-- ne popravljaj zaradi Napaka Lua: not enough memory --> | occupation = igralka, filmska producentka, glasovna igralka, pisateljica <!-- ne popravljaj error "Lua: not enough memory" --> | yearsactive = 1981 - danes | spouse = [[Freddie Prinze, Jr.]] (2002 - danes) | children = 2 | signature = Sarah Michelle Gellar signature.svg | awards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]] }} '''Sarah Michelle Prinze''' (roj. '''Gellar'''), [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[producent]]ka, * [[14. april]] [[1977]], [[New York City]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]]. Ko jo je v newyorški restavraciji odkril nek agent, je zaigrala v televizijskem filmu ''An Invasion of Privacy'' in se nato pojavila v televizijskih serijah, kot so ''Spenser: For Hire'' in ''Crossbow''. Leta 1992 je zaigrala svojo prvo glavno vlogo, in sicer v miniseriji ''Swans Crossing'', nato pa je zaigrala vlogo Kendall Hart v ABC-jevi telenoveli ''All My Children'', za katero je bila leta 1995 nagrajena z [[emmy]]jem v kategoriji za »mlajšo igralko v dramski seriji«. Gellarjeva je zaslovela v poznih devetdesetih, ko je dobila pomembnejši vlogi v filmu ''[[Vem, kaj ste storili lansko poletje]]'' (1997) in ''[[Krik 2]]'' (1997) ter vlogo Buffy Summers v WB/UPN-jevi televizijski seriji ''[[Buffy - Izganjalka vampirjev]]'', ki so jo snemali do leta 2003. Za svoj nastop v tej seriji je bila nagrajena s štirimi nagradami Teen Choice Awards in eno nagrado Saturn Award za najboljšo televizijsko igralko, nominirana pa je bila tudi za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko - Dramska televizijska serija«. Veliko pozornosti je pritegnila tudi s filmoma ''[[Podle igre]]'' (1999) in ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' (2002). Po koncu serije ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' je še naprej igrala v komercialno uspešnih filmih, kot so ''[[Scooby-Doo 2: Pošast na prostosti]]'' (2004), ''[[Zamera (film)|Zarota]]'' (2004) ter nadaljevanju slednjega, ''[[Zamera 2|Zarota 2]]'' (2006). Kasneje je zaigrala tudi v nekaj manj uspešnih filmih, na primer ''Southland Tales'' (2007), ''[[Zrak, ki ga diham]]'' (2008) in ''[[Veronika se odloči umreti (film)|Veronika se odloči umreti]]'' (2009). Med letoma 2011 in 2012 je igrala glavno vlogo v televizijski seriji ''[[Dvojnica (serija)|Dvojnica]]''. Leta 2002 se je poročila z igralcem [[Freddie Prinze, Jr.|Freddiejem Prinzem, Jr.]], s katerim ima dva otroka. == Zgodnje življenje == {{quote box|width=30%|quote=»Lahko bi nastala z brezmadežnim spočetjem. Nikoli ne veš. Lahko bi rekli, da mojega očeta ni ob meni. Ne izmikam se mu namerno, a povem mu lahko le nekaj malega. Ni oseba, ki bi bila del mojega življenja. Če samo prispevaš spermo, še ne pomeni, da si oče. Nimam očeta. Zame ni naredil dovolj, da bi si zaslužil ta naziv.«|source=Sarah Michelle Gellar o odraščanju brez očetovske figure<ref>{{navedi splet|url=http://culture.com/articles/360/harvard-man-interview-with-sarah-michelle-gellar.phtml|title=''Harvard Man'' : Intervju s Sarah Michelle Gellar|publisher=Culture.com|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref>}} Sarah Michelle Gellar se je rodila v New York Cityju. Je edini otrok Rosellen (roj. Greenfield), vzgojiteljice, ter Arthurja Gellarja, krojača.<ref>{{navedi splet|url=http://www.filmreference.com/film/79/Sarah-Michelle-Gellar.html|title=Življenjepis Sarah Michelle Gellar|work=Film Reference}} {{ikona en}}</ref> Oba njena starša sta [[Judje|Juda]], čeprav je njena družina v času božiča postavila božično drevesce.<ref name="marksfriggin1">{{navedi splet|work=MarksFriggin.com|title=Pokliče nas Sara Michelle Gellar|date=5. marec 1999|url=http://www.marksfriggin.com/news99/3-1-99.htm|accessdate=1. november 2006}} {{ikona en}}</ref><ref name="Gellar3">{{navedi splet|work=The Jewish News Weekly of Northern California|title=Slavni Judje|url=http://www.jewishsf.com/content/2-0-/module/displaystory/story_id/30578/edition_id/574/format/html/displaystory.html|accessdate=2. januar 2007|date=13. oktober 2006|first=Nate|last=Bloom}} {{ikona en}}</ref> Sama pravi, da ne verjame v organizirano prakticiranje katerekoli vere in nikoli ni.<ref name="imdb">IMDb.</ref> Leta 1984, ko je bila stara sedem let, sta se njena starša ločila. Vzgajala jo je le njena mama na Upper East Sideu. Maturirala je leta 1995 na srednji šoli Fiorello LaGuardia, ki se specializira na umetnosti nastopanja.<ref>»[http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800018814/bio Življenjepis Sarah Michelle Gellar].« ''Yahoo!''. Pridobljeno dne 21. november 2010. {{ikona en}}</ref><ref>»[http://www.okmagazine.com/tag/fiorello-h-laguardia-high-school-of-performing-arts/ Slavni obiskovalci newyorške srednje šole LaGuardia].« ''OK! Magazine''. Pridobljeno dne 21. november 2010. {{ikona en}}</ref> Od svojega očeta se je v odraščanju odtujila, saj je njen oče zapustil družino in odraščala je brez očetovske figure. Ponovno je vzpostavila stike z njim in ga pričela obiskovati šele tik pred njegovo smrtjo za rakom na jetrih 9. oktobra 2001.<ref>»[http://www.people.com/people/article/0,,622831,00.html Oče Sarah Michelle Gellar umre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130607141034/http://www.people.com/people/article/0,,622831,00.html |date=2013-06-07 }}.« ''People''. 11. oktober 2001. {{ikona en}}</ref> == Kariera == === Zgodnja kariera (1981–1996) === Pri štirih je Sarah Michelle Gellar v restavraciji v Uptownu, [[Manhattan]], opazil igralski agent. Dva tedna kasneje je odšla na avdicijo za vlogo v televizijskem filmu ''An Invasion of Privacy'' z [[Valerie Harper]], [[Carol Kane]] in [[Jeff Daniels|Jeffom Danielsom]]. Na avdiciji je Gellarjeva brala tako svoje besedilo kot besedilo Harperjeve, s čimer je naredila velik vtis na režiserja, ki jo je nato tudi izbral za vlogo. Kasneje se je pojavila v kontroverzni reklami za [[Burger King]], v kateri je njen lik kritiziral [[McDonald's]] in trdil, da je le pri Burger Kingu. Zaradi reklame je McDonald's vložil tožbo. V otroštvu se je kot fotomodel pojavila v mnogih revijah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/girls-of-maxim/83961/hottest-child-stars-all-grown-up.html#13|title=Največje otroške zvezde&nbsp;– Odrasle|work=Maxim|accessdate=4. september 2009|archive-date=2010-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20101008162516/http://www.maxim.com/girls/girls-of-maxim/83961/hottest-child-stars-all-grown-up.html#13|url-status=dead |language=en}}</ref> Gellarjeva je zaigrala v televizijskih serijah, kot so ''Spenser: For Hire'' in ''Crossbow''. Imela je manjše vloge v filmih ''Funny Farm'' (1988) in ''High Stakes'' (1989) se pojavila v najstniški pogovorni oddaji ''Girl Talk''. Leta 1991 je zaigrala mlajšo [[Jacqueline Bouvier]] v televizijskem filmu ''A Woman Named Jackie''. Svojo prvo pomembnejšo igralsko vlogo je dobila leta 1992, ko je zaigrala v seriji ''Swans Crossing'', nazadnje pa je zaigrala Kendall Hart, dolgo izgubljeno hčer Erice Kane ([[Susan Lucci]]), v telenoveli ''All My Children''. Leta 1995 je pri osemnajstih letih za svoj nastop v seriji prejela [[emmy]]ja v kategoriji za »izstopajočo mlajšo igralko v dramski seriji«.<ref name="www.movietome.com">{{navedi splet|title=Življenjepis Sarah Michelle Gellar|publisher=movietome.com|accessdate=17. marec 2008|url=http://www.movietome.com/people/52/sarah-michelle-gellar/bio.html}} {{ikona en}}</ref> Istega leta je v seriji prenehala igrati. === Preboj in ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' (1997–2003) === Leta 1997 je Sarah Michelle Gellar dobila glavno vlogo v televizijski seriji ''[[Buffy - Izganjalka vampirjev]]'', kjer je igrala najstnico, ki je odgovorna za preganjanje mističnih bitij, predvsem vampirjev. Dejala je, da je morala za vlogo prestati enajst avdicij (na začetku je želela dobiti vlogo Cordelie Chase). Serijo so hvalili tako kritiki kot občinstvo. S sedmimi sezonami in 144 epizodami sta serija in z njo tudi Gellarjeva postali kultni ikoni v Združenih državah, [[Kanada|Kanadi]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], na [[Irska|Irskem]]<ref>{{navedi splet|title=TV3: ZAKLALI BOMO RTE; nov kanal z ''Buffyjino'' novo serijo premaga vse nasprotnike|url=http://www.thefreelibrary.com/TV3%3A+WE'LL+SLAY+RTE%3B+New+channel+takes+Buffy+spin-off+to+help+beat...-a064562219}} {{ikona en}}</ref> in v [[Avstralija|Avstraliji]]. Med snemanjem glasbene epizode serije, naslovljene »Once More, with Feeling«, je Gellarjeva zapela mnogo pesmi; kasneje so iz njenih pesmi in pesmi njenih soigralcev sestavili glasbeni album. Njena prva pomembnejša filmska vloga je bila vloga v popularni grozljivki ''[[Vem, kaj ste storili lansko poletje]]''. V filmu je zaigrala Helen Shiver, lepo mlado igralko.<ref>{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1997/10/17/DD13016.DTL|title=FILMSKA OCENA -- ''Lansko poletje'' nam ponuja veliko navdušenja, a malo 'krikov'|publisher=San Francisco Chronicle|accessdate=12. april 2012|archive-date=2005-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20050817063636/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1997/10/17/DD13016.DTL|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''Washington Post'' je njen nastop v filmu opisal kot »všečen«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.washingtonpost.com/wp-srv/style/longterm/movies/review97/iknowwhatyoudidlastsummerharr.htm|title='Poletni' čas: Živeti je smrtno nevarno|publisher=Washington Post|accessdate=12. april 2012|date=26. marec 1998}} {{ikona en}}</ref> Film je bil finančno izredno uspešen, saj so po svetu z njim zaslužili 125.586.134 $,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=iknowwhatyoudidlastsummer.htm|title=''Vem, kaj ste storili lansko poletje''|publisher=Box Office Mojo|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Sarah Michelle Gellar pa je za svoj nastop v filmu prejela nagrado Blockbuster Entertainment Award za najljubšo stransko igralko - Grozljivka in bila nominirana za nagrado MTV Movie Award za najboljši prebojni nastop. Kasneje so film pogosto omenjali v popularni kulturi in posneli mnogo parodij nanj.<ref>{{cite journal|title=Komični stil bratov Wayans v ''Film, da te kap''|journal=Jet|volume=98|page=58 |date=14. avgust 2000 |language=en}}</ref> Dobila je vlogo v najstniški grozljivki ''[[Krik 2]]'', kjer je imela vlogo Cici Cooper,<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/review/VE1117912570?refcatid=31|title=Ocena filma ''Krik 2''|publisher=Variety.com|accessdate=12. april 2012|first=Leonard|last=Klady|date=7. december 1997}} {{ikona en}}</ref> študentke in oboževalke filmov. Pogodbo za film ''Krik 2'' je podpisala, ne da bi prebrala scenarij, saj je zaradi uspeha prvega filma verjela, da bo uspešno tudi njegovo nadaljevanje.<ref>Wes Craven (26. september 2000). Dokumentarni film o snemanju filma ''Krik 2'' iz zbirke Ultimate Scream Collection (DVD). Združene države Amerike: Dimension Home Video {{ikona en}}</ref> Film je resnično dosegel velik uspeh in z njim so zaslužili 172.363.301 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=scream2.htm|title=''Krik 2''|publisher=Box Office Mojo|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Zaradi svojih takratnih del je Gellarjeva, ko se je prvič uvrstila na seznam najlepših ljudi na svetu revije ''People'', postala ena od najbolj zaželenih mladih igralk v Hollywoodu.<ref name="gellarcareer">{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/sarah_michelle_gellar/biography|title=Življenjepis Sarah Michelle Gellar|publisher=People.com|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Leta 1998 je vodila epizodo oddaje ''Saturday Night Live'', kar je do leta 2002 storila še dvakrat. Glas je posodila liku lutke Gwendy v animiranem filmu ''[[Mali vojaki]]'', ki je bil komercialno precej uspešen,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=smallsoldiers.htm|title=''Mali vojaki'' (1998)|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=1. julij 2013}} {{ikona en}}</ref> kritiki pa so mu dodelili mešane ocene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/small_soldiers/|title=''Mali vojaki''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=1. julij 2013}} {{ikona en}}</ref> Po pojavu v romantični komediji ''[[Ona je prava]]'' je dobila stransko vlogo v filmu ''Simply Irresistible'', ki je izšel zgodaj leta 1999. Filmu so kritiki dodelili v glavnem negativne ocene<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/simply_irresistible/|title=''Simply Irresistible'' (1999)|publisher=Rotten Tomatoes|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> in tudi finančno ni bil preveč uspešen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=simplyirresistible.htm|title=''Simply Irresistible''|publisher=Box Office Mojo|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> V nekem intervjuju je priznala, da obžaluje, da je sprejela vlogo v tem filmu: »''Simply Irresistible'' je bil slaba izbira&nbsp;– in ravno zaradi tega čudovita izkušnja, iz katere se lahko veliko naučim. Nisem bila še pripravljena na snemanje takšnega filma. Bila sem premlada. Scenarij ni bil pripravljen. V svojem srcu sem že med pripravami na snemanje filma vedela, da bi morala vse skupaj opustiti.«<ref name="ew1">{{navedi novice|work=Entertainment Weekly|title=Nasvidenje, dekle|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,422783~3~0~sarahmichellegellarwhy,00.html|accessdate=1. november 2006|first=Jeff|last=Jensen|date=3. marec 2003|archive-date=2014-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20141213012359/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C422783~3~0~sarahmichellegellarwhy%2C00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> V filmu ''[[Podle igre]]'' (1999), moderni upodobitvi igre ''[[Les Liaisons dangereuses]]'', se je Sarah Michelle Gellar poljubila s svojo soigralko [[Selma Blair|Selmo Blair]]; na podelitvi nagrad MTV Movie Awards leta 2000 sta bili nagrajeni z nagrado za najboljši poljub. Film je bil finančno precej uspešen, saj je v Združenih državah Amerike zaslužil 38, drugod po svetu pa še 75 milijonov $<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=cruelintentions.htm|title=''Podle igre'' (1999)|publisher=Box Office Mojo|date=18. julij 1999|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> in bil nagrajen z večini nagradami. Kritik Roger Ebert je napisal, da sta Gellarjeva in njen soigralec [[Ryan Phillippe]] »prepričljivo zaigrala močna čustva« in da je Gellarjeva »prepričljiva v vlogi pametnega dekleta, ki se zna vesti kot cipa.«<ref name="ebert1">{{navedi novice|work=RogerEbert.com|title=''Podle igre''|url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/19990305/REVIEWS/903050302/1023|accessdate=1. november 2006|first=Roger|last=Ebert|authorlink=Roger Ebert|date=5. marec 1999|archive-date=2012-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121007205945/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/19990305/REVIEWS/903050302/1023|url-status=dead |language=en}}</ref> Z vlogo je pokazala svoje zmožnosti za upodabljanje različnih vlog in veliko ljudi je bilo presenečenih, ko so jo videli v vlogi rjavolase zasvojenke s kokainom, ki rada manipulira in izrablja ljudi. Njen nastop v filmu je pohvalilo mnogo kritikov, med drugim tudi Rob Blackwelder s spletne strani SPLICEDwire, ki je napisal, da »osupljiv nastop Sarah Michelle Gellar, ki se je popolnoma posvetila upodobitvi največje negativke v filmu, Kathryn naredi tako prijetno zlobno. (Pa še enkratno izgleda v stezniku.)«<ref>{{navedi splet|url=http://www.splicedonline.com/99reviews/cruel.html|title=''Podle igre'' je najstniška upodobitev drame ''Liaisons''|work=SPLICEDwire|first=Rob|last=Blackwelder|accessdate=2013-07-16|archive-date=2008-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20080520214800/http://www.splicedonline.com/99reviews/cruel.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Ob približno istem času se je pojavila v nekaj epizodah serije ''Angel'' in zaigrala Debbie v epizodi »Escape from New York« HBO-jeve serije ''[[Seks v mestu]]''. Dobila je glavno vlogo, vlogo hčere mafijaša, v neodvisnem filmu [[James Toback|Jamesa Tobacka]], ''Harvard Man'' (2001). Ob premieri so filmu kritiki dodelili mešane ocene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/harvard_man/|title=''Harvard Man'' (2001)|publisher=Rotten Tomatoes|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Spletna stran Filmcitic.com je njen nastop in nastop celotne igralske zasedbe opisala kot »ogleda vrednega«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.filmcritic.com/reviews/2001/harvard-man/|title=''Harvard Man''|publisher=Filmcritic.com|accessdate=12. april 2012|archive-date=2011-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110911135622/http://www.filmcritic.com/reviews/2001/harvard-man/|url-status=dead |language=en}}</ref> Dva prizora seksa s Sarah Michelle Gellar, vključena v film, sta se ji poleg filma ''Podle igre'' (1999) pomagala znebiti slovesa nedolžnega dekleta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/reviews/movie/5947681/review/5947682/harvard_man|title=''Harvard Man'': Ocena|work=Rolling Stone|first=Peter|last=Travers|date=18. julij 2002|accessdate=2013-07-16|archive-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20081205174543/http://www.rollingstone.com/reviews/movie/5947681/review/5947682/harvard_man|url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2002 si je z upodobitvijo Daphne Blake v filmu ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' s strani kritikov prislužila predvsem negativne ocene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/1112357-scoobydoo/|title=''Scooby-Doo''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Kljub temu, da ga kritiki niso hvalili, pa je bil film finančno precej uspešen, saj so z njim po svetu zaslužili kar 275.650.703 $,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=scoobydoo.htm|title=''Scooby-Doo'' (2002)|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> s čimer je postal petnajsti najbolje prodajan film na svetu v tistem letu.<ref>http://www.boxofficemojo.com/yearly/chart/?view2=worldwide&yr=2002&p=.htm {{ikona en}}</ref> Za svoj nastop v filmu je Gellarjeva prejela nagrado Teen Choice Award v kategoriji za »izbiro filmske igralke: Komedija«. {{quote box|width=30%|quote=»Verjamem, da je to ena najboljših serij vseh časov in da se bo v zgodovino vpisala kot ravno to. Menim, da to ni domišljava izjava. Spremenili smo pogled ljudi na televizijo.«|source=Sarah Michelle Gellar o svojem mnenju o seriji ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' v intervjuju z revijo ''Esquire''<ref name="Esquire UK ">{{cite journal|journal=Esquire UK|date=December 2004 |language=en}}</ref>}} Medtem ko si je gradila uspešno filmsko kariero, je Sarah Michelle Gellar še naprej snemala serijo ''Buffy - Izganjalka vampirjev''; kljub temu se je odločila, da bo serijo po sedmi sezoni zapustila. O svojem razlogu za prenehanje snemanja serije je dejala: »Serije ne zapuščam zaradi filmske ali gledališke kariere&nbsp;– to je bolj zasebna odločitev. Potrebujem počitek.«<ref name="ew1" /> Kmalu po koncu serije je dejala, da nima želje po snemanju filma o Buffy, a da bi o igranju v tovrstnem filmu premislila, če bi ji bil scenarij dovolj všeč.<ref name="horizons1">{{navedi splet|work=Dark Horizons|title=Intervju: Sarah Michelle Gellar za ''Zaroto''|url=http://www.darkhorizons.com/interviews/458/|accessdate=1. november 2006|first=Paul|last=Fischer|date=11. oktober 2004}} {{ikona en}}</ref> V zadnji sezoni serije ''Angel'' ni zaigrala, zaradi česar scenarij za so zadnjo epizodo serije, »You're Welcome«, morali napisati ponovno, da so njen lik nadomestili z likom Cordelie Chase.<ref>{{navedi splet|last=Jozic|first=Mike|url=http://www.mikejozic.com/buffyweek6.html|title=Šesti teden: David Fury|work=Meanwhile...|date=september 2004|accessdate=2013-07-16|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718173931/http://www.mikejozic.com/buffyweek6.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Gellarjeva je dejala, da se je nameravala pojaviti v zadnji epizodi serije, vendar da so ji to preprečile družinske težave in prenatrpan urnik.<ref name="scifi1">{{navedi splet|work=SciFi.com|title=Gellarjeva odprta za še eno epizodo ''Angela''|url=http://www.scifi.com/scifiwire/art-tv.html?2004-03%2F03%2F17.00.tv|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080608195851/http://www.scifi.com/scifiwire/art-tv.html?2004-03%2F03%2F17.00.tv|archivedate=2008-06-08|date=3. marec 2004|accessdate=1. november 2006|url-status=live |language=en}}</ref> Takrat so pričeli snemati tudi animirano serijo ''Buffy - Izganjalka vampirjev'', ki pa ni nikoli izšla; njenemu liku je glas posodila igralka [[Giselle Loren]], ki je Buffy glas posodila tudi v več videoigrah. Podobo Sarah Michelle Gellar so za Buffy uporabili tudi v istoimenskih stripih. === Uspeh s filmi in premor (2004–2010) === [[Slika:Sarah Michelle Gellar.jpg|thumb|upright|Sarah Michelle Gellar v [[Dubaj]]u, december 2004]] Ob koncu serije ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' glas posodila Gini Vendetti v epizodi »The Wandering Juvie« serije ''[[Simsonovi]]'', ki je izšla marca 2004. Njen naslednji film je bil film ''[[Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti]]''. Film je s strani kritikov prejel predvsem negativne ocene,<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/scoobydoo-2-monsters-unleashed/|title=''Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> vendar je bil komercialno zelo uspešen, saj so po svetu z njim zaslužili 181.466.833 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=scoobydoo2.htm|title=''Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti'' (2004)|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Istega leta je zaigrala v grozljivki ''[[Zamera (film)|Zarota]]'', s katerim so po svetu prav tako zaslužili veliko denarja, kar 187.281.115 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=grudge.htm|title=''Zarota''|publisher=Box Office Mojo|accessdate=12. april 2012}} {{ikona en}}</ref> Gellarjevo so kritiki za njen nastop v filmu pohvalili<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilikehorrormovies.com/2011/12/grudge-2004.html?m=1|title=''Zarota'' (2004)|publisher=I Like Horror Movies|date=28. december 2011|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> in mnogo jih je v svoji oceni zapisalo, da je prav ona po vsej verjetnosti razlog za uspeh filma.<ref>{{navedi splet |last=Ebert |first=Roger |url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20041021%2FREVIEWS%2F40922015%2F1023 |title=Ocena & obnova filma ''Zarota'' (2004) &#124; Roger Ebert |publisher=Rogerebert.suntimes.com |date= |accessdate=23. april 2013 |archive-date=2005-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050217101101/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20041021%2FREVIEWS%2F40922015%2F1023 |url-status=dead |language=en}}</ref> David Wirtschafter, predsednik agencije Williama Morrisa, ki je zastopala Gellarjevo, za časopis ''The New Yorker'' dejal, da uspeh filma ''Zarota'' »našo stranko Sarah Michelle Gellar iz niča spremeni v … potencialno zvezdo. Kar naenkrat je delo Sarah Michelle Gellar pomembno.« Zaradi te pripombe je svoje sodelovanje z agencijo prekinila in sedaj jo zastopa agencija Creative Artists. Za svojo upodobitev Karen Davis je kmalu zatem prejela nominaciji za nagradi [[MTV Movie Award]] v kategoriji za »najboljši prestrašeni nastop« ter Teen Choice Award v kategoriji za »izbiro filmske igralke: Triler«. Leta 2005 je zaigrala v epizodi animirane serije ''Robot Chicken'', v kateri je do leta 2013 v več vlogah nastopila dvanajstkrat. Zaigrala je v nadaljevanju filma ''Zarota'', [[Zamera 2|''Zarota 2'']], ki je izšel oktobra 2006; v tem filmu je imel njen lik le stransko vlogo. Njen nastop je prejel mešano reakcijo, predvsem zaradi nepričakovane smrti njenega lika na koncu filma, ki je razjezila mnogo oboževalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/all_comments?v=2fsOsguf0iA|title=Napovednik filma ''Zarota 2''|publisher=YouTube|date=|accessdate=1. julij 2013}} {{ikona en}}</ref> Čeprav film ni bil tako uspešen kot njegov predhodnik, je bil komercialno še kar uspešen, saj je bil ob izidu najbolje prodajan film tistega tedna in že v prvem tednu od [[premiera (dogodek)|premiere]] so z njim zaslužili 22 milijonov $.<ref>{{navedi splet|author=15. oktober 2006, The MovieWeb Team|url=http://www.movieweb.com/news/the-grudge-2-takes-the-top-spot-at-the-box-office|title=''Zarota 2'' je najbolje prodajan film tedna|publisher=MovieWeb.com|date=15. oktober 2006|accessdate=1. julij 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji film, triler ''[[Vrnitev (film)|Vrnitev]]'', je izšel naslednji mesec. V njem je zaigrala poslovno žensko, ki jo strašijo njeni spomini iz otroštva na skrivnostno smrt mlade ženske. Film so predstavili kot grozljivko in mnogo kritikov je bilo presenečenih, ko so odkrili, da je »le detektivka z nekaj elementi nadnaravnega.« S filmom, ki ga niso promovirali prav veliko, so zaslužili samo 4.800.000 $.<ref>{{navedi splet|url=http://cinemablend.com/reviews/The-Return-1913.html|title=''Vrnitev''&nbsp;– Ocena|work=Cinema Blend|first=Rafe|last=Telsch|date=10. november 2006}} {{ikona en}}</ref> Gellarjeva je nastopila v animiranem filmu ''[[(Ne)srečno do svojih konca dni]]'', ki so mu kritiki dodelili v glavnem negativne ocene<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/happily_never_after/|title=''(Ne)srečno do svojih konca dni''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> in tudi komercialno ni bil zelo uspešen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.the-numbers.com/movies/2007/HAPLY.php|title=''(Ne)srečno do svojih konca dni'' - Zaslužek, prodaja DVD-jev, novice o filmih, informacije o igralski zasedbi|publisher=The Numbers|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji film, ''[[Ninja želve (film)|Ninja želve]]'', prav tako animiran (v njem je zaigrala April O'Neal), pa je bil komercialno izredno uspešen; z njim so zaslužili kar 95 milijonov $,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=tmntcg.htm|title=''Ninja želve'' (2007)|publisher=Box Office Mojo|date=21. junij 2007|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> čeprav so mu kritiki dodelili mešane ocene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/tmnt_2007/|title=''Ninja želve''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji projekt, triler [[Richard Kelly|Richarda Kellyja]], ''Southland Tales'', se je maja 2006 premierno predvajal na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] in 9. novembra 2007 pa je v omejeni izdaji v Združenih državah Amerike izšel tudi na DVD-ju.<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/article/VR1117969084.html?categoryid=13&cs=1|title=''Southland Tales'' izide 9. novembra|work=Variety|first=Addie|last=Morfoot|date=24. julij 2007}} {{ikona en}}</ref> Kritiki so filmu dodelili mešane ocene.<ref>»[http://www.agonybooth.com/recaps/Southland_Tales_2006.aspx Obnova filma ''Southland Tales'' (2006) @ Kotiček agonije].« {{ikona en}}</ref> Gellarjevo so ob prvem srečanju s Kellyjem k sodelovanju prepričale predvsem izvirne ideje za scenarij.<ref>{{navedi novice|author=|url=http://www.scifi.com/scifiwire/art-main.html?2004-10%2F05%2F14.00.film|title=Gellarjeva se odpravi na ''Southland''|date=5. oktober 2004|accessdate=2. avgust 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070804045535/http://www.scifi.com/scifiwire/art-main.html?2004-10%2F05%2F14.00.film|archivedate=2007-08-04|url-status=live |language=en}}</ref> Naslednja filma, v katerih je zaigrala (''[[Dekle iz predmestja]]'' in ''[[Zrak, ki ga diham]]''), sta izšla na filmskem festivalu Tribeca leta 2007. Januarja 2008 je film ''Dekle iz predmestja'' izšel na DVD-ju. Novinar spletne strani Variety.com ga je opisal kot »mešanico ''[[Seks v mestu (film)|Seksa v mestu]]'' in ''[[Hudičevka v Pradi (film)|Hudičevke v Pradi]]''« in »še kar uglajeno romantično komedijo«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.variety.com/review/VE1117933642.html?categoryid=31&cs=1|title=Ocena filma ''Dekle iz predmestja''|work=Variety|first=Ronnie|last=Scheib|date=15. maj 2007}} {{ikona en}}</ref> Njeno odrsko kemijo z [[Alec Baldwin|Alecom Baldwinom]] so nekateri hvalili, nekateri pa kritizirali; novinar revije ''Eye For Film'' je, na primer, napisal: »Film je najboljši, kadar sta na ekranu Baldwin in Gellarjeva naenkrat&nbsp;– z izjemo tega, da bi Gellarjeva morala pojesti kolaček ali dva.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.eyeforfilm.co.uk/reviews.php?id=5932|title=Ocena filma ''Dekle iz predmestja''|work=Eye For Film|first=Amber|last=Wilkinson}} {{ikona en}}</ref> Filmska spletna stran Moviepicturefilm.com je napisala: »Nastop tako Gellarjeve kot Baldwina je naravnost čudovit in njuna kemija je neverjetno resnična, nazadnje kar ganljiva. Z veliko smeha in odličnim okusom za modo bi lahko film prekosil celo ''Hudičevko v Pradi'', saj ima ta film nekaj, česar večina romantičnih komedij nima, in sicer veliko stila in ogromno srce.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.moviepicturefilm.com/film.php?itemid=1289|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071026144007/http://www.moviepicturefilm.com/film.php?itemid=1289|archivedate=2007-10-26|title=Ocena dneva: ''Dekle iz predmestja'' (filmski festival Tribeca, 2007)|work=moviepicturefilm.com|first=Scott|last=Hoffman|accessdate=2013-07-16|url-status=dead |language=en}}</ref> Film ''Zrak, ki ga diham'' je istega tedna izšel v kinematografih in v omejeni izdaji so z njim zaslužili 2 milijona $ povsod po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=airibreathe.htm|title=''Zrak, ki ga diham'' (2008)|publisher=Box Office Mojo|date=31. januar 2008|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Kritiki so filmu dodelili predvsem negativne ocene;<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/the_air_i_breahe/|title=''Zrak, ki ga diham''|publisher=Rotten Tomatoes|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> novinar revije ''The New York Times'' je film opisal kot »gangsterski film s prividi veličine.«<ref>{{navedi novice|url=http://movies.nytimes.com/2008/01/25/movies/25brea.html|title=Filmska ocena&nbsp;– ''Zrak, ki ga diham''|work=[[The New York Times]]|first=Stephen|last=Holden|date=25. januar 2008}} {{ikona en}}</ref> Kljub temu pa so v večini hvalili njen nastop v filmu; novinar revije ''DVD Talk Review'' je, na primer, napisal, da ima »njen lik v tem filmu največ čustvene globine in med svojim nastopom Gellarjeva pleše na pravo glasbo.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.dvdtalk.com/reviews/review.php?ID=32123|title=Ocene iz kina: ''Zrak, ki ga diham''|work=DVD Talk|first=Jamie S.|last=Rich|date=25. januar 2008}} {{ikona en}}</ref> Gellarjeva je zaigrala stransko vlogo v psihološkem trilerju ''Possession'', ki so ga maja 2008 predstavili na canneškem filmskem trgu.<ref>http://www.imdb.com/title/tt0368563/releaseinfo {{ikona en}}</ref> Film so med letoma 2008 in 2009 v Združenih državah Amerike večkrat nameravali izdati v kinih,<ref>{{navedi splet|url=http://shocktillyoudrop.com/news/topnews.php?id=9176|title=''Possession'' sedaj na DVD-ju?|work=ShockTillYouDrop.com, filmska skupina Yari|date=13. januar 2009}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cinematical.com/2009/03/13/yaris-woes-threaten-assassination-of-a-high-school-president/|title=Yarijevi dolgovi grozijo filmu ''Assassination of a High School President''|first=Eugene|last=Novikov|date=13. marec 2009|work=Cinematical.com|archiveurl=https://archive.today/20120730053536/http://blog.moviefone.com/2009/03/13/yaris-woes-threaten-assassination-of-a-high-school-president/|archivedate=2012-07-30|accessdate=2013-07-16|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dreadcentral.com/news/30699/the-possession-sarah-michelle-gellar |title=Obsedenost Sarah Michelle Gellar|first=Uncle|last=Creepy|date=6. marec 2009|work=Dreadcentral.com}} {{ikona en}}</ref> a zaradi finančnih težav filmske skupine YARI so ga nazadnje izdali le na DVD-ju, in sicer marca 2010.<ref>{{navedi splet|last=Creepy |first=Uncle |url=http://www.dreadcentral.com/news/35731/sarah-michelle-gellars-possession-finally-coming-home-dvd |title=''Possession'' Sarah Michelle Gellar marca končno prihaja domov|publisher=Dread Central|date=5. februar 2010|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Kljub temu pa je film ''Possession'' izšel v kinih zunaj Združenih držav Amerike, in sicer v [[Argentina|Argentini]], [[Ekvador]]ju in [[Mehika|Mehiki]],<ref>http://www.boxofficemojo.com/movies/?page=intl&id=possession08.htm {{ikona en}}</ref> kjer so s filmom zaslužili 682.173 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?page=showtimes&id=possession08.htm|title=''Possession'' (2009) - Filmi in zaslužki|publisher=Box Office Mojo|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Zaigrala je tudi v filmu ''[[Veronika se odloči umreti (film)|Veronika se odloči umreti]]'' (2009).<ref>{{navedi splet|title=''Veronika se odloči umreti''&nbsp;– Avdicije za SAG-ov film s Sarah Michelle Gellar|url=http://freecastingcall.com/casting-calls-in-new-york-ny/auditions-for-sag-feature-starring-sarah-michelle-gellar.html|accessdate=11. april 2008|work=freecastingcall.com}} {{ikona en}}</ref> Film govori o mladi ženski, ki trpi za hudo depresijo, a ponovno najde veselje v življenju, ko po neuspelem poskusu samomora ugotovi, da bo živela le še nekaj dni. Snemanje filma se je pričelo 12. maja 2008 v New York Cityju<ref>{{navedi novice|work=Variety|title=Das Films prične delati na adapciji|url=http://www.variety.com/article/VR1117985842.html?categoryId=13&cs=1|accessdate=17. maj 2008|first=Michael|last=Fleming|date=16. maj 2008}} {{ikona en}}</ref> in končalo pozno junija.<ref>{{navedi splet|title=Opažena!|work=OK!|url=http://www.okmagazine.com/news/view/7553|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080701230211/http://www.okmagazine.com/news/view/7553|archivedate=2008-07-01|date=26. junij 2008|accessdate=26. junij 2008|url-status=live |language=en}}</ref> Poročali so, da je vlogo Sarah Michelle Gellar najprej dobila Kate Bosworth, ki pa jo je zavrnila.<ref>{{navedi novice|work=Variety|title=Gellarjeva bo zaigrala v ''Veroniki''|url=http://www.variety.com/article/VR1117982392.html?categoryid=13&cs=1|accessdate=16. marec 2008|date=13. marec 2008|first=Tatiana|last=Siegel}} {{ikona en}}</ref> Gellarjeva je z vlogo prejela kar precej hvale s strani kritikov<ref>{{navedi splet|url=http://voices.yahoo.com/sarah-michelle-gellar-plays-role-depressed-8258741.html|title=Sarah Michelle Gellar zaigra depresivno žensko v ''Veronika se odloči umreti'' - Yahoo! - Glasovi|publisher=voices.yahoo.com|date=9. april 2011|accessdate=23. april 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://amiratthemovies.wordpress.com/2010/01/19/review-veronika-decides-to-die-2009/|title=Ocena: ''Veronika se odloči umreti'' (2009) &#124; Pri filmih|publisher=Amiratthemovies.wordpress.com|date=19. januar 2010|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dvd-forum.at/filmkritik/33239-veronika-beschliesst-zu-sterben|title=''Veronika se odloči umreti'' - Filmska kritika|publisher=Dvd-forum.at|date=24. julij 2011|accessdate=23. april 2013|archive-date=2013-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20130520144112/http://www.dvd-forum.at/filmkritik/33239-veronika-beschliesst-zu-sterben|url-status=dead |language=en}}</ref> in film ''Veronika se odloči umreti'' se je leta 2009 za omejen čas predvajal v kinematografih v različnih državah in z njim so zaslužili 1,3 milijona $ po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/intl/?page=&wk=2009W38&id=_fVERONIKADECIDEST01|title=''Veronika se odloči umreti'' (2009)|publisher=Boxofficemojo.com|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> V tistem času se je rodila njena hči, Charlotte Grace Prinze, in zato, da bi z njo lahko preživela več časa, je opustila vse svoje nadaljnje filmske projekte. Njeno podobo so uporabili za enega od likov v videoigri ''Call of Duty: Black Ops''. V videoigri je njen lik posnel film z [[George Romero|Georgem Romerom]] in pregnal hordo zombijev. Je druga ženska, upodobljena v tej videoigri.<ref name="zombies">{{navedi splet|work=Video Games|title=''Call of Duty: Black Ops'' poveča oglede napovednika filma ''Call of the Dead'' na YouTubeu|url=http://www.metro.co.uk/tech/games/861865-black-ops-escalations-zombie-level-stars-buffy-and-freddy-krueger|accessdate=27. april 2011|date=April 2011|archive-date=2011-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110905220039/http://www.metro.co.uk/tech/games/861865-black-ops-escalations-zombie-level-stars-buffy-and-freddy-krueger|url-status=dead |language=en}}</ref> === Televizijsko delo (2011 - danes) === [[Slika:Sarah Michelle Gellar 2012.jpg|thumb|upright|Sarah Michelle Gellar na podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]], 2012]] Leta 2011 je Sarah Michelle Gellar podpisala pogodbo za igranje in produciranje serije ''[[Dvojnica (serija)|Dvojnica]]'', v kateri je zaigrala žensko, ki se pred sovražniki iz preteklosti skriva tako, da prične živeti življenje svoje bogate sestre dvojčice. Serijo je najprej nameraval predvajati kanal CBS, vendar jo je kasneje odkupil kanal CW in izšla je maja 2011.<ref>{{cite journal|url=http://insidetv.ew.com/2011/01/14/cbs-picks-up-drama-pilot-starring-sarah-michelle-gellar/|accessdate=15. januar 2011|publisher=EW|work=Inside TV|date=14. januar 2011|title=CBS prične predvajati dramsko serijo s Sarah Michelle Gellar|archive-date=2012-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20121223160539/http://insidetv.ew.com/2011/01/14/cbs-picks-up-drama-pilot-starring-sarah-michelle-gellar/|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name=cwringer>{{navedi novice|url=http://www.deadline.com/2011/05/surprise-sarah-michelle-gellars-the-ringer-to-get-picked-up-by-cw/|title=EKSKLUZIVNO: ''Dvojnico'' Sarah Michelle Gellar prične predvajati CW|last=Andreeva|first=Nellie|date=13. maj 2011|work=Deadline.com|accessdate=13. maj 2011}} {{ikona en}}</ref> Gellarjeva je dejala, da se je na televizijo želela vrniti zato, da bi lahko tako delala kot vzgajala svojo hčer.<ref name=".tvline.com">{{navedi splet|url=http://www.tvline.com/2011/05/sarah-michelle-gellar-reveals-return-tv-ringer/|title=Sarah Michelle Gellar razkrije dva razloga za vrnitev na TV}} {{ikona en}}</ref> Serija je ob izidu prejela mešane ocene; novinar revije ''E! Online'' je napisal, da je bil njen nastop v seriji »enkraten« in »fantastičen«,<ref>{{navedi splet|url=http://fr.eonline.com/news/watch_with_kristin/fall_tv_preview_sarah_michelle_gellars/261872|title=Jesenski TV predogled: Je nova serija Sarah Michelle Gellar, ''Dvojnica'', za kaj?|publisher=E! Onine|date=6. september 2011|accessdate=6. september 2011}} {{ikona en}}</ref> novinar revije ''TV Line'' pa je napisal, da »opravi dobro delo« v vlogi ene in druge sestre.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvline.com/2011/07/fall-tv-ringer-first-impression/|title=Prvi vtisi jesenskega TV programa: ''Dvojnica'' Sarah Michelle Gellar pritegne našo pozornost|last=Mitovich|first=Matt|date=4. julij 2011|publisher=TV Line|accessdate=23. julij 2011|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728042342/http://www.tvline.com/2011/07/fall-tv-ringer-first-impression/|url-status=dead |language=en}}</ref> Revija ''USA Today'' je njen nastop opisal kot »premišljen«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/television/reviews/story/2011-09-12/ringer-preview/50375510/1|title=''Dvojnica'': Sarah Michelle Gellar krat dva|work=New York Post|date=13. september 2011|accessdate=13. september 2011}} {{ikona en}}</ref> Prvo epizodo si je ogledalo mnogo ljudi (2,84 milijona), a ker nadaljnje epizode niso bile tako uspešne, se je CW odločil, da bodo po trimesečnem premoru čez počitnice serijo prenehali snemati.<ref>{{navedi splet|url=http://tvline.com/2012/05/11/hart-of-dixie-renewed-secret-circle|title=CW odpove ''Dvojnico'' in ''Secret Circle'', obnovi ''Hart of Dixie'' za drugo sezono|last=Ausiello|first=Michael|work=TV Line|date=11. maj 2012|accessdate=11. maj 2012|archive-date=2012-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120808213604/http://tvline.com/2012/05/11/hart-of-dixie-renewed-secret-circle/|url-status=dead |language=en}}</ref> 4. avgusta 2011 je Sarah Michelle Gellar potrdila, da se bo ob koncu septembra vrnila k igranju v ABC-jevi telenoveli ''All My Children'', a ne v vlogi Kendall Hart.<ref>{{navedi splet|url=http://www.accesshollywood.com/sarah-michelle-gellar-confirms-all-my-children-return-former-amc-actor-to-join-ringer_article_51652|title=Sarah Michelle Gellar potrdi vrnitev v ''All My Children''|date=4. avgust 2011|author=Jolie Lash|publisher=Access Hollywood|accessdate=4. avgust 2011}} {{ikona en}}</ref> Epizoda, v kateri je zaigrala, je izšla 21. septembra 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soapoperanetwork.com/news/airdate-for-gellars-return-to-all-my-children-announced|title=Gellarjeva se bo vrnila v ''All My Children''|date=29. avgust 2011|author=Angela Rosa|publisher=SoapOperaNetwork|accessdate=15. avgust 2011}} {{ikona en}}</ref> Upodobila je bolnico v bolnišnici Pine Valley. Marii Santos njen lik pove, da se ji bolnišnica zdi znana in da je »hči [[Susan Lucci|Erice Kane]]«. Dejala je tudi, da je videla vampirje, še preden so postali popularni, kar je namig na njeno vlogo v seriji ''Buffy - Izganjalka vampirjev''. Gellarjeva se je pojavila v epizodi »Virtual In-Stanity« serije ''[[American Dad!]]'', ki je izšla 20. novembra 2011, ki si jo je ogledalo 4,82 milijona ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2011/11/22/sunday-final-ratings-csimiami-amazing-race-family-guy-adjusted-up-60-minutes-adjusted-down/111472/|title=Končne nedeljske ocene: ''Preiskovalci na delu: Miami'', ''Amazing Race'' in ''Family Guy'' se izboljšajo; ''60 Minutes'' se poslabša - Ocene &#124; TVbytheNumbers|publisher=Tvbythenumbers.zap2it.com|date=|accessdate=1. julij 2013|archive-date=2011-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111125053730/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2011/11/22/sunday-final-ratings-csimiami-amazing-race-family-guy-adjusted-up-60-minutes-adjusted-down/111472/|url-status=dead |language=en}}</ref> V epizodi, ki so jo kritiki v glavnem hvalili, je poleg nje zaigrala tudi njena bivša soigralka iz serije ''Buffy - Izganjalka vampirjev'', [[Alyson Hannigan]].<ref name="ade">{{navedi splet|last=Kaiser|first=Rowan|url=http://www.avclub.com/articles/virtual-instanity,65414/|title='Virtual In-Stanity' &#124; American Dad!'' &#124; TV klub &#124; TV|publisher=The A.V. Club|date=21. november 2011|accessdate=1. julij 2013}} {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''The AV Club'' je Gellarjevo in Hanniganovo označil za »učinkoviti gostovalni zvezdi« in napisal, da imata »obe glasova, ki ustrezata njunima likoma.«<ref name="ade" /> V seriji je Gellarjeva ponovno nastopila 6. decembra 2012, in sicer v epizodi »Adventures in Hayleysitting«.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2012/12/11/sunday-final-ratings-american-dad-adjusted-up-final-football-numbers/161101/|title=Končne nedeljske ocene: ''American Dad!'' se je izboljšal & končne nogometne številke - Ocene &#124; TVbytheNumbers|publisher=Tvbythenumbers.zap2it.com|date=|accessdate=1. julij 2013|archive-date=2013-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130322061750/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2012/12/11/sunday-final-ratings-american-dad-adjusted-up-final-football-numbers/161101/|url-status=dead |language=en}}</ref> 15. februarja 2013 so poročali, da bo Sarah Michelle Gellar ponovno pričela igrati na televiziji, in sicer v CBS-jevi televizijski seriji ''The Crazy Ones'', kjer bo zaigrala poleg [[Robin Williams|Robina Williamsa]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvfanatic.com/2013/02/sarah-michelle-gellar-to-star-opposite-robin-williams-on-cbs-pil/|title=Sarah Michelle Gellar bo poleg Robina Williamsa zaigrala na CBS-jevi seriji|publisher=TV Fanatic|date=16. februar 2013|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Serija bo komedija, snemana z eno kamero, o oglaševalni agenciji v [[Chicago|Chicagu]], ki jo vodita oče (Williams) in hči (Gellarjeva).<ref>{{navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/2013/02/16/sarah-michelle-gellar-crazy-ones_n_2701519.html?utm_hp_ref=entertainment&ir=Entertainment|title=Sarah Michelle Gellar bo zaigrala v ''The Crazy Ones'' - več novic o prvi epizodi|publisher=Huffingtonpost.com|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Tartar|first=Andre|url=http://www.vulture.com/2013/02/sarah-michelle-gellar-in-robin-williams-comedy.html?mid=imdb|title=Sarah Michelle Gellar v komediji Robina Williamsa|publisher=Vulture|date=|accessdate=23. april 2013}} {{ikona en}}</ref> Maja 2013 so oznanili, da se je CBS odločil serijo izdati; prva epizoda bo izšla septembra 2013. == Javna podoba == Sarah Michelle Gellar se je pojavila na naslovnicah revij ''Cosmopolitan'', ''FHM'', ''Glamour'', ''Rolling Stone'' in mnogih drugih. V letih 2002, 2003, 2005, 2008 in 2009 se je pojavila na ''Maximovem'' seznamu »najprivlačnejših 100« (leta je zasedla 2002 je zasedla osmo, leta 2003 petinštirideseto, leta 2005 šestindvajsetom leta 2008 osmo, leta 2009 pa peto mesto), leta 1999, 2000, 2005, 2006 in 2007 pa tudi na ''FHM-jevem'' seznamu »100 najprivlačnejših žensk« (leta 1999 zasedla prvo, leta 2000 tretje, leta 2005 štiriinšestdeseto, leta 2006 štiriindevetdeseto, leta 2007 pa štiriinpetdeseto). Leta 1998 jo je revija ''People'' imenovala za eno od »50 najlepših ljudi (na svetu)«.<ref>{{cite journal|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20125203,00.html|title=50 najlepših ljudi na svetu 1998|journal=People|location=|publisher=|volume=49|issue=18|date=11. maj 1998|page=|accessdate=18. februar 2013|archive-date=2014-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202164412/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20125203,00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Gellarjeva se je pojavila v reklamah za kampanjo »Got Milk?« ter v videospotih za pesmi »[[Sour Girl]]« glasbene skupine [[Stone Temple Pilots]] in »[[Comin' Up From Behind]]« skupine [[Marcy Playground]]. Leta 2007 je promovirala kozmetično podjetje [[Maybelline]]. Decembra 2007 se je oblečena v črn čipkast nedrček pojavila na naslovnici revije ''Maxim'' in revija jo je imenovala za »žensko leta«.<ref name="Maxim">{{navedi splet|title=Predogled decembrske izdaje: Sarah Michelle Gellar|url=http://www.maximonline.com/SarahMichelleGellar/girls_of_maxim/563.aspx?src=GM7070:MD|accessdate=12. november 2007|work=Maxim|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071213023154/http://www.maximonline.com/SarahMichelleGellar/girls_of_maxim/563.aspx?src=GM7070:MD|archivedate=2007-12-13|url-status=live |language=en}}</ref> Google jo je v letih 2002 in 2003 vključil na svoj seznam 10 najbolj iskanih žensk, kjer je zasedla osmo mesto. Britanski kanal Channel 4 jo je leta 2007 vključil na svoj seznam »100 največjih seks simbolov«, kjer je zasedla šestnajsto mesto. Z vlogami v filmih in serijah, kot sta ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' in ''Podle igre'', je postala svetovni seks simbol. Gellarjevo je na svoj seznam najprivlačnejših žensk vsako leto od leta 1998 dalje vključilo tudi več mednarodnih izdaj revije ''FHM'', vključno z [[Nemčija|nemško]], [[Nizozemska|nizozemsko]], [[Južna Afrika|južnoafriško]], [[Danska|dansko]] in [[Romunija|romunsko]].<ref name="AmIAnnoying.com">{{navedi splet|url=http://www.amiannoying.com/(S(14c0ob45otihfn45itcmlrbm))/view.aspx?ID=576|work=AmIAnnoying.com|title=Sarah Michelle Gellar|accessdate=2013-07-16|archive-date=2012-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120419070808/http://www.amiannoying.com/(S(bc0wab45mfgfhn45lruexm45))/view.aspx?ID=576|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Spletna stran Topsocialite.com jo je uvrstila na osmo mesto svojega seznama »najprivlačnejših žensk v devetdesetih«, na katerem so se pojavile tudi [[Alicia Silverstone]], [[Gillian Anderson]] in [[Shannen Doherty]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.whedon.info/Sarah-Michelle-Gellar-is-one-of.html|title=Sarah Michelle Gellar je po mnenju spletne strani Topsocialite.com ena najprivlačnejših žensk v devetdesetih|date=18. oktober 2007|work=whedon.info}} {{ikona en}}</ref> Poleg tega se je uvrstila tudi na dva seznama revij ''Entertainment Weekly'' (»12 najboljših igralcev in glasbenikov« leta 1998, kjer je zasedla tretje mesto in »100 največjih televizijskih ikon« leta 2007), v letih 2004 in 2005 pa tudi na ''Glamourjevem'' seznamu »50 najbolje oblečenih žensk« (zasedla je sedemnajsto in štiriindvajseto mesto).<ref name="AmIAnnoying.com" /> Kanal BuddyTV ji je leta 2011 dodelil sedemindvajseto mesto na svojem seznamu »100 najprivlačnejših žensk na televiziji«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.buddytv.com/slideshows/one-tree-hill/tvs-100-sexiest-women-of-2011-27145.aspx|title=100 najprivlačnejših žensk na televiziji leta 2011|publisher=BuddyTV|accessdate=13. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> Leta 2007 jo je podjetje Vaseline vključilo v svojo kampanjo »Koža je neverjetna« (»Skin Is Amazing«) skupaj z igralci, kot so [[Hilary Duff]], [[Amanda Bynes]] in [[John Leguizamo]]. Marca 2008 se je pojavila na naslovnici revije ''Gotham'', za katero je z enim od njihovih novinarjev opravila tudi intervju, v katerem je dejala, da se je njen osebni slog oblačenja razvil šele po tridesetem. Dejala je: »Vem, da zveni zelo klišejevsko, a ko ženske dopolnijo trideset let, se res najdejo. Prejšnji večer sem na ''Lettermanu'' nosila oprijeto obleko [[Herve Leger]]. Pred dvema ali tremi leti? Tega takrat ne bi nikdar oblekla.« == Zasebno življenje == === Družina === [[Slika:Freddie Prinze Jr and Sarah Michelle Gellar by David Shankbone.jpg|thumb|upright|Sarah Michelle Gellar in njen mož, [[Freddie Prinze, Jr.]], na filmskem festivalu Tribeca, 2007]] Sarah Michelle Gellar je svojega bodočega moža, [[Freddie Prinze, Jr.|Freddieja Prinzea, Jr.]], spoznala leta 1997 na snemanju najstniškega grozljivega filma ''Vem, kaj ste storili lansko poletje'',<ref name="freddie1">{{navedi splet|work=Freddie Prinze, Jr|title=Naslovnica časopisa ''Entertainment Weekly'': Princ in izganjalka|url=http://www.ilovefreddie.com/article_ew02.html|accessdate=1. november 2006|date=junij 2002|first=Clarissa|last=Cruz|language=en}}</ref> vendar sta pričela hoditi šele leta 2000. Aprila 2001 sta se zaročila in 1. septembra 2002 sta se poročila v [[Mehika|Mehiki]]. Obred je vodil [[Adam Shankman]], režiser, s katerim je Gellarjeva sodelovala pri snemanju serije ''Buffy - Izganjalka vampirjev''. Njena glavna družica je bila njena večletna prijateljica, igralka [[Lindsay Sloane]]. Prinze in Gellarjeva sta par zaigrala tudi v filmu ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' (2002) in njegovem nadaljevanju, ''[[Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti]]'', kjer sta zaigrala Freda in Daphne. Leta 2007 je ob peti obletnici njune poroke Gellarjeva svoje ime uradno spremenila v Sarah Michelle Prinze.<ref name="lastnamepost">{{navedi novice|last=Kaplan|first=Don|url=http://www.nypost.com/seven/11162007/tv/fresh_prinze_296175.htm|title=Nova med Prinzei: 'Buffy' prevzame možev priimek|work=New York Post|date=16. november 2007|accessdate=2013-07-16|archive-date=2009-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090528091739/http://www.nypost.com/seven/11162007/tv/fresh_prinze_296175.htm|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name="lastnamesfgate">{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&entry_id=21980|title=Gellarjeva prevzame Prinzevo ime|work=San Francisco Chronicle|date=15. november 2007|accessdate=19. avgust 2010|archive-date=2007-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20071221025049/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&entry_id=21980|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Leta 2004 je med snemanjem filma ''[[Zamera (film)|Zamera]]'' na [[Japonska|Japonskem]] obiskala izdelovalca mečev Shojija Yoshiharo (Kuniie III) in pri njem kot rojstnodnevno presenečenje za Prinzea kupila [[katana|katano]].<ref name="sword1">{{navedi splet|work=Biglobe.net|title=日記|url=http://www5f.biglobe.ne.jp/~sword-master/page005.html|accessdate=1. november 2006|language=ja|archive-date=2006-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20061018115459/http://www5f.biglobe.ne.jp/~sword-master/page005.html|url-status=dead}}</ref> Takrat je ugotovila, da za transportiranje meča v drugo državo potrebuje dovoljenje japonske vlade, ki ji ga je nazadnje uspelo dobiti, čeprav je priznala, da je bilo to »neverjetno zapleteno«.<ref name="extratv">{{navedi splet|work=ExtraTV.com|title=Prestrašena Sarah|url=http://extratv.warnerbros.com/v2/news/1004/21/3/text.html|accessdate=1. november 2006|date=21. oktober 2004|archive-date=2004-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20041205172132/http://extratv.warnerbros.com/v2/news/1004/21/3/text.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Gellarjeva in Prinze imata dva otroka: hčerko Charlotte Grace Prinze (roj. septembra 2009),<ref>{{navedi splet|first=David|last=Caplan|title=Sarah Michelle Prinze in Freddie Prinze Jr. imata deklico!|url=http://www.people.com/people/article/0,,20307514,00.html|work=People|date=22. september 2009}} {{ikona en}}</ref> in sina Rockyja Jamesa Prinzea (roj. septembra 2012).<ref>»[http://www.latimes.com/entertainment/gossip/la-et-mg-sarah-michelle-gellar-baby-freddie-prinze-jr-20120925,0,6103098.story Sarah Michelle Gellar, Freddie Prinze Jr. imata novega dojenčka, dečka],« ''Los Angeles Times'', 25. september 2012. {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Justin|last=Ravitz|title=Sarah Michelle Gellar dobi fantka!|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-moms/news/sarah-michelle-gellar-welcomes-baby-boy-2012249?utm_source=dailynewsletter&utm_medium=email&utm_campaign=newsletter|work=US Weekly|date=24. september 2012}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Sarah Michelle Gella in Freddie Prinze, Jr. sina poimenujeta Rocky James!|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-moms/news/sarah-michelle-gellar-freddie-prinze-jr-name-son-rocky-james-20121711|work=US Weekly|accessdate=17. november 2012|date=17. november 2012}} {{ikona en}}</ref> === Hobiji === Gellarjeva je aktivna advokatinja različnih dobrodelnih organizacij, na primer Project Angel Food, Habitat for Humanity in CARE. Veliko organizacij, s katerimi sodeluje, se ukvarja z raziskavami raka na prsih.<ref name="radiofree.com">{{navedi splet|url=http://www.radiofree.com/profiles/sarah_michelle_gellar/interview02.shtml|title=Intervju s Sarah Michelle Gellar (2 od 2)|work=RadioFree.com|date=9. oktober 2004}} {{ikona en}}</ref> O svojem sodelovanju z raznimi dobrodelnimi organizacijami je dejala: »S tem sem pričela, ker me je moja mama že dolgo časa nazaj naučila, da tudi, če nimaš ničesar, lahko pomagaš. To se ti nazadnje desetkrat povrne. A zame je bilo to vedno težko, saj nisem mogla storiti prav veliko. Lahko doniram nekaj denarja, a kaj več zaradi pomanjkanja časa ne morem nareiti. Sedaj, ko imam čas, je vse skupaj prav neverjetno.«<ref name="radiofree.com" /> Maja 2011 se je pridružila Nestléjevem programu Share the Joy of Reading, ki promovira pomembnost branja za razvoj mladih otrok in slednje spodbuja, naj berejo tudi med poletnimi počitnicami.<ref name="Reading">{{navedi splet|title=Sarah se pridruži Nestléjevem programu 'Share The Joy Of Reading'|url=http://gellarfan.org/?p=719|accessdate=13. maj 2011|date=maj 2011|archive-date=2011-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110520204602/http://gellarfan.org/?p=719|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.nestleusa.com/media/press-releases/sarah-gellar-reading.aspx |title=Sarah Michelle Gellar se pridruži Nestléjevem programu 'Share The Joy Of Reading', da bi ljudi izobrazila o pomembnosti branja čez poletje za otroško pismenost |publisher=Nestlé® ZDA |date=10. maj 2011|accessdate=1. julij 2013 |language=en}}</ref> Gellarjeva ima štiri tatuje. Na svojem križu ima vtetoviran simbol za integriteto, na svojih gležnjih simbol za potrpežljivost in vztrajnost ter češnjev cvet, na svojem hrbtu pa dva kačja pastirja.<ref name="Self.com">{{navedi splet|work=Self|title=Resnični vpliv Sarah Michelle Gellar na plehki svet|url=http://www.self.com/magazine/articles/2007/09/0924gellar|accessdate=23. maj 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080212151508/http://www.self.com/magazine/articles/2007/09/0924gellar|archivedate=2008-02-12|url-status=live |language=en}}</ref> Gellarjeva ima rjav pas v [[taekwondo]]ju.<ref>{{navedi novice|title=Sarah Michelle Gellar: Igralka|work=People|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20125219,00.html|accessdate=14. junij 2010|archive-date=2013-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20130531134813/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20125219,00.html|url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Kam bo Buffy odšla sedaj?|work=The Guardian|date=3. april 2004|url=http://www.guardian.co.uk/film/2004/apr/03/features.johnpatterson|accessdate=14. junij 2010|location=London|first=John|last=Patterson}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Zvezdniki s TKD|work=Sunnyside Tae Kwon Do|url=http://sunnysidetkd.com/tkdallstars.html|accessdate=17. avgust 2010|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005110607/http://www.sunnysidetkd.com/tkdallstars.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 1983 | ''An Invasion of Privacy'' | Jennifer Bianchi | |- | 1984 | ''Over the Brooklyn Bridge'' | Philova hčerka | |- | 1988 | ''Funny Farm'' | Elizabethina učenka | |- | 1989 | ''High Stakes'' | Karen Rose | Kot »Sarah Gellar« |- | 1997 | ''Beverly Hills Family Robinson'' | Jane Robinson | |- | 1997 | ''[[Vem, kaj ste storili lansko poletje]]'' | Helen Shivers | |- | 1997 | ''[[Krik 2]]'' | Casey »Cici« Cooper | |- | 1998 | ''[[Mali vojaki]]'' | Gwendy Doll | Glas |- | 1999 | ''[[She's All That]]'' | Dekle v kavarni | Posebna zahvala |- | 1999 | ''Simply Irresistible'' | Amanda Shelton | |- | 1999 | ''[[Podle igre]]'' | Kathryn Merteuil | |- | 2001 | ''Harvard Man'' | Cindy Bandolini | |- | 2002 | ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' | Daphne Blake | |- | 2004 | ''[[Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti]]'' | Daphne Blake | |- | 2004 | ''[[Zarota]]'' | Karen Davis | |- | 2006 | ''[[Zarota 2]]'' | Karen Davis | |- | 2006 | ''[[Vrnitev (film)|Vrnitev]]'' | Joanna Mills | |- | 2007 | ''[[(Ne)srečno do konca svojih dni]]'' | Ella | Glas |- | 2007 | ''[[Ninja želve (film)|Ninja želve]]'' | April O'Neil | Glas |- | 2007 | ''Southland Tales'' | Krysta Now | Limited release |- | 2008 | ''[[Dekle iz predmestja]]'' | Brett Eisenberg | Televizijski film |- | 2008 | ''[[Zrak, ki ga diham]]'' | Sorrow | Omejena izdaja |- | 2009 | ''Possession'' | Jessica | Televizijski film |- | 2009 | ''[[Veronika se odloči umreti (film)|Veronika se odloči umreti]]'' | Veronika | Omejena izdaja |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 1988 | ''Spenser: For Hire'' | Emily | »Company Man« (3. sezona, 17. epizoda) |- | 1988 | ''Crossbow'' | Sara Guidotti | »Actors« (2. sezona, 13. epizoda) |- | 1991 | ''A Woman Named Jackie'' | Najstniška Jacqueline Bouvier | TV miniserija |- | 1992 | ''Swans Crossing'' | Sydney Orion Rutledge | |- | 1993–1995, 2011 | ''All My Children'' | Kendall Hart<br />Neimenovana pacientka | |- | 1997–2003 | ''[[Buffy - Izganjalka vampirjev]]'' | Buffy Summers | Glavni lik; vse epizode |- | 1998, 1999, 2002 | ''Saturday Night Live'' | Voditeljica | »Sarah Michelle Gellar/Portishead« (23. sezona, 11. epizoda)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0694730/|title=''Saturday Night Live'' - 'Sarah Michelle Gellar/Portishead' (1998)|work=Internet Movie Database}} {{ikona en}}</ref><br />»Sarah Michelle Gellar/Backstreet Boys« (24. sezona, 19. epizoda)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0694758/|title=''Saturday Night Live'' - 'Sarah Michelle Geller/Backstreet Boys' (1999)|work=Internet Movie Database}} {{ikona en}}</ref><br />»Sarah Michelle Gellar/Faith Hill« (28. sezona, 2. epizoda)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0694838/|title=''Saturday Night Live'' - 'Sarah Michelle Gellar/Faith Hill' (2002)|work=Internet Movie Database}} {{ikona en}}</ref> |- | 1998 | ''King of the Hill'' | Marie | Glas<br />»And They Call It Bobby Love« (3. sezona, 2. epizoda) |- | 1999–2000 | ''Angel'' | Buffy Summers | »Bachelor Party« (1. sezona, 7. epizoda)<br />»I Will Remember You« (1. ezona, 8. epizoda)<br />»Sanctuary« (1. sezona, 19. epizoda) |- | 2000 | ''[[Seks v mestu]]'' | Debbie | »Escape from New York« (3. sezona, 13. epizoda) |- | 2001 | ''God, the Devil and Bob'' | Igralka na televizijski seriji | Glas<br />»There's Too Much Sex on TV« (1. sezona, 10. epizoda) |- | 2001 | ''Grosse Pointe'' | Ona | »Passion Fish« (1. sezona, 16. epizoda) |- | 2004, 2012 | ''[[Simpsonovi]]'' | Gina Vendetti | Glas<br />»The Wandering Juvie« (15. sezona, 16. epizoda)<br />»Moonshine River« (24. sezona, 1. epizoda) |- | 2005–2012 | ''Robot Chicken'' | Več glasov | 12 epizod |- | 2011–2012 | ''[[American Dad!]]'' | Phyllis, Jenny | Glas<br />»Virtual In-Stanity« (7. sezona, 5. epizoda)<ref>''Entertainment Weekly'' #1120–1121 str. 114 {{ikona en}}</ref><br />»Adventures in Hayleysitting« (8. sezona, 6. epizoda) |- | 2011–2012 | ''[[Dvojnica (serija)|Dvojnica]]'' | Bridget Kelly/Siobhan Martin | Glavna vloga, producentka |- | 2013 | ''The Crazy Ones'' | Sydney Roberts | Glavna vloga |} === Videoigre === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 2010 | ''Call of Duty: Black Ops'' | Ona | Lik v videoigri |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Nagrada !! Kategorija !! Delo !! Rezultat |- | rowspan=2 | 1993 || rowspan=2 | Young Artist Award || Najboljša mlada igralka v novi televizijski seriji || rowspan=2 | ''Swans Crossing'' || rowspan=4 {{nom}}a |- | Najboljša mlada igralka v televizijski seriji |- | rowspan=2 | 1994 || [[Emmy]] || Izstopajoča mlajša igralka v dramski seriji || rowspan=4 | ''All My Children'' |- | Young Artist Award || Najboljši nastop mlade igralke v televizijski seriji |- | rowspan=2 | 1995 || [[Emmy]] || Izstopajoča mlajša igralka v dramski seriji || {{won}}a |- | Young Artist Award || Najboljši nastop mlade igralke v televizijski seriji || {{nom}}a |- | rowspan=3 | 1998 || Blockbuster Entertainment Award || Najljubša stranska igralka - Grozljivka || rowspan=2 | ''[[Vem, kaj ste storili lansko poletje]]'' || {{won}}a |- | [[MTV Movie Award]] || Najboljši prebojni nastop || rowspan=2 {{nom}}a |- | rowspan=2 | Saturn Award || Najboljša igralka na televiziji <small>(nominirana tudi v letih 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004)</small> || rowspan=3 | ''[[Buffy - Izganjalka vampirjev]]'' |- | rowspan=2 | 1999 || Najboljša igralka na televiziji || rowspan=4 {{won}}a |- | Teen Choice Award || Televizija - Izbira igralke <small>(prejela tudi v letih 2000, 2002 in 2003)</small> |- | rowspan=3 | 2000 || rowspan=3 | MTV Movie Award || Najboljši poljub <small>(skupaj s [[Selma Blair|Selmo Blair]])</small> || rowspan=3 | ''[[Podle igre]]'' |- | Najboljši nastop - Ženski |- | Najboljši zlobnež || rowspan=4 {{nom}}a |- | rowspan=3 | 2001 || [[Zlati globus]] || [[Zlati globus|Najboljši nastop igralke v televizijski seriji - Drama]] || rowspan=3 | ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' |- | Teen Choice Award || Televizija - Izbira igralke |- | Television Critics Association || Individualni dosežki v drami |- | 2002 || Teen Choice Award || Izbira filmske igralke: Komedija || ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'' || {{won}}a |- | 2003 || Satellite Award || Najboljša igralka - Dramska televizijska serija || ''Buffy - Izganjalka vampirjev'' || rowspan=7 {{nom}}a |- | rowspan=2 | 2005 || MTV Movie Award || Najboljši prestrašeni nastop || rowspan=2 | ''[[Zarota]]'' |- | Teen Choice Award || Izbira filmske igralke: Triler |- | rowspan=2 | 2011 || Entertainment Weekly Award<ref>{{navedi novice|url=http://popwatch.ew.com/2011/11/17/entertainers-of-the-year-2011-vote/#pd_a_5679073|title=Podelitev nagrad EW Awards leta 2011: Glasujte za svoje favorite!|date=17. november 2011|work=Entertainment Weekly|accessdate=18. november 2011|archive-date=2013-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605140612/http://popwatch.ew.com/2011/11/17/entertainers-of-the-year-2011-vote/#pd_a_5679073|url-status=dead |language=en}}</ref> || Najljubša televizijska igralka || rowspan=5 | ''Dvojnica'' |- | Virgin Media TV Award (UK)<ref name="autogenerated1">{{navedi novice|url=http://www.virginmedia.com/tvradio/awards/|title=ZDAJ glasujte za nagrade Virgin Media TV Awards!|accessdate=26. december 2011}} {{ikona en}}</ref> || Najboljša igralka |- | rowspan=3 | 2012 || Teen Choice Award<ref>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/teen-choice-awards-nominees-vampire-diaries-326656|title=Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2012: ''Vampirski dnevniki'' imajo največ nominacij|date=18. maj 2012|accessdate=18. maj 2012|work=The Hollywood Reporter|first=Philiana|last=Ng}} {{ikona en}}</ref> || Izbira televizijske serije: Drama |- | Zap2it Award<ref>{{navedi novice|url=http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2012/05/zap2it-awards-nina-dobrev-vs-sarah-michelle-gellar-and-more-for-best-actor-playing-two-characters.html|title=Zap2it Awards: Nina Dobrev proti Sarah Michelle Gellar in drugim za najboljšega igralca, ki je v isti seriji upodobil dva lika|date=28. maj 2012|accessdate=28. maj 2012|archive-date=2014-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140326141219/http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2012/05/zap2it-awards-nina-dobrev-vs-sarah-michelle-gellar-and-more-for-best-actor-playing-two-characters.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> || Najboljši igralec, ki je v isti seriji upodobil dva lika |- | E! Golden Remotes Award<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/news/watch_with_kristin/golden_remotes_2012_winners_are/325796|title=Podelitev nagrad Golden Remotes leta 2012 - in to so zmagovalci|publisher=E! Online|date=27. junij 2012|accessdate=10. julij 2012}} {{ikona en}}</ref> || Zvezda, ki jo bomo pogrešali najbolj || {{won}}a |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (G)]] * [[Seznam judovskih Američanov]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikiquote|Sarah Michelle Gellar}} {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb Name|id=001264|name=Sarah Michelle Gellar}} {{ikona en}} * [http://movies.yahoo.com/person/sarah-michelle-gellar/ Sarah Michelle Gellar] na Yahoo! Movies {{ikona en}} * [http://www.darkhorizons.com/interviews/458/-sarah-michelle-gellar-for-the-grudge- Intervju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100622045159/http://www.darkhorizons.com/interviews/458/-sarah-michelle-gellar-for-the-grudge- |date=2010-06-22 }} s Sarah Michelle Gellar za revijo ''The Grudge'' na darkhorizon {{ikona en}} <!-- {{Normativna kontrola}} --> {{DEFAULTSORT:GELLAR, Sarah Michelle}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški producenti]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] b9kxv682t5nzmub0fxxclutbt8vu1ky Cerkev sv. Nikolaja, Gorjanci 0 364419 6678905 6678658 2026-05-21T19:19:00Z Erardo Galbi 166658 6678905 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Miklavža | fullname = | image = <!-- WD --> | imagealt = Cerkev sv. Miklavža na Gorjancih | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | side altars = | relics = | status = | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | deanery = [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | diocese = [[Škofija Novo Mesto|Novo Mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gorjanci - Cerkev sv. Nikolaja | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 12. junij 2013 | refšt=2435 | lokacija = [[Gorjanci]] | občina = Šentjernej<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Miklavža''' se nahaja na [[Gorjanci]]h. Prvič je bila v listinah omenjena leta 1526 v zvezi s protiturškim davkom. [[Uskoki]] so jo v 17. stoletju občasno uporabljali v posvetne namene, zato je bila v slabem stanju. Okoli leta 1836 so jo dokončno opustili. Današnja stavba je bila na novo pozidana leta 1887. Tedaj je bila obnovljena tudi notranjost [[Cerkev (zgradba)|cerkve]]. Glavni [[oltar]] je posvečen [[sv. Miklavž]]u, stranska oltarja pa [[Marija|Mariji Kraljici]] in [[Sveti Jožef|sv. Jožef]]u. V cerkvi visi slika [[Sveta Jedrt|sv. Jere]], pred vrati v steni pa je vzidana podoba [[Janez Trdina|Janeza Trdine]]. Leta 2012 je bila na objektu prenovljena streha. Cerkev je danes zavarovana kot [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik lokalnega pomena]]. ==Legenda== Po ljudskem izročilu naj bi se po opustitvi cerkve v Hudo peč v dolini [[Pendirjevka|Pendirjevke]] naselil [[škrat]] (''gorjanski vrag''). Kmetom je nagajal pri košnji trave, povzročal je neurja s [[toča|točo]]. Posledica so bile izredno slabe letine. Prerokovano pa je bilo, da ga bo odgnalo zvonenje železnega junca. Ko se je v novi cerkvi na Miklavžu ponovno oglasil zvon, je škrat v zbežal in v viharju polomil drevje na [[Polom]]u. ==Dostopi== Cerkev stoji le streljaj od novega in starega planinskega doma na Miklavžu, do koder se je mogoče pripeljati z vozilom (od [[Krvavi kamen|Krvavega kamna]] do cerkve pa je približno 20 minut hoje). Od cerkve se je mogoče odpraviti še na [[Trdinov vrh]], do koder vodi označena pešpot, ki jo povprečen pohodnik opravi v eni uri. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam cerkva v Sloveniji]] {{Dekanija Leskovec}} [[Kategorija:Gorjanci]] [[Kategorija:Trdinov vrh]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1887]] [[Kategorija:Cerov Log]] [[Kategorija:Župnija Šentjernej]] [[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja|Gorjanci]] aivkdq0ulnpmyrv74qdzy31ivmfmx3q Cerkev svetega Miklavža, Goropeče 0 371757 6678863 6677161 2026-05-21T17:07:17Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo]] 6678863 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo]] csi1kvmvu4r20hwc2wub59q2b9jwvi6 Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Ukanje 1 372263 6678963 4570988 2026-05-22T00:03:05Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6678963 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] mbuohkqgd3xlavtbtgyl05r1eeuxm0u Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof pri Ukanju 1 372265 6678964 4570989 2026-05-22T00:03:10Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6678964 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] mbuohkqgd3xlavtbtgyl05r1eeuxm0u Wikipedija:Vadnica (Urejanje strani)/peskovnik 4 383656 6678929 5811986 2026-05-21T20:19:30Z Wilfredor 106212 ([[c:GR|GR]]) [[File:Carl Albrecht VII, by workshop of George Desmarees.jpg]] → [[File:Carl Albrecht VII by workshop of George Desmarees, Münchner Residenz.jpg]] best image quality 6678929 wikitext text/x-wiki = Seznam avstrijskih vladarjev = {{österreichbezogen}} [[File:Bindenschild Privilegium maius 1512.svg|thumb|180px|Erzherzogtum Österreich (1512)]] Hier aufgeführt sind die regierenden '''[[Erzherzog|Erzherzöge]] im Erzherzogtum Österreich,''' nicht sämtliche [[habsburg]]ischen bzw. [[Habsburg-Lothringen|habsburg-lothringischen]] Prinzen und Prinzessinnen, die ''Erzherzog von Österreich'' ''(Erzherzog zu Österreich)''<ref>Anm.: Die Formen ''Erzherzog von Österreich'' und ''Erzherzog zu Österreich'' finden sich auch in der zeitgenössischen Literatur gleichermaßen.</ref> von ihrer Geburt an als Titel ihres fürstlichen Hauses, des so genannten ''Erzhauses,'' führten. == Uvod == Am Dreikönigstag 1453 bestätigte der habsburgische [[Friedrich III. (HRR)|Kaiser Friedrich&nbsp;III.]] die ''Österreichischen Freiheitsbriefe'' Rudolfs&nbsp;IV. von 1358/1359, eine erfundene Urkunde, mit der Rudolf den Erzherzogstitel zu einer Zeit, als die Habsburger den [[Römisch-deutscher Kaiser|Römischen Kaiser]] noch nicht stellten, de facto einführte. Mit Friedrichs&nbsp;III. Sanktus wurde nun das später ''[[Privilegium maius]]'' genannte Staatsdokument rechtskräftig ([[Privilegium minus]] nannte man zur Unterscheidung die Erhebung Österreichs zum Herzogtum 1156). Somit erhielt das damalige ''[[Erzherzogtum Österreich|Österreich]]'' (nicht zu verwechseln mit dem späteren [[Kaisertum Österreich]] oder der heutigen Republik), bisher Herzogtum, die Bezeichnung ''Erz[[herzog]]tum'' und im [[Heiliges Römisches Reich|Heiligen Römischen Reich]] eine im Rang ähnliche Stellung wie die [[Kurfürstentum|Kurfürstentümer]]. Die [[Kurwürde]], das Recht, den [[römisch-deutscher König|römischen König]] zu wählen, war mit dieser Rangerhöhung aber nicht verbunden. Friedrichs Mündel, [[Ladislaus Postumus]], führte nach Reichsrecht als erster rechtskräftig den Titel des ''[[Archidux Austriae|Archidux Austriae (Erz-Herzog von Österreich)]]'',<ref>In der neueren Forschung wird allerdings davon ausgegangen, dass die Bestätigung vom 6. Jänner 1453 vor allem gegen Ladislaus gerichtet war, dazu Heinrich Koller: ''Kaiser Friedrich III.'' Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2005, S. 134ff, vor allem 136. Das steht jedenfalls im Widerspruch dazu, dass Ladislaus als erster rechtskräftig den Titel des ''Archidux Austriae'' bzw. ''Erzherzog von Österreich'' nach Reichsrecht geführt haben soll.</ref> der von den [[Habsburger]]n in der Folge bis 1918 getragen wurde und von 1804 an Teil des [[Großer Titel des Kaisers von Österreich|großen Titels des Kaisers von Österreich]] war. Da nach Reichsrecht alle legitimen männlichen Nachkommen eines Fürsten das gleiche Herrschaftsrecht erbten (wenn auch die tatsächliche Herrschaft später auf den ältesten Nachkommen fokussiert wurde, um die Zersplitterung zu vermeiden), trugen bald alle Prinzen und Prinzessinnen des Hauses Habsburg den Erzherzogtitel. Der Titel Erzherzog bestand weltweit ausschließlich in dieser [[Dynastie]] (siehe [[Pragmatische Sanktion]], [[Stammliste der Habsburger]], [[Habsburg-Lothringen]]). == Posesti Nadvojvodine == Der Begriff „Österreich“ hatte verschiedene Bedeutungen. Er konnte das ''[[Haus Österreich]]'', die regierende Dynastie, bezeichnen. Er wurde für die alten ''[[Habsburgische Erblande|Habsburgischen Erblande]]'' verwendet. Er konnte, was im Lauf der Jahrhunderte zunehmend der Fall war, deren gesamtes Herrschaftsgebiet oder ab 1867 dessen westlichen Teil, [[Cisleithanien]], bezeichnen. {{Überarbeiten}} In unmittelbarer Verbindung mit dem Erzherzogtitel war aber stets nur ''[[Österreich ob der Enns|Österreich ob]] und [[Österreich unter der Enns|unter der Enns]]'' (heutiges [[Oberösterreich|Ober-]] und [[Niederösterreich]]) mit der Hauptstadt [[Wien]] gemeint, der historische Kern des habsburgischen Herrschaftsgebietes; nur er war bis 1804 reichsrechtlich unter Österreich zu verstehen. Die Trennung in das Land ''ob[er]'' ([[Donau]]-oberhalb, westlich) und ''unter'', teils auch ''nieder'' (östlich) ''der [[Enns (Fluss)|Enns]]'' – als naturräumliche Gliederung – ist anfangs auf eine [[Provinz]] ''(provincia)'' und ein ''[[Landgericht|(Land-)Gericht]] ob der Enns'' beschränkt, mit einem Landeshauptmann / Landrichter, während in den beiden anderen Landesteilen Österreichs, ''ober'' (nördlich der Donau) und ''unter'' (südlich) ''dem [[Manhartsberg]]'', ein Marschall zuständig war. Die Trennung wird politisch, im Sinne zweier (Erz-)Herzogtümer, das erste Mal im Bruderzwist [[Albrecht VI. (Österreich)|Albrechts]] mit [[Friedrich III. (HRR)|Friedrich]] im 15.&nbsp;Jahrhundert aktuell, dann wieder im [[Österreichischer Erbfolgekrieg|Österreichischen Erbfolgekrieg]], als [[Maria Theresia]] und Karl Albrecht der Bayer beide von einem ''Erzherzogtum ob der Enns'' sprechen. 1783, nach Erwerb des Innviertels, wird Österreich ob der Enns eigenes [[Kronland (Österreich)|Kronland]], noch mit unklarer staatsrechtlicher Stellung in Bezug auf die Erzherzogswürde, aber erst 1861 im Rahmen des [[Februarpatent]]s endgültig im Status eines eigenen Erzherzogtum bestätigt – der (gemeinsame) Titel ''Erzherzog von Österreich'' für diese beiden Länder (und nur diese) bleibt aber bis 1918 aufrecht, nur fallweise spricht man von einem ''Erzherzogtum ob und unter der Enns''. Der hier regierende ''Erzherzog'' war also die meiste Zeit sowohl ''[[Familienoberhaupt|Oberhaupt]]'' der Dynastie Habsburg, ''[[Monarchie|Monarch]]'' deren Reiches, ''[[Herrscher|Regent]]'' derer Erblande, wie auch speziell ''[[Landesherr]]'' im Gebiet der heutigen Bundesländer Ober- und Niederösterreich; als dieser trug er den Titel. Da der regierende Erzherzog meistens auch den Kaisertitel trug und meist in allen seinen Ländern Landesherr war, war sein Erzherzogstitel allerdings vor allem von historischer und schmückender Bedeutung. Wichtiger war er für seine nicht regierenden Familienangehörigen, die dadurch aus der unüberschaubaren Menge deutscher Prinzen und Prinzessinnen herausragten. == Nadvojvodi kot avstrijski gospodadarji == ''Vor 1457 siehe: [[Liste der Markgrafen und Herzöge von Österreich im Mittelalter]]'' : Unter ''weitere Titel'' werden Kaiser- und Königstitel genannt, nicht aber Titel niedrigeren Ranges wie Herzog, Fürst, Markgraf oder Graf : Usurpatoren, Eroberer und andere Gegenherrscher sind mit dunkelgrauem Hintergrund unterlegt, vertraglich vom jeweiligen Regenten anerkannte Kontrahenten hellgrau : &nbsp;† verstorben : &nbsp;* unmittelbarer Amtsantritt mit dem Tod des Vorgängers, als Erbanspruch nach dem Motto {{"|[[Der König ist tot, es lebe der König]]}} {| class="wikitable <!--sortable-->" !Bild !style="background:silver"|Ime !style="background:silver"|Spol !style="background:silver"|drug naslov !sorodstvo !style="background:silver"|od !style="background:silver"|op. !style="background:silver"|do !style="background:silver"|op. |- |[[File:Anonymous - Ladislaus the Postumous.jpg|center|rahmenlos|143x143px]] |[[Ladislaus Postumus|Ladislaus]] ''Postumus'' |Habsburg | König von Böhmen, Ungarn&nbsp;(V.) |Sohn von [[Albrecht II. (HRR)|Albrecht&nbsp;V.]] |style="text-align:right"| 6. Jänner 1453 || Bestätigung des Titels<ref>Nach Eva Bruckner: ''Formen der Herrschaftsrepräsentation und Selbstdarstellung habsburgischer Fürsten im Spätmittelalter''. Wien, Dissertation, 2009, S. 107, hat Ladislaus selbst den Erzherzogstitel nicht verwendet, und es sind auch keine Bildzeugnisse vorhanden, auf denen er sich mit der entsprechenden Insigne präsentiert. In den wenigen, von ihm eigenhändig signierten Urkunden bezeichnet er sich als „Ladislaus Rex manu propria“.</ref>, ist Herzog von Geburt 22. Februar 1440 an <!-- 22 Dec in worldstatesmen.org ist tippso --> |style="text-align:right"| 23. November 1457 || † |- |[[File:Hans Burgkmair d. Ä. (zugeschr.) - Bildnis Kaiser Friedrich III.jpg|center|rahmenlos|157x157px]] |[[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]], ''der Friedfertige'' |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(III.) |Großneffe von [[Albrecht III. (Österreich)|Albrecht&nbsp;III.]] |style="text-align:right"| 23. November 1457 || *; war vorher schon seit 27. Oktober 1439 interimistisch und seit 22. Februar 1440 als Vormund Regent{{FN|(1)}} |style="text-align:right"| 26. Dezember 1462 || Ende der Belagerung von Wien durch Albrecht<ref name="Albrecht">[http://geschichte.landesmuseum.net/chronik/chronik_iframe.asp?cid=2146744583&detail=init&lex= ''26.12.1462 Erzherzog Albrecht&nbsp;VI. übernimmt die Regierung in Österreich unter der Enns''.] NÖ Landesmuseum.<!-- {{Datum|02|12|1462}} in worldstatesmen.org warum? --></ref> |- |rowspan="2" |[[File:Universitaetsgruender Erzherzog Albrecht VI.JPG|center|rahmenlos|133x133px]] |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| [[Albrecht VI. (Österreich)|Albrecht&nbsp;VI.]], ''der Freigiebige'' |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| Habsburg |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| seit 6. Jänner 1453 Erzherzog<ref>Konstantin Moritz A. Langmaier: ''Erzherzog Albrecht&nbsp;VI. von Österreich (1418–1463). Ein Fürst im Spannungsfeld von Dynastie, Regionen und Reich'' (= ''Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters'', Band 38). Böhlau, Köln u.&nbsp;a. 2015, S. 399 ff.</ref> |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| Bruder des Vorgängers |background:#F4F4F4; text-align:right;"| 21. August 1458 ||style="background:#F4F4F4"| Hausvertrag mit Friedrich, Regierungsantritt in Österr.&nbsp;o.d.Enns;<ref>{{§§|URL| 2=http://regesten.regesta-imperii.de/regshow.php?pk=98286 |3=Regest 1458 August 21, Wiener Neustadt}}. Regg.F.III. H. 18 n. 37. In: Sonja Dünnebeil, [[Paul Herold (Historiker)|Paul Herold]], Kornelia Holzner-Tobisch (Bearb.): ''Regesten Kaiser Friedrichs&nbsp;III. (1440–1493). Nach Archiven und Bibliotheken geordnet.'' H. 18: ''Die Urkunden und Briefe des Österreichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensammlungen (1458–1463)''. Wien [u.&nbsp;a.], 2004 (regesten.regesta-imperii.de).</ref> |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| <!--Farbwechsel, weils in Niederösterreich Vertragsbruch war--> 2. Dezember 1463 ||rowspan="2" style="background:#EFEFEF"| † |- |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 26. Dezember 1462 ||style="background:#EFEFEF"| Machtübernahme in Österr.&nbsp;u.d.Enns<ref name="Albrecht" /><!-- aber von der Stadt Wien anerkannt --> |- |[[File:Hans Burgkmair d. Ä. (zugeschr.) - Bildnis Kaiser Friedrich III.jpg|center|rahmenlos|157x157px]] |[[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]] <small>(fortgesetzte Amtszeit)</small> |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(III.) | |style="text-align:right"| 2. Dezember 1463 || *; residiert 1484–1493 zu Linz |style="text-align:right"| 19. August 1493 || † |- |[[File:Matthias Corvinus from a Corvina Codex.jpg|center|rahmenlos|107x107px]] |style="background:#EFEFEF"|&nbsp;&nbsp;&nbsp;[[Matthias Corvinus|Matthias]] ''Corvinus'' |style="background:#EFEFEF"|[[Hunedoara]] |style="background:#EFEFEF"|(Gegen-)König in Böhmen, Ungarn |style="background:#EFEFEF"| |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 1. Juni 1485 ||style="background:#EFEFEF"| Einnahme von Wien,<ref name="Belagerungen Wiens">siehe [[Liste der Belagerungen Wiens]]</ref> beansprucht den Herzogstitel (Beginn des Feldzugs 1477) |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 6. April 1490 ||style="background:#EFEFEF"| †; 29. August 1490 Rückeroberung Wiens durch Maximilian<ref name="Belagerungen Wiens" /> |- |[[File:Albrecht Dürer - Portrait of Maximilian I - Google Art Project.jpg|center|rahmenlos|122x122px]] |[[Maximilian I. (HRR)|Maximilian&nbsp;I.]], der ''letzte Ritter'' |Habsburg |Kaiser des H.R.R. |Sohn von [[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]] |style="text-align:right"| 19. August 1493 || * |style="text-align:right"| 12. Jänner 1519 || † |- |[[File:Karl V.-Carlos I. 1548 (Tiziano Vecellio?) 066.jpg|center|rahmenlos|172x172px]] |[[Karl V. (HRR)|Karl&nbsp;I.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(V., 1520–56), König von Spanien, bd.Sizilien, Ungarn etc., d.Balearen, kan.u.ind. Inseln u.jenseits d.Ozeans |Enkel des Vorgängers |style="text-align:right"| 12. Jänner 1519 || * |style="text-align:right"| 28. April 1521 || [[Reichstag zu Worms (1521)|Reichstag zu Worms]], Einsetzung eines Reichsregiment, Wormser Erbteilungsvertrag ebenda |- |[[File:Hans Bocksberger der Aeltere 001.jpg|center|rahmenlos|197x197px]] |[[Ferdinand I. (HRR)|Ferdinand&nbsp;I.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R. (V., ab 1558), König von Böhmen, Ungarn (ab 1526/27) etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 28. April 1521 || Regentschaftsübergabe im [[Wormser Vertrag (1521)|Wormser Vertrag]] |style="text-align:right"| 25. Juli 1564 || † |- |[[File:Nicolas Neufchâtel 002.jpg|center|rahmenlos|126x126px]] |[[Maximilian II. (HRR)|Maximilian&nbsp;II.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 25. Juli 1564 || * |style="text-align:right"| 12. Oktober 1576 || † |- |[[File:Joseph Heintz d. Ä. 002.jpg|center|rahmenlos|130x130px]] |[[Rudolf II. (HRR)|Rudolf&nbsp;V.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(II.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 12. Oktober 1576 || * |style="text-align:right"| 25. Juni 1608 || [[Frieden von Lieben]], Verzicht auf Österr. ua., † 20. Jänner 1612 |- |[[File:Matthias, Holy Roman Emperor.jpg|center|rahmenlos|138x138px]] |[[Matthias (HRR)|Matthias&nbsp;[I.]]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen, Ungarn etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 25. Juni 1608||[[Frieden von Lieben]], September 1578 Beginn des Bruderzwists, seit 1593 Statthalter in Österr. |style="text-align:right"| 20. März 1619<!-- Jun tippso in worldstatesmen.org --> || † |- |[[File:Georg Pachmann 001.jpg|center|rahmenlos|152x152px]] |[[Ferdinand II. (HRR)|Ferdinand&nbsp;II.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen{{FN|(2)}}, Ungarn etc. |Neffe von [[Maximilian II. (HRR)|Maximilian&nbsp;II.]] |style="text-align:right"| 20. März 1619 || * |style="text-align:right"| 15. Februar 1637 || † |- |[[File:Ferdinand III, Holy Roman Emperor.jpg|center|rahmenlos|125x125px]] |[[Ferdinand III. (HRR)|Ferdinand&nbsp;III.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 15. Februar 1637 || * |style="text-align:right"| 2. April 1657 || † |- |[[File:Benjamin von Block 001.jpg|center|rahmenlos|132x132px]] |[[Leopold&nbsp;I. (HRR)|Leopold&nbsp;V. [Ignatius]]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(I.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. April 1657 || * |style="text-align:right"| 5. Mai 1705 || † |- |[[File:Joseph I Holy Roman Emperor.png|center|rahmenlos|129x129px]] |[[Joseph I. (HRR)|Joseph&nbsp;I.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 5. Mai 1705 || * |style="text-align:right"| 17. April 1711 || † |- |[[File:Johann Gottfried Auerbach 002.JPG|center|rahmenlos|158x158px]] |[[Karl&nbsp;VI. (HRR)|Karl&nbsp;II. [Franz Joseph]]]{{FN|(3)}} |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(VI.), König von Böhmen&nbsp;(II.), Ungarn&nbsp;(III.) etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 17. April 1711 || * |style="text-align:right"| 20. Oktober 1740 || † |- |[[File:Empress Maria-Theresia De Visch.jpg|center|rahmenlos|136x136px]] |[[Maria Theresia]] |[[Habsburg]]&nbsp;/ [[Habsburg-Lothringen]] |Kaiserin des H.R.R. (als Frau von [[Franz I. Stephan (HRR)|Franz&nbsp;I. Stephan]]), Königin von Böhmen, Ungarn etc.{{FN|(4)}} |Tochter des Vorgängers |style="text-align:right"| 20. Oktober 1740 || * |style="text-align:right"| 29. November 1780 || † |- |[[File:Carl Albrecht VII by workshop of George Desmarees, Münchner Residenz.jpg|center|rahmenlos|133x133px]] |style="background:#EFEFEF"|&nbsp;&nbsp;&nbsp;[[Karl&nbsp;VII. (HRR)|Karl&nbsp;[III.] Albrecht]] |style="background:#EFEFEF"|[[Wittelsbach]] |style="background:#EFEFEF"|Kaiser des H.R.R. (VII., 1742–45), Kurfürst, Herzog von Bayern, (Gegen-)König von Böhmen |style="background:#EFEFEF"| |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 2. Oktober 1741 ||style="background:#EFEFEF"| Erbhuldigung zu Linz;<ref name="Erbfolgekrieg">[[Gustav Otruba]]: ''Die Erbhuldigungen der oberösterreichischen Stände 1732 - 1741 - 1743. Eine Studie zur Geschichte des Treueverhaltens von Klerus, Adel und Bürgertum gegenüber Karl&nbsp;VI., Karl Albert und Maria Theresia.'' In: ''Mitteilungen des Oberösterreichischen Landesarchivs'', Band 16, 1990, III. ''Der Tod Karls VI, die Pragmatische Sanktion, die Erbansprüche der Wittelsbacher und die Erbhuldigung (1741).'' S. 161–191; IV. ''Die Rückeroberung des Landes Ob der Enns durch Khevenhüllers königliche Truppen und die Bestrafung der Treulosen.'' S. 191–204; V. ''Aus den Akten der Untersuchungskommission: Gnadengesuche und Rechtfertigungschreiben.'' S. 204–191 [gesamter Betrag S. 135–301], {{OoeGeschichte|suche1=Otruba+Gustav+Erbhuldigungen|name=Eintrag mit PDFs zum Download}}</ref> November 1740 Ultimatum zur Anerkennung M.&nbsp;Th., [[Österreichischer Erbfolgekrieg]], besetzt September 1741 Österr.&nbsp;o.d.Enns und u.d.Manhartsberg |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 16. April 1742 ||style="background:#EFEFEF"| Einberufung des Landtags nach Linz;<ref name="Erbfolgekrieg" /> Januar 1742 Rückeroberung von Linz, 25. Juni 1743 Erbhuldigung für M. Th. zu Prag, † 20. Jänner 1745 |- |[[File:HGM Hickel Porträt Kaiser Joseph II.jpg|center|rahmenlos|208x208px]] |[[Joseph II.|Joseph&nbsp;II.]] |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser des H.R.R. (seit 1765), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn von [[Maria Theresia]] |style="text-align:right"| 29. November 1780 || *; Mitregent seit 1763 |style="text-align:right"| 20. Februar 1790 || † |- |[[File:Johann Daniel Donat, Emperor Leopold II in the Regalia of the Golden Fleece (1806).png|center|rahmenlos|155x155px]] |[[Leopold II. (HRR)|Leopold&nbsp;VI.]] |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(II.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 20. Februar 1790 || * |style="text-align:right"| 1. März 1792 || † |- |[[File:Francis II, Holy Roman Emperor by Friedrich von Amerling 003.jpg|center|rahmenlos|145x145px]] | [[Franz&nbsp;II. (HRR)|Franz&nbsp;I. [Joseph Karl]]] | [[Habsburg-Lothringen]] | Kaiser des H.R.R.&nbsp;(II., bis&nbsp;1806), Kaiser von Österreich&nbsp;(I., ab&nbsp;1804), König von Böhmen, Ungarn etc.{{FN|(5)}} |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 1. März 1792 || * |style="text-align:right"| 2. März 1835 || † |- |[[File:Leopold Kupelwieser - Kaiser Ferdinand I.jpg|center|rahmenlos|128x128px]] |[[Ferdinand I. (Österreich)|Ferdinand&nbsp;IV.]], ''der Gütige'' |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Böhmen&nbsp;(V.), Ungarn&nbsp;(V.) etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. März 1835 || * |style="text-align:right"| 2. Dezember 1848 || Regierungsübergabe{{FN|(6)}} |- |[[File:Franz Joseph of Austria 1910 old.jpg|center|rahmenlos|128x128px]] |[[Franz Joseph I.|Franz Joseph&nbsp;(I.)]] |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Ungarn, Böhmen etc. |Neffe des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. Dezember 1848 || Regierungsübergabe |style="text-align:right"| 21. November 1916 || † |- | |[[Karl&nbsp;I. (Österreich-Ungarn)|Karl I./IV. [Franz Joseph]]]{{FN|(3)}} |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Ungarn&nbsp;(IV.), Böhmen etc. |Großneffe des Vorgängers |style="text-align:right"| 21. November 1916 || * |style="text-align:right"| 11. November 1918 || Verzicht auf die Regierungsgeschäfte; 24. März 1919 Exil, 10. April 1919 Landesverweisung lt. [[Habsburgergesetz]], † 1. April 1922{{FN|(7)}} |} ''Nach 1918/19 siehe'' * ''[[Liste der Bundespräsidenten der Republik Österreich]]'' (zum Staatsoberhaupt der Republik) * ''[[Liste der österreichischen Landeshauptleute]]: Niederösterreich, Oberösterreich'' (zum Landesoberhaupt der beiden Nachfolgeterritorien im engeren, föderalen Sinne) * ''[[Stammliste des Hauses Habsburg-Lothringen#Nachkommen von Karl I. (Österreich-Ungarn)|Stammliste des Hauses Habsburg-Lothringen: Von Karl&nbsp;I. an]]'' (titulare Erbfolge){{FN|(8)}} == Anmerkungen == :{{FNZ|(1)|Friedrich, der den Titel ''Erzherzog'' kaiserlich bestätigt und damit reichsrechtlich gültig gemacht hatte, verwendete ihn selbst nicht}} :{{FNZ|(2)|Von 1618 bis 1620 von [[Friedrich V. (Pfalz)|Friedrich&nbsp;V.]] verdrängt}} :{{FNZ|(3)|eigentlich III.&nbsp;von Habsburg, aber [[Karl II. (Innerösterreich)|Karl&nbsp;II. Franz]], Begründer der Innerösterreichischen Linie, war Regent nur in Innerösterreich; der [[Karl V. (HRR)|I.&nbsp;Karl]] (als Kaiser&nbsp;V.) war der Begründer der Spanischen Linie; die Nummer V entstand durch Mitzählen des Wittelsbachers als der IV. Karl}} :{{FNZ|(4)|Maria Theresia wurde als ''Kaiserin'' bezeichnet; da im Heiligen Römischen Reich keine weibliche Erbfolge bestand, war damit „Gattin des Kaisers“ gemeint. In den Österreichischen Erblanden war Maria Theresia auf Grund der [[Pragmatische Sanktion|Pragmatischen Sanktion]] aber selbst Herrscherin. Da auch hier regelgemäß keine weibliche Betitelung existierte, firmierte Maria Theresia wie ihre männlichen Vorgänger und Nachfahren als ''Archidux Austriae, Bohemiae et Hungariae Rex'', also als ''Erzherzog'' und ''König'' – so zu finden etwa am [[Maria-Theresien-Taler]]}} :{{FNZ|(5)|Franz nahm 1804 den persönlichen erblichen Titel eines Kaisers „von Österreich“ an und regierte als Franz&nbsp;I. Er legte die römisch-deutsche Kaiserkrone (als Franz&nbsp;II.) 1806, mit Beendigung des Heiligen Römischen Reiches, ab, daher oftmalige Bezeichnung als Franz&nbsp;II./I. Das Wort „Österreich“ im Kaisertitel bezeichnet dabei den ''Namen unseres Erzhauses''.<ref>[http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=pgs&datum=1804&page=381&size=45 Proklamation vom 11. August 1804]</ref> Daher nannte man das neue Reich auch „[[Kaisertum Österreich]]“, was anfangs offenließ, ob Land oder Krone (Würde) gemeint war, so, wie auch die [[Römisch-deutscher Kaiser|heilig-römische Kaiserwürde]] ein Amt ohne eigentliches Land war. Den Charakter des Staatsnamens gewann es erst, als andernorts weitere Kaiserwürden installiert wurden.}} :{{FNZ|(6)|Keine Abdankung ([[Abdikation]]); Ferdinand führte den Kaisertitel bis zu seinem Tod 1875}} :{{FNZ|(7)|Da 1918 keine formelle Abdankung stattfand, wurde seitens der Republik der Herrschaftsanspruch mit Abschaffung der Monarchie 12. November 1918 und der Landesverweisung 3. April 1919 hinfällig. Die Habsburger selbst haben einzeln als Personen verzichtet; die Landesverweisung wurde 1996 mit Verzicht der letzten formellen Titelanwärters totes Recht (detailliert ''siehe [[Habsburgergesetz]]'').}} == Siehe auch == * [[Liste der römisch-deutschen Herrscher]] * [[Liste der Ehefrauen der römisch-deutschen Herrscher]] * [[Kaiser von Österreich#Die Träger des Titels|Die Träger des Titels Kaiser von Österreich]] == Weblinks == * [http://www.worldstatesmen.org/Austria_crownlands.html#Austria ''Austrian Lands before 1918: Austria (Österreich)''.] Ben Cahoon: ''worldstatesmen.org'', 2000 * [http://geschichte.landesmuseum.net/chronik/chronik_suche_check.asp?formName=geschichte_suche&von=1453&Viertel=&go=Suche ''Chronik ab 1453''.] Automatische erstellte Suchseite in: ''Geschichte'', NÖ Landesmuseum * [http://www.habsburg.net/fileadmin/content/Stammbaum_neu/006daten.PDF ''Bedeutende Geschichtsdaten in Stichworten''.] (PDF; 1,4&nbsp;MB) habsburg.net; zu ''Stammbaum der Habsburger'' == Einzelnachweise == <references /> [[Kategorie:Liste (Herzöge)|Osterreich]] [[Kategorie:Liste (Herrscher)|Osterreich2]] [[Kategorie:Person (Habsburgermonarchie vor 1804)|!!]] [[Kategorie:Person (Kaisertum Österreich)|*!]] [[Kategorie:Person (Österreich-Ungarn)|*!]] [[Kategorie:Geschichte Niederösterreichs]] [[Kategorie:Person (Niederösterreich)|*]] [[Kategorie:Person (Kronland Österreich ob der Enns)|*!]] [[Kategorie:Herzog (Österreich)| ]] = Seznam avstrijskih vladarjev = {{österreichbezogen}} [[Datei:Bindenschild Privilegium maius 1512.svg|mini|hochkant=0.7|Erzherzogtum Österreich (1512)]] Hier aufgeführt sind die regierenden '''[[Erzherzog|Erzherzöge]] im Erzherzogtum Österreich,''' nicht sämtliche [[habsburg]]ischen bzw. [[Habsburg-Lothringen|habsburg-lothringischen]] Prinzen und Prinzessinnen, die ''Erzherzog von Österreich'' ''(Erzherzog zu Österreich)''<ref>Anm.: Die Formen ''Erzherzog von Österreich'' und ''Erzherzog zu Österreich'' finden sich auch in der zeitgenössischen Literatur gleichermaßen.</ref> von ihrer Geburt an als Titel ihres fürstlichen Hauses, des so genannten ''Erzhauses,'' führten. == Einführung des Titels == {{Überarbeiten}} Am Dreikönigstag 1453 bestätigte der habsburgische [[Friedrich III. (HRR)|Kaiser Friedrich&nbsp;III.]] die ''Österreichischen Freiheitsbriefe'' Rudolfs&nbsp;IV. von 1358/1359, eine erfundene Urkunde, mit der Rudolf den Erzherzogstitel zu einer Zeit, als die Habsburger den [[Römisch-deutscher Kaiser|Römischen Kaiser]] noch nicht stellten, de facto einführte. Mit Friedrichs&nbsp;III. Sanktus wurde nun das später ''[[Privilegium maius]]'' genannte Staatsdokument rechtskräftig ([[Privilegium minus]] nannte man zur Unterscheidung die Erhebung Österreichs zum Herzogtum 1156). Somit erhielt das damalige ''[[Erzherzogtum Österreich|Österreich]]'' (nicht zu verwechseln mit dem späteren [[Kaisertum Österreich]] oder der heutigen Republik), bisher Herzogtum, die Bezeichnung ''Erz[[herzog]]tum'' und im [[Heiliges Römisches Reich|Heiligen Römischen Reich]] eine im Rang ähnliche Stellung wie die [[Kurfürstentum|Kurfürstentümer]]. Die [[Kurwürde]], das Recht, den [[römisch-deutscher König|römischen König]] zu wählen, war mit dieser Rangerhöhung aber nicht verbunden. Friedrichs Mündel, [[Ladislaus Postumus]], führte nach Reichsrecht als erster rechtskräftig den Titel des ''[[Archidux Austriae|Archidux Austriae (Erz-Herzog von Österreich)]]'',<ref>In der neueren Forschung wird allerdings davon ausgegangen, dass die Bestätigung vom 6. Jänner 1453 vor allem gegen Ladislaus gerichtet war, dazu Heinrich Koller: ''Kaiser Friedrich III.'' Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2005, S. 134ff, vor allem 136. Das steht jedenfalls im Widerspruch dazu, dass Ladislaus als erster rechtskräftig den Titel des ''Archidux Austriae'' bzw. ''Erzherzog von Österreich'' nach Reichsrecht geführt haben soll.</ref> der von den [[Habsburger]]n in der Folge bis 1918 getragen wurde und von 1804 an Teil des [[Großer Titel des Kaisers von Österreich|großen Titels des Kaisers von Österreich]] war. Da nach Reichsrecht alle legitimen männlichen Nachkommen eines Fürsten das gleiche Herrschaftsrecht erbten (wenn auch die tatsächliche Herrschaft später auf den ältesten Nachkommen fokussiert wurde, um die Zersplitterung zu vermeiden), trugen bald alle Prinzen und Prinzessinnen des Hauses Habsburg den Erzherzogtitel. Der Titel Erzherzog bestand weltweit ausschließlich in dieser [[Dynastie]] (siehe [[Pragmatische Sanktion]], [[Stammliste der Habsburger]], [[Habsburg-Lothringen]]). == Herrschaftsgebiet des Erzherzogtums == Der Begriff „Österreich“ hatte verschiedene Bedeutungen. Er konnte das ''[[Haus Österreich]]'', die regierende Dynastie, bezeichnen. Er wurde für die alten ''[[Habsburgische Erblande|Habsburgischen Erblande]]'' verwendet. Er konnte, was im Lauf der Jahrhunderte zunehmend der Fall war, deren gesamtes Herrschaftsgebiet oder ab 1867 dessen westlichen Teil, [[Cisleithanien]], bezeichnen. {{Überarbeiten}} In unmittelbarer Verbindung mit dem Erzherzogtitel war aber stets nur ''[[Österreich ob der Enns|Österreich ob]] und [[Österreich unter der Enns|unter der Enns]]'' (heutiges [[Oberösterreich|Ober-]] und [[Niederösterreich]]) mit der Hauptstadt [[Wien]] gemeint, der historische Kern des habsburgischen Herrschaftsgebietes; nur er war bis 1804 reichsrechtlich unter Österreich zu verstehen. Die Trennung in das Land ''ob[er]'' ([[Donau]]-oberhalb, westlich) und ''unter'', teils auch ''nieder'' (östlich) ''der [[Enns (Fluss)|Enns]]'' – als naturräumliche Gliederung – ist anfangs auf eine [[Provinz]] ''(provincia)'' und ein ''[[Landgericht|(Land-)Gericht]] ob der Enns'' beschränkt, mit einem Landeshauptmann / Landrichter, während in den beiden anderen Landesteilen Österreichs, ''ober'' (nördlich der Donau) und ''unter'' (südlich) ''dem [[Manhartsberg]]'', ein Marschall zuständig war. Die Trennung wird politisch, im Sinne zweier (Erz-)Herzogtümer, das erste Mal im Bruderzwist [[Albrecht VI. (Österreich)|Albrechts]] mit [[Friedrich III. (HRR)|Friedrich]] im 15.&nbsp;Jahrhundert aktuell, dann wieder im [[Österreichischer Erbfolgekrieg|Österreichischen Erbfolgekrieg]], als [[Maria Theresia]] und Karl Albrecht der Bayer beide von einem ''Erzherzogtum ob der Enns'' sprechen. 1783, nach Erwerb des Innviertels, wird Österreich ob der Enns eigenes [[Kronland (Österreich)|Kronland]], noch mit unklarer staatsrechtlicher Stellung in Bezug auf die Erzherzogswürde, aber erst 1861 im Rahmen des [[Februarpatent]]s endgültig im Status eines eigenen Erzherzogtum bestätigt – der (gemeinsame) Titel ''Erzherzog von Österreich'' für diese beiden Länder (und nur diese) bleibt aber bis 1918 aufrecht, nur fallweise spricht man von einem ''Erzherzogtum ob und unter der Enns''. Der hier regierende ''Erzherzog'' war also die meiste Zeit sowohl ''[[Familienoberhaupt|Oberhaupt]]'' der Dynastie Habsburg, ''[[Monarchie|Monarch]]'' deren Reiches, ''[[Herrscher|Regent]]'' derer Erblande, wie auch speziell ''[[Landesherr]]'' im Gebiet der heutigen Bundesländer Ober- und Niederösterreich; als dieser trug er den Titel. Da der regierende Erzherzog meistens auch den Kaisertitel trug und meist in allen seinen Ländern Landesherr war, war sein Erzherzogstitel allerdings vor allem von historischer und schmückender Bedeutung. Wichtiger war er für seine nicht regierenden Familienangehörigen, die dadurch aus der unüberschaubaren Menge deutscher Prinzen und Prinzessinnen herausragten. == Die Erzherzöge als Landesherren von Österreich == {{Überarbeiten}} ''Vor 1457 siehe: [[Liste der Markgrafen und Herzöge von Österreich im Mittelalter]]'' : Unter ''weitere Titel'' werden Kaiser- und Königstitel genannt, nicht aber Titel niedrigeren Ranges wie Herzog, Fürst, Markgraf oder Graf : Usurpatoren, Eroberer und andere Gegenherrscher sind mit dunkelgrauem Hintergrund unterlegt, vertraglich vom jeweiligen Regenten anerkannte Kontrahenten hellgrau : &nbsp;† verstorben : &nbsp;* unmittelbarer Amtsantritt mit dem Tod des Vorgängers, als Erbanspruch nach dem Motto {{"|[[Der König ist tot, es lebe der König]]}} {| class="wikitable <!--sortable-->" !Bild !style="background:silver"|Name !style="background:silver"|Geschlecht !style="background:silver"|weitere Titel !Verwandtschaft !style="background:silver"|von !style="background:silver"|Anm. !style="background:silver"|bis !style="background:silver"|Anm. |- |[[Datei:Anonymous - Ladislaus the Postumous.jpg|zentriert|rahmenlos|143x143px]] |[[Ladislaus Postumus|Ladislaus]] ''Postumus'' |Habsburg | König von Böhmen, Ungarn&nbsp;(V.) |Sohn von [[Albrecht II. (HRR)|Albrecht&nbsp;V.]] |style="text-align:right"| 6. Jänner 1453 || Bestätigung des Titels<ref>Nach Eva Bruckner: ''Formen der Herrschaftsrepräsentation und Selbstdarstellung habsburgischer Fürsten im Spätmittelalter''. Wien, Dissertation, 2009, S. 107, hat Ladislaus selbst den Erzherzogstitel nicht verwendet, und es sind auch keine Bildzeugnisse vorhanden, auf denen er sich mit der entsprechenden Insigne präsentiert. In den wenigen, von ihm eigenhändig signierten Urkunden bezeichnet er sich als „Ladislaus Rex manu propria“.</ref>, ist Herzog von Geburt 22. Februar 1440 an <!-- 22 Dec in worldstatesmen.org ist tippso --> |style="text-align:right"| 23. November 1457 || † |- |[[Datei:Hans Burgkmair d. Ä. (zugeschr.) - Bildnis Kaiser Friedrich III.jpg|zentriert|rahmenlos|157x157px]] |[[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]], ''der Friedfertige'' |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(III.) |Großneffe von [[Albrecht III. (Österreich)|Albrecht&nbsp;III.]] |style="text-align:right"| 23. November 1457 || *; war vorher schon seit 27. Oktober 1439 interimistisch und seit 22. Februar 1440 als Vormund Regent{{FN|(1)}} |style="text-align:right"| 26. Dezember 1462 || Ende der Belagerung von Wien durch Albrecht<ref name="Albrecht">[http://geschichte.landesmuseum.net/chronik/chronik_iframe.asp?cid=2146744583&detail=init&lex= ''26.12.1462 Erzherzog Albrecht&nbsp;VI. übernimmt die Regierung in Österreich unter der Enns''.] NÖ Landesmuseum.<!-- {{Datum|02|12|1462}} in worldstatesmen.org warum? --></ref> |- |rowspan="2" |[[Datei:Universitaetsgruender Erzherzog Albrecht VI.JPG|zentriert|rahmenlos|133x133px]] |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| [[Albrecht VI. (Österreich)|Albrecht&nbsp;VI.]], ''der Freigiebige'' |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| Habsburg |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| seit 6. Jänner 1453 Erzherzog<ref>Konstantin Moritz A. Langmaier: ''Erzherzog Albrecht&nbsp;VI. von Österreich (1418–1463). Ein Fürst im Spannungsfeld von Dynastie, Regionen und Reich'' (= ''Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters'', Band 38). Böhlau, Köln u.&nbsp;a. 2015, S. 399 ff.</ref> |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| Bruder des Vorgängers |background:#F4F4F4; text-align:right;"| 21. August 1458 ||style="background:#F4F4F4"| Hausvertrag mit Friedrich, Regierungsantritt in Österr.&nbsp;o.d.Enns;<ref>{{§§|URL| 2=http://regesten.regesta-imperii.de/regshow.php?pk=98286 |3=Regest 1458 August 21, Wiener Neustadt}}. Regg.F.III. H. 18 n. 37. In: Sonja Dünnebeil, [[Paul Herold (Historiker)|Paul Herold]], Kornelia Holzner-Tobisch (Bearb.): ''Regesten Kaiser Friedrichs&nbsp;III. (1440–1493). Nach Archiven und Bibliotheken geordnet.'' H. 18: ''Die Urkunden und Briefe des Österreichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensammlungen (1458–1463)''. Wien [u.&nbsp;a.], 2004 (regesten.regesta-imperii.de).</ref> |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| <!--Farbwechsel, weils in Niederösterreich Vertragsbruch war--> 2. Dezember 1463 ||rowspan="2" style="background:#EFEFEF"| † |- |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 26. Dezember 1462 ||style="background:#EFEFEF"| Machtübernahme in Österr.&nbsp;u.d.Enns<ref name="Albrecht" /><!-- aber von der Stadt Wien anerkannt --> |- |[[Datei:Hans Burgkmair d. Ä. (zugeschr.) - Bildnis Kaiser Friedrich III.jpg|zentriert|rahmenlos|157x157px]] |[[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]] <small>(fortgesetzte Amtszeit)</small> |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(III.) | |style="text-align:right"| 2. Dezember 1463 || *; residiert 1484–1493 zu Linz |style="text-align:right"| 19. August 1493 || † |- |[[Datei:Matthias Corvinus from a Corvina Codex.jpg|zentriert|rahmenlos|107x107px]] |style="background:#EFEFEF"|&nbsp;&nbsp;&nbsp;[[Matthias Corvinus|Matthias]] ''Corvinus'' |style="background:#EFEFEF"|[[Hunedoara]] |style="background:#EFEFEF"|(Gegen-)König in Böhmen, Ungarn |style="background:#EFEFEF"| |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 1. Juni 1485 ||style="background:#EFEFEF"| Einnahme von Wien,<ref name="Belagerungen Wiens">siehe [[Liste der Belagerungen Wiens]]</ref> beansprucht den Herzogstitel (Beginn des Feldzugs 1477) |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 6. April 1490 ||style="background:#EFEFEF"| †; 29. August 1490 Rückeroberung Wiens durch Maximilian<ref name="Belagerungen Wiens" /> |- |[[Datei:Albrecht Dürer - Portrait of Maximilian I - Google Art Project.jpg|zentriert|rahmenlos|122x122px]] |[[Maximilian I. (HRR)|Maximilian&nbsp;I.]], der ''letzte Ritter'' |Habsburg |Kaiser des H.R.R. |Sohn von [[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]] |style="text-align:right"| 19. August 1493 || * |style="text-align:right"| 12. Jänner 1519 || † |- |[[Datei:Karl V.-Carlos I. 1548 (Tiziano Vecellio?) 066.jpg|zentriert|rahmenlos|172x172px]] |[[Karl V. (HRR)|Karl&nbsp;I.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(V., 1520–56), König von Spanien, bd.Sizilien, Ungarn etc., d.Balearen, kan.u.ind. Inseln u.jenseits d.Ozeans |Enkel des Vorgängers |style="text-align:right"| 12. Jänner 1519 || * |style="text-align:right"| 28. April 1521 || [[Reichstag zu Worms (1521)|Reichstag zu Worms]], Einsetzung eines Reichsregiment, Wormser Erbteilungsvertrag ebenda |- |[[Datei:Hans Bocksberger der Aeltere 001.jpg|zentriert|rahmenlos|197x197px]] |[[Ferdinand I. (HRR)|Ferdinand&nbsp;I.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R. (V., ab 1558), König von Böhmen, Ungarn (ab 1526/27) etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 28. April 1521 || Regentschaftsübergabe im [[Wormser Vertrag (1521)|Wormser Vertrag]] |style="text-align:right"| 25. Juli 1564 || † |- |[[Datei:Nicolas Neufchâtel 002.jpg|zentriert|rahmenlos|126x126px]] |[[Maximilian II. (HRR)|Maximilian&nbsp;II.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 25. Juli 1564 || * |style="text-align:right"| 12. Oktober 1576 || † |- |[[Datei:Joseph Heintz d. Ä. 002.jpg|zentriert|rahmenlos|130x130px]] |[[Rudolf II. (HRR)|Rudolf&nbsp;V.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(II.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 12. Oktober 1576 || * |style="text-align:right"| 25. Juni 1608 || [[Frieden von Lieben]], Verzicht auf Österr. ua., † 20. Jänner 1612 |- |[[Datei:Matthias, Holy Roman Emperor.jpg|zentriert|rahmenlos|138x138px]] |[[Matthias (HRR)|Matthias&nbsp;[I.]]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen, Ungarn etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 25. Juni 1608||[[Frieden von Lieben]], September 1578 Beginn des Bruderzwists, seit 1593 Statthalter in Österr. |style="text-align:right"| 20. März 1619<!-- Jun tippso in worldstatesmen.org --> || † |- |[[Datei:Georg Pachmann 001.jpg|zentriert|rahmenlos|152x152px]] |[[Ferdinand II. (HRR)|Ferdinand&nbsp;II.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen{{FN|(2)}}, Ungarn etc. |Neffe von [[Maximilian II. (HRR)|Maximilian&nbsp;II.]] |style="text-align:right"| 20. März 1619 || * |style="text-align:right"| 15. Februar 1637 || † |- |[[Datei:Ferdinand III, Holy Roman Emperor.jpg|zentriert|rahmenlos|125x125px]] |[[Ferdinand III. (HRR)|Ferdinand&nbsp;III.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 15. Februar 1637 || * |style="text-align:right"| 2. April 1657 || † |- |[[Datei:Benjamin von Block 001.jpg|zentriert|rahmenlos|132x132px]] |[[Leopold&nbsp;I. (HRR)|Leopold&nbsp;V. [Ignatius]]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(I.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. April 1657 || * |style="text-align:right"| 5. Mai 1705 || † |- |[[Datei:Joseph I Holy Roman Emperor.png|zentriert|rahmenlos|129x129px]] |[[Joseph I. (HRR)|Joseph&nbsp;I.]] |Habsburg |Kaiser des H.R.R., König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 5. Mai 1705 || * |style="text-align:right"| 17. April 1711 || † |- |[[Datei:Johann Gottfried Auerbach 002.JPG|zentriert|rahmenlos|158x158px]] |[[Karl&nbsp;VI. (HRR)|Karl&nbsp;II. [Franz Joseph]]]{{FN|(3)}} |Habsburg |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(VI.), König von Böhmen&nbsp;(II.), Ungarn&nbsp;(III.) etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 17. April 1711 || * |style="text-align:right"| 20. Oktober 1740 || † |- |[[Datei:Empress Maria-Theresia De Visch.jpg|zentriert|rahmenlos|136x136px]] |[[Maria Theresia]] |[[Habsburg]]&nbsp;/ [[Habsburg-Lothringen]] |Kaiserin des H.R.R. (als Frau von [[Franz I. Stephan (HRR)|Franz&nbsp;I. Stephan]]), Königin von Böhmen, Ungarn etc.{{FN|(4)}} |Tochter des Vorgängers |style="text-align:right"| 20. Oktober 1740 || * |style="text-align:right"| 29. November 1780 || † |- |[[Datei:Carl Albrecht VII by workshop of George Desmarees, Münchner Residenz.jpg|zentriert|rahmenlos|133x133px]] |style="background:#EFEFEF"|&nbsp;&nbsp;&nbsp;[[Karl&nbsp;VII. (HRR)|Karl&nbsp;[III.] Albrecht]] |style="background:#EFEFEF"|[[Wittelsbach]] |style="background:#EFEFEF"|Kaiser des H.R.R. (VII., 1742–45), Kurfürst, Herzog von Bayern, (Gegen-)König von Böhmen |style="background:#EFEFEF"| |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 2. Oktober 1741 ||style="background:#EFEFEF"| Erbhuldigung zu Linz;<ref name="Erbfolgekrieg">[[Gustav Otruba]]: ''Die Erbhuldigungen der oberösterreichischen Stände 1732 - 1741 - 1743. Eine Studie zur Geschichte des Treueverhaltens von Klerus, Adel und Bürgertum gegenüber Karl&nbsp;VI., Karl Albert und Maria Theresia.'' In: ''Mitteilungen des Oberösterreichischen Landesarchivs'', Band 16, 1990, III. ''Der Tod Karls VI, die Pragmatische Sanktion, die Erbansprüche der Wittelsbacher und die Erbhuldigung (1741).'' S. 161–191; IV. ''Die Rückeroberung des Landes Ob der Enns durch Khevenhüllers königliche Truppen und die Bestrafung der Treulosen.'' S. 191–204; V. ''Aus den Akten der Untersuchungskommission: Gnadengesuche und Rechtfertigungschreiben.'' S. 204–191 [gesamter Betrag S. 135–301], {{OoeGeschichte|suche1=Otruba+Gustav+Erbhuldigungen|name=Eintrag mit PDFs zum Download}}</ref> November 1740 Ultimatum zur Anerkennung M.&nbsp;Th., [[Österreichischer Erbfolgekrieg]], besetzt September 1741 Österr.&nbsp;o.d.Enns und u.d.Manhartsberg |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 16. April 1742 ||style="background:#EFEFEF"| Einberufung des Landtags nach Linz;<ref name="Erbfolgekrieg" /> Januar 1742 Rückeroberung von Linz, 25. Juni 1743 Erbhuldigung für M. Th. zu Prag, † 20. Jänner 1745 |- |[[Datei:HGM Hickel Porträt Kaiser Joseph II.jpg|zentriert|rahmenlos|208x208px]] |[[Joseph II.|Joseph&nbsp;II.]] |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser des H.R.R. (seit 1765), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn von [[Maria Theresia]] |style="text-align:right"| 29. November 1780 || *; Mitregent seit 1763 |style="text-align:right"| 20. Februar 1790 || † |- |[[Datei:Johann Daniel Donat, Emperor Leopold II in the Regalia of the Golden Fleece (1806).png|zentriert|rahmenlos|155x155px]] |[[Leopold II. (HRR)|Leopold&nbsp;VI.]] |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser des H.R.R.&nbsp;(II.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 20. Februar 1790 || * |style="text-align:right"| 1. März 1792 || † |- |[[Datei:Francis II, Holy Roman Emperor by Friedrich von Amerling 003.jpg|zentriert|rahmenlos|145x145px]] | [[Franz&nbsp;II. (HRR)|Franz&nbsp;I. [Joseph Karl]]] | [[Habsburg-Lothringen]] | Kaiser des H.R.R.&nbsp;(II., bis&nbsp;1806), Kaiser von Österreich&nbsp;(I., ab&nbsp;1804), König von Böhmen, Ungarn etc.{{FN|(5)}} |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 1. März 1792 || * |style="text-align:right"| 2. März 1835 || † |- |[[Datei:Leopold Kupelwieser - Kaiser Ferdinand I.jpg|zentriert|rahmenlos|128x128px]] |[[Ferdinand I. (Österreich)|Ferdinand&nbsp;IV.]], ''der Gütige'' |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Böhmen&nbsp;(V.), Ungarn&nbsp;(V.) etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. März 1835 || * |style="text-align:right"| 2. Dezember 1848 || Regierungsübergabe{{FN|(6)}} |- |[[Datei:Franz Joseph of Austria 1910 old.jpg|zentriert|rahmenlos|128x128px]] |[[Franz Joseph I.|Franz Joseph&nbsp;(I.)]] |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Ungarn, Böhmen etc. |Neffe des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. Dezember 1848 || Regierungsübergabe |style="text-align:right"| 21. November 1916 || † |- | |[[Karl&nbsp;I. (Österreich-Ungarn)|Karl I./IV. [Franz Joseph]]]{{FN|(3)}} |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Ungarn&nbsp;(IV.), Böhmen etc. |Großneffe des Vorgängers |style="text-align:right"| 21. November 1916 || * |style="text-align:right"| 11. November 1918 || Verzicht auf die Regierungsgeschäfte; 24. März 1919 Exil, 10. April 1919 Landesverweisung lt. [[Habsburgergesetz]], † 1. April 1922{{FN|(7)}} |} ''Nach 1918/19 siehe'' * ''[[Liste der Bundespräsidenten der Republik Österreich]]'' (zum Staatsoberhaupt der Republik) * ''[[Liste der österreichischen Landeshauptleute]]: Niederösterreich, Oberösterreich'' (zum Landesoberhaupt der beiden Nachfolgeterritorien im engeren, föderalen Sinne) * ''[[Stammliste des Hauses Habsburg-Lothringen#Nachkommen von Karl I. (Österreich-Ungarn)|Stammliste des Hauses Habsburg-Lothringen: Von Karl&nbsp;I. an]]'' (titulare Erbfolge){{FN|(8)}} == Anmerkungen == :{{FNZ|(1)|Friedrich, der den Titel ''Erzherzog'' kaiserlich bestätigt und damit reichsrechtlich gültig gemacht hatte, verwendete ihn selbst nicht}} :{{FNZ|(2)|Von 1618 bis 1620 von [[Friedrich V. (Pfalz)|Friedrich&nbsp;V.]] verdrängt}} :{{FNZ|(3)|eigentlich III.&nbsp;von Habsburg, aber [[Karl II. (Innerösterreich)|Karl&nbsp;II. Franz]], Begründer der Innerösterreichischen Linie, war Regent nur in Innerösterreich; der [[Karl V. (HRR)|I.&nbsp;Karl]] (als Kaiser&nbsp;V.) war der Begründer der Spanischen Linie; die Nummer V entstand durch Mitzählen des Wittelsbachers als der IV. Karl}} :{{FNZ|(4)|Maria Theresia wurde als ''Kaiserin'' bezeichnet; da im Heiligen Römischen Reich keine weibliche Erbfolge bestand, war damit „Gattin des Kaisers“ gemeint. In den Österreichischen Erblanden war Maria Theresia auf Grund der [[Pragmatische Sanktion|Pragmatischen Sanktion]] aber selbst Herrscherin. Da auch hier regelgemäß keine weibliche Betitelung existierte, firmierte Maria Theresia wie ihre männlichen Vorgänger und Nachfahren als ''Archidux Austriae, Bohemiae et Hungariae Rex'', also als ''Erzherzog'' und ''König'' – so zu finden etwa am [[Maria-Theresien-Taler]]}} :{{FNZ|(5)|Franz nahm 1804 den persönlichen erblichen Titel eines Kaisers „von Österreich“ an und regierte als Franz&nbsp;I. Er legte die römisch-deutsche Kaiserkrone (als Franz&nbsp;II.) 1806, mit Beendigung des Heiligen Römischen Reiches, ab, daher oftmalige Bezeichnung als Franz&nbsp;II./I. Das Wort „Österreich“ im Kaisertitel bezeichnet dabei den ''Namen unseres Erzhauses''.<ref>[http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=pgs&datum=1804&page=381&size=45 Proklamation vom 11. August 1804]</ref> Daher nannte man das neue Reich auch „[[Kaisertum Österreich]]“, was anfangs offenließ, ob Land oder Krone (Würde) gemeint war, so, wie auch die [[Römisch-deutscher Kaiser|heilig-römische Kaiserwürde]] ein Amt ohne eigentliches Land war. Den Charakter des Staatsnamens gewann es erst, als andernorts weitere Kaiserwürden installiert wurden.}} :{{FNZ|(6)|Keine Abdankung ([[Abdikation]]); Ferdinand führte den Kaisertitel bis zu seinem Tod 1875}} :{{FNZ|(7)|Da 1918 keine formelle Abdankung stattfand, wurde seitens der Republik der Herrschaftsanspruch mit Abschaffung der Monarchie 12. November 1918 und der Landesverweisung 3. April 1919 hinfällig. Die Habsburger selbst haben einzeln als Personen verzichtet; die Landesverweisung wurde 1996 mit Verzicht der letzten formellen Titelanwärters totes Recht (detailliert ''siehe [[Habsburgergesetz]]'').}} == Siehe auch == * [[Liste der römisch-deutschen Herrscher]] * [[Liste der Ehefrauen der römisch-deutschen Herrscher]] * [[Kaiser von Österreich#Die Träger des Titels|Die Träger des Titels Kaiser von Österreich]] == Weblinks == * [http://www.worldstatesmen.org/Austria_crownlands.html#Austria ''Austrian Lands before 1918: Austria (Österreich)''.] Ben Cahoon: ''worldstatesmen.org'', 2000 * [http://geschichte.landesmuseum.net/chronik/chronik_suche_check.asp?formName=geschichte_suche&von=1453&Viertel=&go=Suche ''Chronik ab 1453''.] Automatische erstellte Suchseite in: ''Geschichte'', NÖ Landesmuseum * [http://www.habsburg.net/fileadmin/content/Stammbaum_neu/006daten.PDF ''Bedeutende Geschichtsdaten in Stichworten''.] (PDF; 1,4&nbsp;MB) habsburg.net; zu ''Stammbaum der Habsburger'' == Einzelnachweise == <references /> [[Kategorie:Liste (Herzöge)|Osterreich]] [[Kategorie:Liste (Herrscher)|Osterreich2]] [[Kategorie:Person (Habsburgermonarchie vor 1804)|!!]] [[Kategorie:Person (Kaisertum Österreich)|*!]] [[Kategorie:Person (Österreich-Ungarn)|*!]] [[Kategorie:Geschichte Niederösterreichs]] [[Kategorie:Person (Niederösterreich)|*]] [[Kategorie:Person (Kronland Österreich ob der Enns)|*!]] [[Kategorie:Herzog (Österreich)| ]] c4n001csm80cpat5ry4c04izjc36o2r Pogovor:Cerkev sv. Kancijana (Ukanje) 1 383862 6678965 4570990 2026-05-22T00:03:15Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6678965 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] mbuohkqgd3xlavtbtgyl05r1eeuxm0u Bazilika svetega Marka, Benetke 0 386763 6678957 4385183 2026-05-22T00:02:35Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] 6678957 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] csjgc0ez1jktj5wi3s47asm06gworlt Cerkev svetega Marka, Benetke 0 386787 6678958 4388132 2026-05-22T00:02:40Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] 6678958 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] csjgc0ez1jktj5wi3s47asm06gworlt Stolnica Benetke 0 386788 6678959 4388133 2026-05-22T00:02:45Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] 6678959 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] csjgc0ez1jktj5wi3s47asm06gworlt Cerkev sv. Apostolov, Solun 0 404053 6678779 6678777 2026-05-21T11:59:18Z Erardo Galbi 166658 6678779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Apostolov | location = [[Solun]] | native_name = Ἅγιοι Ἀπόστολοι | native_name_lang = gr }} '''Cerkev svetih Apostolov''' ([[Grščina|Grško]]: Ἅγιοι Ἀπόστολοι) je pozna [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimska]] cerkev iz 14. stoletja v [[Solun|Solunu]]. == Lokacija == Cerkev se nahaja na začetku ulice Olimpou ob zahodnem mestnem obzidju Soluna. == Zgodovina in opis == [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] je bila zgrajena med letoma 1310 in 1314, ko je bil konstantinopelski vrhovni patriarh [[Nefon I (konstantinopelski patriarh)|Nefon I]]. Cerkev je sestavljene oblike in ima pet kupol. Glavna kupola je postavljena na štiri sredinske stebre, ki tvorijo kvadrasto konstrukcijo na sredini stavbe. Prisotne so tudi manjše kapele in dodatne manjše kupole, ki izstopajo iz konstrukcije. Zunanji zid je grajen v različnih vzorcih z uporabo rimske opeke in kamna. Notranjost cerkve je bogato okrašena z [[mozaik|mozaiki]], ki kažejo vpliv [[Carigrad|Konstantinopelske]] prestolnične šole. Ti so zelo pomembni, saj gre za ene izmed zadnjih izvedenih mozaikov v poznem obdobju vzhodnorimskega imperija (13. - 15. st.). Tudi freske, ki okrašujejo spodnja nadstropja cerkve so verjetno naslikali konstantinopelski mojstri iz prestolnice; prav verjetno je okras izvedla enaka delavnica pod vodstvom [[Pavel Hegumenos (vzhodnorimski umetnik)|Pavla Hegumenosa]] kot v [[Cerkev Hora (Carigrad)|cerkvi Hora]]. Po [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem]] [[Padec Soluna (1422-30)|zavzetju Soluna]] leta 1430 so cerkev spremenili v mošejo in pokrili mozaike ter freske z ometom potem, ko so iz mozaikov odstranili zlate delce. Po [[balkanski vojni|osvoboditvi Soluna]] l. 1912 je zgradba ponovno dobila svojo prvotno funkcijo cerkve, mozaike pa so postopoma odkrivali po letu 1926.<gallery> Church of the Apostoles, Thessaloniki, interior.JPG Church of the Holy Apostles, figure of a Saint.JPG </gallery> [[Kategorija:Solun]] [[Kategorija:Cerkve v Grčiji]] {{normativna kontrola}} f6xrjt5nwcmp3hz0podovdzvv4ju7vz Pogovor:Cerkev svetega Kancijana (Ukanje) 1 404907 6678966 4570991 2026-05-22T00:03:20Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6678966 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] mbuohkqgd3xlavtbtgyl05r1eeuxm0u Rop draguljarne Graff Diamonds 0 405070 6678912 6610584 2026-05-21T19:30:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678912 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Rop draguljarne Graff Diamonds''' je potekal 6. avgusta 2009, ko sta dva moška, ​​ki sta vstopila kot stranke v [[Graff Diamonds]] v ulici New Bond v [[London]]u in ukradla nakit v vrednosti skoraj 40 milijonov [[Funt šterling|funtov]] (65 milijonov dolarjev)<ref name="davenport">Davenport, Justin. [http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23730811-details/40m+Mayfair+raid+is+biggest+gems+heist+in+British+history/article.do "£40m Mayfair raid is biggest gems heist in British history"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090812110038/http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23730811-details/40m+Mayfair+raid+is+biggest+gems+heist+in+British+history/article.do |date=2009-08-12 }}. ''[[Evening Standard]]'' (London). 11 August 2009. Retrieved 11 August 2009.</ref>. Bilo je verjeti, da bo največji rop v Veliki Britaniji do tedaj, in drugi največji britanski rop po £ 53.000.000 napadu na Securitas deponijo v Kentu v letu 2006<ref name="edwards">Edwards, Richard. [http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/6010698/Graff-Diamonds-40-million-jewellery-robbery-is-Britains-biggest-gem-heist.html "Graff Diamonds £40 million jewellery robbery is Britain's biggest gem heist"]. ''[[The Daily Telegraph]]''. 11 August 2009. Retrieved 11 August 2009.</ref><ref name="bbc">[http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/london/8195740.stm "Jewellery raid haul put at £40m"]. [[BBC]]. 11 August 2009. Retrieved 11 August 2009.</ref>. Plen tatov je znašal 43 kosov [[nakit]]a, ki je sestavljen iz [[obroč]]ev , [[Zapestnice|zapestni]]c, [[ogrlica|ogrlic]] in [[zapestna ura|zapestnih ur]]. Ena sama ogrlica je vredna več kot 3.5m funtov<ref name="bbc"/>. Britanski prejšnji največji rop nakita je potekal tudi v Graff-u v letu 2003. Od septembra 2014 noben od ukradenih draguljev ni bil najden<ref>[http://www.dailymail.co.uk/news/article-1363049/Armed-robber-stole-40m-Britains-biggest-gems-heist-jailed-21-years.html Armed robber who stole £40m in Britain's biggest ever gems heist is jailed for 21 years]. ''[[Daily Mail]]''. 4 March 2011. Retrieved 24 July 2014.</ref>. === Rop === Roparji so uporabili storitve profesionalnega make-up umetnika, ki jim je spremenil lase s pomočjo [[lasulja|lasulje]], njihove barve kože in njihove značilnosti z uporabo lateksa prostetike<ref name="edwards"/>. Umetnik se je štiri ure trudil s preoblekami, ker so mu povedali, da je za videospot. Ko so se videli v ogledalu je Aman Kassaye komentiral: "Moja mati me ne bi prepoznala sedaj," njegov pomagač pa se je smejal in odgovoril: "To je gotovo dobra stvar, kajne?"<ref name="clements">Clements, Jon and Kaila, Jon. [http://www.mirror.co.uk/news/top-stories/2009/08/14/even-mum-would-not-recognise-me-115875-21595693/ Graff jewellery heist robber jokes 'even mum wouldn't recognise me' in latex disguise]. 14 August 2009. ''[[Daily Mirror]]''. Retrieved 14 August 2009.</ref> Tudi v letu 2006 je make-up studio nevede pomagal preobleči člane tolpe, ki je oropala Securitas skladišče<ref name=clements /><ref name="hughes">Hughes, Mark. [http://www.independent.co.uk/news/uk/crime/jewel-thieves-wore-latex-disguises-in-16340m-raid-1771864.html Jewel thieves wore latex disguises in £40m raid]. 14 August 2009. [[The Independent]]. Retrieved 14 August 2009.</ref> . 6. avgusta, 2009 ob 04:40 sta dva lepo oblečena moška vstopila v Graff Diamonds trgovino nakita, pred katero sta prišla s taksijem in dve kratkocevni strelni orožji, ki sta jih uporabljala za grožnje osebju. Nista poskušala prikriti svojih obrazov pred varnostnimi kamerami, zaradi svoje dovršene preobleke. Čeprav je eden od roparjev je nosil usnjene rokavice, so mu varnostniki dovolili vstop, saj so bili navajeni na ekscentrično vedenje nekaterih super bogatih strank. Petra Ehnar, trgovinska pomočnica, je bila prisiljena (s pištolo) izprazniti vitrine skladišča. Ukradeno je bilo skupno 43 prstanov, zapestnic, ogrlic in ur. Za nekaj časa je bila talka in je bila prisiljena iti na ulico ulico med pobegom tatov. Povedala je, da bi jo [[Rop (kriminal)|roparji]] ubili, če nebi opravila njihovih zahtev<ref name="tol8">[http://www.guardian.co.uk/uk/2010/aug/06/graff-diamonds-robber-jailed Graff Diamonds robber Aman Kassaye jailed for 23 years] ''The Guardian''. (6 August 2010)</ref>. Po spustitvi talke zunaj trgovine, je eden od roparjev ustrelil v zrak, da bi ustvaril zmedo in bi tako lažje pobegnili s kraja v modrem [[BMW]] vozilu. To vozilo je bilo parkirano v najbližji Dover ulici, kjer je bil drugi strel izstreljen v zemljo, medtem ko sta roparja zamenjala vozilo, srebrni [[Mercedes]]. V Farm ulici sta spet zamenjala vozilo, po tem dogodku pa ni bilo nadaljnje informacije v zvezi z njima. Vsi diamanti so lasersko gravirani z logotipom Graff in identifikacijsko številko Ameriškega Gemološkega Inštituta<ref>[http://www.graffdiamonds.com/_html/index.php?sectionid=1&pgid=26&diamondstyleid=5 Diamond – "The Certificate"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110711122052/http://www.graffdiamonds.com/_html/index.php?sectionid=1&pgid=26&diamondstyleid=5 |date=2011-07-11 }}. Graff Diamonds. Retrieved 12 August 2009.</ref> . Detektivi ki so preiskovali rop so izjavil: "Vedeli so kaj so iskali in sumimo, da so že imeli trg za dragulje." Podrobnosti osumljencev so bila razposlane v vsa pristanišča in letališča, vendar policija sumi, da so imeli tatovi dovršeno pripravljene evakuacijske poti in so že zapustili državo. Rop je preiskovala ekipa Barnes Flying Squad, ki jih vodi detektiv in glavni inšpektor Pam Mace. === Finančna izguba Graff Diamonds === Ker ni bilo nič od ukradenega nakita najdenega od marca 2011, je Graff Diamonds, ki je v lasti milijarderja tajkuna Laurencea Graffa, izgubil več kot US $ 10.000.000 (6.600.000 £) zaradi ropa. Dejanska vrednost kosov za namene zavarovanja, je znašala 39.000.000 $ (26 milijonov GBP). Ampak Nicholas Paine, tajnik družbe, pa pravi da so v sindikatu, za zavarovanca Graff odgovorni samo za 28.900.000 $<ref>[http://www.guardian.co.uk/uk/2010/jul/06/graff-loses-10m-result-robbery Graff lose over £6m as result of robbery] ''The Guardian''. (6 July 2010)</ref>. === Aretacije in obsodbe === Roparje so kmalu ujeli, ko je policija preiskali enega od avtomobilov za pobeg, ki so jih roparji zapustili. Odkrili so mobilni telefon, ki sta ga roparja Aman Kassaye in Craig CALDERWOOD pustila v avtu, po trčenju v črn taksi. Po trčenju, sta v naglici, da preideta v drugo vozilo, roparja pozabila mobilni telefon, ki je bil zagozden med vozniškim sedežem in ročno zavoro. Anonimne številke, shranjene na mobilnem telefonu so hitro pripeljale policijo do odkritja identitete roparja. Dne 20. avgusta 2009 sta dva moška, ​​Craig CALDERWOOD, 26, brez stalnega prebivališče, in Solomun Beyene, 24, iz Lilestone Road, London NW8, bila obtožena v zvezi z ropom<ref name=BBC20Aug09>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/london/8212981.stm |title=Two charged over £40m jewel raid |publisher=BBC News |date=20 August 2009 |accessdate=21 August 2009 }}</ref>. Dne 21. avgusta je bil tretji moški, Clinton Mogg, 42, iz Westby Road, Bournemouth, prav tako obtožen. CALDERWOOD in Beyene sta bila v priporu Westminster Magistrates do sojenja. 22. avgusta, se je Mogg pojavil v Westminstrer Magistrates sodišču. Vsi trije so bili pridržani v priporu do sojenja na Kingston Crown sodišču 1. septembra. Četrti človek, star 50, je bil aretiran in obtožen. Do sredine oktobra, je bilo deset moški osumljencov aretiranih v zvezi z ropom. Obtožbe zoper posameznike vključuje zaroto z drugimi v zvezi z ropom, poskus [[umor]]a, pridržanje [[Talec|talc]]a, posest strelnega orožja in z uporabo pištole upiranje aretaciji<ref>times-series.co.uk: [http://www.times-series.co.uk/news/4686860.East_Finchley_man_in_court_over___40_million_jewellery_raid/ East Finchley man in court over £40 million raid on Graff Jewellers in New Bond Street] (16 October 2009)</ref><ref>[http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/crime/article6822848.ece Police make 'significant' arrest over Graff jewellery heist]{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''The Times'', (4 September 2009)</ref>. Aman Kassaye, ki je načrtoval in izvedel rop, je bil spoznan za krivega zarote in ropa, ugrabitve in posedovanja strelnega orožja, po trimesečnem sojenju v sodišču Woolwich Crown. Dne 7. avgusta 2010 je bil obsojen na 23 let zapora<ref>[http://www.mirror.co.uk/news/top-stories/2010/08/07/graff-diamond-armed-robber-gets-23-years-in-prison-115875-22470632 Graff Diamond armed robber gets 23 years in prison], ''Daily Mirror'', (7 August 2010)</ref>. Trije drugi moški - Solomun Beyene, 25, iz Londona, Clinton Mogg, 43, iz Bournemoutha in Thomas Thomas, 46, Kingston upon Thames - so bili zaprti za 16 let po tem, ko so bili tudi oni spoznani za krive zarote in ropa. Od marca 2011 ni bil nobeden od ukradenega nakita vrnjen. Strokovnjaki menijo, da je nakit bil verjetno razdrt, tako da bi se lahko drage kamne anonimno preprodajalo potem, ko bi bili na novo oblikovani. === Prejšnje ropi === Graff Diamonds je bil že prej tarča številnih odmevnih ropov. Leta 1980, sta dva gansterja iz [[Chicago|Chicag]]a, oborožena s [[Pištola|pištol]]o in [[Ročna bomba|ročno bombo]] ukradla nakit v vrednosti 1.500.000 £ iz prostorov Sloane Street. Mafijca Joseph Scalise in Arthur Rachel, ki sta potrebovala manj kot minuto, da izvršita kaznivo dejanje, sta bila prijeta enajst ur kasneje v Združenih državah Amerike. Izročili so jih v Anglijo, kjer so jima sodili, in zaprli za devet let<ref>[http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/september/11/newsid_2514000/2514065.stm "1980: Famous gem grabbed in armed raid"]. ''On This Day – 11 September''. [[BBC]]. Retrieved 11 August 2009.</ref>. Njihov cilj je bil 26 karatni Marlborough diamant, vreden 400.000 £ in ni bil nikoli vrnjen<ref>[http://www.telegraph.co.uk/news/1490922/Armed-robbers-in-1m-Graff-jewellery-heist.html "Armed robbers in '£1m' Graff jewellery heist"]. ''[[The Daily Telegraph]]''. 28 May 2005. Retrieved 11 August 2009.</ref> . Leta 1993, je bil v Hatton Garden delavskih prostorih ukraden nakit v vrednosti 7 milijonov funtov. Rop je bil pripisan skupini oboroženih roparjev, znani kot Rascal tolpa, ki je posledica Bedford Rascal kombijev, ki jih uporabljajo. Leta 2003, v prostorih v ulici New Bond sta bila roparja dva moška iz mednarodne draguljarske tolpe Rožnati Panter, ki je ukradla 47 kosov nakita v vrednosti 23.000.000 £. Leta 2005 so trije oboroženi roparji ukradli nakit v vrednosti 2.000.000 £ iz prostorov v ulici Sloane. Leta 2007 sta dva roparja, ki sta prispela v prostore v ulici Sloane v Bentleyu Continental Flying Spur. Grozila sta osebju s puškami in ukradela nakit v vrednosti 10.000.000 £. V istem letu, so bili prostori Graff v Wafi City, Dubaj znova tarča Rožnatega Panterja, z uporabo dveh Audi A8 avtomobilov so se zapeljali direktno v prostore. Nakit vreden AED14.7 milijona (2,4 milijona funtov) je bil ukraden, čeprav so ga kasneje odkrili, ko sta dva od tolpe (oba Srba) bila aretirana. ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Leto 2009]] [[Kategorija:Kraja]] 8i22ixik4p0w03a3m3a9tymlb2yly6o Uporabniški pogovor:Upwinxp 3 405904 6678895 6672786 2026-05-21T18:49:42Z Eurohunter 66357 /* Slovenščina */ + 6678895 wikitext text/x-wiki == Imena železniških prog == Pri imenih je tisti "d.m." lahko za marsikoga precejšnja zagonetka. Se ti zdi dobro, da bi se imena poenostavila v "Železniška proga Ljubljana–Metlika"? Seveda bi v uvodni vrstici zapisali tudi polno ime "Železniška proga Ljubljana–Metlika d.m." ali še rajši Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:58, 24. marec 2018 (CET) :Hm, za železniške proge se zanimam zgolj ljubiteljsko, tako da uradnih nazivov in podobnega ne poznam. Bi se mi pa zdelo najbolj smiselno, da v naslovu pustimo d.m. (saj proga poteka do meje in se ne konča v Metliki), potem pa v uvodni vrstici napišemo poln naziv "Ljubljana–Metlika–državna meja". :Bi popravil pomišljaj še v imenih ostalih člankov o progah (Ljubljana–Dobova, Ormož–Hodoš ...)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:24, 25. marec 2018 (CEST) :Dokument [http://www.slo-zeleznice.si/images/infrastruktura/Program_omrezja_2018/2018_SLO_nova/PO_2018_1_Priloga_3A_Tehnicni_podatki_o_progah.pdf Tehnični podatki o progah] na spletni strani SŽ uporablja naslove v stilu "LJUBLJANA ─ SEŽANA ─ D.M.". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:44, 25. marec 2018 (CEST) Na [http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge tej strani] imajo zapis s stičnimi vezaji, tako da se mi zdi še najbolje, da naredimo slovnično pravilno: Maribor–Prevalje–d.m. Edino ne vem, ali je bolje "državna meja" v naslovu pisati s kratico ali s celo besedo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:15, 25. marec 2018 (CEST) :'''D. m.''' lahko PMM pustimo okrajšano (saj je v uvodni vrstici pojasnjeno, za kaj gre), a zapis mora biti (skladno s pravopisom) nujno s presledkom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:32, 25. marec 2018 (CEST) Tudi meni se zdi, da s kratico ni nič narobe, če jo potem v uvodni vrstici napišemo s celo besedo. Torej, '''Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.'''? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:42, 25. marec 2018 (CEST) : Ok, vredu. Matjaž, [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf Pravopis] (odstavek 394) omenja za take primere stični pomišljaj. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:27, 25. marec 2018 (CEST) ::Govoril sem o zapisu okrajšave, ne o stičnem pomišljaju. Namesto obstojčega napačnega d.m. imejmo d. m. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:35, 25. marec 2018 (CEST) : Aha. Boljše, ja, s presledkom. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:50, 25. marec 2018 (CEST) Super, če je to to, jih gremo prestavit? Bi to opravil kdo od vas administratorjev? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:54, 27. marec 2018 (CEST) : Kar privošči si :) Če kakšna prestavitev slučajno "ne prime", kar tu napiši – bomo pogledali. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:41, 27. marec 2018 (CEST) : [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]] bi najbrž morala "teči" v nasprotno smer Dobova–Ljubljana, kakor je v zgornjih tehničnih podatkih – da sledimo uradna poimenovanja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:50, 29. marec 2018 (CEST) Torej tudi "d. m.–Metlika–Ljubljana" in "d. m.–Imeno–Stranje"? Meni zveni čudno ... Osebno bi se mi zdelo dovolj, da v članek dodamo opombo, kakršna že obstaja za dolenjsko progo: ''"V evidencah Slovenskih železnic se vodi potek te proge še vedno tako, kot so postavljeni kilometrski kamni, to pa pomeni, da je začetek te proge v Karlovcu (Hrvaška)."'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 13:39, 31. marec 2018 (CEST) : Res zveni čudno. Kaj pa vem ... lahko tudi pustimo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:05, 31. marec 2018 (CEST) == Vikanje in tikanje == Zdravo! Opazil sem, da na translatewiki-ju spreminjaš vikanje v tikanje (npr. https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Translate-magic-notsaved/sl&diff=next&oldid=1390954). A sem jaz prespal kakšno debato pod lipo in zamudil, da smo računalnikom dovolili da nas tika (eno je komunikacija med uporabniki, drugo pa je uporabniški vmesnik) ali je to nekaj novega v duhu facebookov in podobnih aplikacij, ki nas tudi tikajo? Vem pa da so Nemci rešili zagato tako, da vmesnik ponuja dve možnosti izbire jezika (vikanje ali tikanje). Lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:32, 27. avgust 2018 (CEST) : Zdravo. Mimogrede sem opazil, da so bili nekateri moji prejšnji prevodi popravljeni iz vikanja v tikanje (npr. [https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Mwe-upwiz-calendar-date/sl&diff=next&oldid=8166958]), zato sem bolj za poskus to storil še s tistimi par stringi. Slovenska Wikipedija uporablja nekje vikanje in nekje tikanje (npr. tikajo nas tudi tooltipi na vrhu strani - "Seznam tvojih prispevkov" - in nastavitve), ampak verjetno je eno vmesnik uporabniškega računa in drugo "javni" vmesnik. Kar zavrni moje spremembe in se bom v prihodnje pozanimal, preden bom kaj sprobaval. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:52, 27. avgust 2018 (CEST) Kar sem sam do sedaj prevajal vmesnike, se trudim uporabljati tikanje, tudi zaradi praktičnosti, da se takoj ve, na koga se sporočilo nanaša. Že pri prevajanju Echa (Obveščanja) sem uporabil tikanje, saj se mi zdi, da to naredi bolj domače okolje: ''Uporabnik:Primer te je omenil'' ali pa ''Uporabnik:Primer vas je omenil''. Gumbi kot so ''Pošlji'', ''Prekliči'', ''Shrani'' s tem dobijo tudi krajše sporočilo, to pa spet pomeni lažjo uporabo. Tudi za v bodoče predlagam, da raje uporabljamo tikanje. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:11, 27. avgust 2018 (CEST) ==Kandidatura za administratorja?== Živjo, vidim, da že nekaj časa opravljaš posege, povezane s spiskom zadnjih sprememb, odpravljanjem vandalizmov, ažuriranjem podatkov ipd. Tudi sicer si pomemben in prepoznaven del naše male wikiskupnosti, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš na glasovanju izvoljen, ti bodo dodatne funkcije v pomoč pri nadaljnjem delu. Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:55, 5. marec 2019 (CET) : {{u|MZaplotnik}}, pozdravljen in najprej hvala za izkazano zaupanje! Strinjam se s predlogom; ne obljubljam sicer svoje stalne prisotnosti, bom pa z veseljem pomagal Wikipediji še kot administrator. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:07, 6. marec 2019 (CET) ::Hvala za privolitev, sem uredil glasovanje. Stalne prisotnosti pa seveda nihče od nikogar ne pričakuje. :) [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:09, 6. marec 2019 (CET) Čestitke za izvolitev, gumbi za vzdrževanje v pravih rokah vedno prav pridejo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:53, 16. marec 2019 (CET) == Micotakis ali Mitsotakis == Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Sprejmem, da v ostane slovenski zapis brez "y", pri priimku pa gre za direktno prevajanje iz grškega alfabeta v latinščino; Μητσοτάκης - Mitsotakis. Predlagam, da priimek ostane s "ts" namesto "c"- {{nepodpisani|Pv21|21:49, 8. oktober 2019‎‎}} == Hrvaška Wikipedija == Pozdravljen. Pišem ti, ker se spomnim, da si nekaj časa nazaj omenjal, kako slabe izkušnje imaš z administratorji hrvaške Wikipedije. Danes sem tam urejal članek o Francetu Prešernu, v katerem je pisalo, da se je pesnik rodil v Republiki Sloveniji. Podatek sem popravil in kot kraj rojstva navedel Avstrijsko cesarstvo. Administator je moje urejanje izničil, ko pa sem članek ponovno popravil, me je še obtožil neproduktivnega urejanja. Za tem me je tudi blokiral. Na vprašanja: "Kako se lahko človek rodi v državi, ki ne obstaja?" se sploh ni odzival. Kasneje je moje popravke opazil tudi uporabnik TadejM in jih ponovno vnesel v članek. Tudi njegova urejanja so bila izničena, članek pa zaklenjen za neadministatorje. Gre za eno številnih avtokratskih potez hrvaških administatorjev v zadnjem času. Z uporabnikom Tadejem sva sklenila, da bi bilo najbolje, da napišemo stališče in ga posredujemo na Wikimedia Foundation, zanima me, ali bi se morda pridružil z opisom svojih slabih izkušenj? lp [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:51, 12. december 2019 (CET) :Pozdravljen Henrik, pridružujem se vama pri pripravi stališča. Tudi jaz sem že bil na hrvaški Wikipediji deležen podobnega šerifovskega odnosa in nezmožnosti komunikacije. Pred časom sem na pogovorni strani enega od hrvaških člankov opozoril na zastarel podatek, kar mi je [[:hr:Suradnik:Lasta|eden od administratorjev]] izbrisal z generičnim komentarjem ''ne spada u Wikipediju''; ko sem na taisti pogovorni strani prosil za pojasnilo, nisem nikoli dobil odgovora (podatek pa je ostal zastarel še skoraj eno leto). Prav se mi zdi, da opozorimo na obnašanje teh administratorjev, ki vsebino postavljajo na drugo mesto, iz hrvaške Wikipedije pa delajo toksično okolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:29, 12. december 2019 (CET) ::Odlično. Razprava glede priprave stališča se je začela na pogovorni strani uporabnika TadejM. Morda nadaljujemo tam, oziroma se preselimo v rubriko Pod lipo, kjer je bila pred kratkim (novembra) odprta tema glede hrvaških administratorjev? Dobro bi bilo, da se razpravi priključi čim več slovenskih wikipedistov (sploh administratorjev). [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 23:26, 12. december 2019 (CET) ==Prekategorijazija H2== Ali to pomeni, da boš 1. januarja poskrbel za nov primeren tekst, iz katerega bo razviden nov potek R2-430 v skladu z uredbo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:05, 18. december 2019 (CET) :Sem si naredil opomnik, da takrat posodobim članka na novo stanje in povsod počistim reference na hitro cesto. Bo pa tudi vsak tvoj prispevek o obeh cestah, o katerih imaš očitno bogato zalogo podatkov, več kot dobrodošel. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:20, 18. december 2019 (CET) To mi je bila služba 40 let. Preberem in po potrebi dopolnim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 19. december 2019 (CET) == Zahvala == Se opravičujem, ker sem malo po svoje uredil strani z iztočnico Vojak. Žal nisem pomislil, da bi lahko preusmeritev na razločitveno stran vnesel na najbolj osnovno stran. Hvala ker si popravil za mano. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 19:16, 30. januar 2020 (CET) :Malenkost. Hvala tebi za zgledne prispevke, še na mnogo takih! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 21:38, 30. januar 2020 (CET) == Premikanje Predloga:Uradno spletno mesto == Lepo, da si se lotil tudi predlog. Pri premikanju moraš paziti, če se predloga izvaja kot Lua modul. Običajno je v takem primeru v modulu navedeno nekje ime predloge, ki ne sme biti preusmeritev (To povzroči napako v izvajanju modula). Glej moje popravke v [[Modul:Official website]]: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AOfficial_website&type=revision&diff=5312879&oldid=4902110 moj popravek], --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:19, 26. april 2020 (CEST) :Hvala, mislil sem že vprašati - šele po premiku sem videl, da je ta predloga nekaj posebnega, kar presega moje znanje. Se lahko tudi napis predloge "Uradna spletna stran" popravi v "Uradno spletno mesto" v tem modulu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:51, 26. april 2020 (CEST) :: Sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 27. april 2020 (CEST) :::Mislil sem še na napis, ki se prikaže bralcem ob ogledu strani. Ta je še vedno "Uradna spletna stran". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:55, 27. april 2020 (CEST) {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:24, 27. april 2020 (CEST) == Wikimedia commons == Pozdravljen, imam vprašanje v zvezi z nalaganjem slik. Danes sem na WC naložil naslovnico albuma hrvaške glasbene skupine. Najprej sem se zmotil in objavil sliko, prenešeno z interneta, zatem pa sem napako popravil in objavil sliko naslovnice cd-ja, ki sem jo naredil sam. Obe sliki sta bili odstranjeni. Zanima me, ali ne drži, da lahko slike, narejene z lastnimi napravami, objavljamo brez licence. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 22:38, 29. april 2020 (CEST) :Hoj, naslovnice albumov so avtorsko zaščitena dela in se jih ne sme nalagati v Commons, ne glede na to, ali jih slikaš/skeniraš sam. Avtorsko zaščiteno vsebino za t. i. pošteno uporabo namesto v Commons nalagamo lokalno na slovensko Wikipedijo: [[Posebno:Nalaganje]]. Sem lahko naložiš tudi scan naslovnice z interneta, samo primerno mu zmanjšaj resolucijo (npr. na 400px), kot licenco pa izberi "Naslovnica glasbenega albuma ali singla". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:15, 29. april 2020 (CEST) Najlepša hvala za pojasnila. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:38, 30. april 2020 (CEST) == Impresarij == Hi sorry to type in English. I have noticed that you have deleted vandalism page [[Impresarij]]. Kindly put page creation protection to the page so that they are not created again. Hope this helps. Regards. --[[Uporabnik:Tiven2240|Tiven2240]] ([[Uporabniški pogovor:Tiven2240|pogovor]]) 11:37, 17. maj 2020 (CEST) :Looks like the kid lost his interest. In case the vandalism persists, I'll block the IP address. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:54, 17. maj 2020 (CEST) == PP == Živjo, hvala, da si mi razložil za normativno kontrolo, ali mogoče veš kaj pomeni "pp" (uporabniki to zapišejo ob koncu kaj so uredili). Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:35, 18. junij 2020 (CEST) :Hoj, "pp" pomeni "popravek". Pomen vseh okrajšav za povzetke urejanja si lahko pogledaš [[Wikipedija:Povzetek urejanja#Pogoste okrajšave v povzetku urejanja|tukaj]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:56, 18. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. {{nepodpisan|Max9844419087|01:22, 20. avgust 2020}} :Hi, you should use the [[Wikipedija:Pod_lipo|village pump]] for such requests. Could you post it there? I hope somebody will be able to help you. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:41, 20. avgust 2020 (CEST) == Bruno Urh == Spoštovani vandalizatorji moje strani in dobrega imena “M. Zaplotnik”, “”Zimsko sonce”, “Melaleuca alternifolia”, “Upwinxp”, “A09090091” in ostali sodelujoči redaktorji Wikipedije! Čeprav sem do 18. leta res živel v Kočevju in imam kraj in ljudi rad, pa menim, da si ne morete lastiti pravice zamenjati moje celovite biografije in bibliografije ter z referencami podprte podatke o mojem dokumentiranem, mednarodnem in nasploh širokem arhitekturnem, dramskem, literarnem in ostalem delu ter alpinizmu — le s 25 let starimi balastnimi natolcevanji navedenimi kar v prvem naslovu pod “Kritika” in le s 25 let starimi lokalnimi projekti kot referencami. Jaz sem še živ in dejaven. Nisem noben jugoslovanski arhitekt, saj sem diplomiral po razpadu Jugoslavije, sem pa pooblaščeni slovenski in avstrijski arhitekt. Izbrisali ste vse o mednarodni arhitekturni smeri “Holotecture” katere utemeljitelj sem (ki sem jo bil pred leti celo patentiral, z vsemi publikacijami vred, tudi mednarodnimi znanstvenimi itd.). Izbrisali ste vse moje izdane strokovne knjige, članke, dela itd. Če bi imeli iskrene namene dopolniti in urediti stran, je ne bi v celoti izbrisali. Upam, da takšna redakcija ni v skladu s standardi Wikipedije. Prosim, da do ponedeljka, dne 28.12.2020 namestite nazaj podatke kakršni so bili pred vašim izbrisom in vašo namestitvijo škodljivih in namernih ter pristranskih klevet (na kar nedvoumno nakazuje “Kritika” kot prvo poglavje sicer brez repa in glave in z napačnimi ter pomanjkljivimi navedbami), ki sem jih skušal izbrisati, a jih skriti za šiframi vztrajno nameščate nazaj v roku parih minut. Jaz identitete ne skrivam. Seveda verjetno smete dodati tudi balast — vse 25 let stare podatke, tudi napade name (in predvsem na takratnega župana) oziroma kot jih vi imenujete “Kritika”, saj bodo le potrdili kako dejaven in predan sem bil tisto leto ali dve tudi v Kočevju. Menim pa, da je takšna postavitev nekih travm neke novinarke na prvo mesto in v prevladujočem obsegu in celo na račun izbrisa vseh ostalih referenc zlobna, neprofesionalna in namerno škodljiva. (Pred 25 leti sem jo tožil, a je imela na razpolago odvetnika Dela, jaz pa sem bil brez denarja. Na prvi stopnji sem bil tožbo kljub temu dobil, kasneje pa v boju s časopisno hišo finančno omagal in se umaknil.) Danes se ne bom, saj mi poleg moralne (spet) nastaja tudi velika finančna škoda. (Sem že dobil pripombo stranke, ki kupuje eno mojo hišo za 400.000,00 € iz naslova teh vaših klevet.) V kolikor torej ne odstranite klevet in ne vzpostavite prvotno stanje podatkov na strani Bruno Urh, bom predal zadevo vsaj dvem, velikim, najboljšim, z nami poslujočim pooblaščenim odvetniškim družbam — specializiranim za avtorsko pravo in za odškodninsko pravo v Sloveniji in v svetu. Preverili bosta zakonitost vašega početja in ocenili ali obstaja podlaga za kazenski in odškodninski postopek proti vam kot posameznikom in instituciji po sodni poti. Ali si bi po razkritju identitete v morebitnem postopku in po morebitnem zaključku postopka tudi tako solidarno znali razdeliti te velike stroške v stotisočih kot si sedaj delite čas in voljo v minutah za napad name, pa boste sami ocenili, saj se verjetno dobro poznate med seboj. Jaz upam na vašo razumnost in na profesionalnost ter poslanstvo vaše institucije, predvsem pa si želim miru, da lahko opravljam svoj poklic. Lep pozdrav, nešifrirani Bruno Urh V vednost: Odvetniški pisarni in gospodarskemu atašeju, pooblaščenemu ministru v Washington-u, USA [[Uporabnik:LucasLevjesrcni|LucasLevjesrcni]] ([[Uporabniški pogovor:LucasLevjesrcni|pogovor]]) 16:44, 23. december 2020 (CET) == Zakaj si razveljavil? == Včeraj sem dodal nekaj vsebine k rastlini [[Baldrijan]], saj je ta zelo slabo opisna in si mi razveljavil. Kar sem dodal so točni podatki. Mi prosim razložiš kaj je razlog za raveljavitev? Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi? Razumem eno raveljavitev prej, kjer se nisem dovolj potrudil ampak pri [[Baldrijan]] pa ne razumem. :Naj samo dodam, da je spodnji link, ki si ga dodal spodaj v ''Zunanje povezave'' je mrtev in vrže napako 404. Sicer pa z vidika zadnjih urejanj glej [[Wikipedija:Pod lipo#Vandalizem v vsaki vasi]], saj so šolarji{{navedi vir}} vandalizirali tele članke in vnjih povečini dodajali mlade "vplivneže". Upam, da se spor razreši. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:42, 28. januar 2021 (CET) :Katera od povezav vrne 404? Meni oba delujeta? Je to razlgo za razveljavitev. Ne razumem pa točno glede vandalizma. Ali moj zapis res izgleda kot vandalizem? ::<s>Meni obe vržeta 404</s>. Sicer pa tvoj zapis ni bil vandalizem. Mogoče nisem dovolj jasno napisal, ampak je bil moj odziv na tvoj stavek: ''Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?''. Upam, da se bo tole hitro razčistilo. Jaz bi mogoče vrnil, bi pa tvoje trditve poiskal z boljšimi viri (botaničnim priročnikom ipd.). Pomota z linkom (kopiral sem celotnega in ne samo dela. Za tole se opravičujem) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:07, 28. januar 2021 (CET) ::: Uf a res? Bom preveril kaj je s temi povezavami. Aha havala za pojasnilo. Sedaj razumem. Seveda, lahko dodam še vire. {{nepodpisani|Primozgo|10:15, 28. januar 2021‎}} ::::Sem vrnil vsebino, brez povezav, ki niso bile ravno na nivoju. Kot napotek, viri za take trditve pa res morajo biti strokovni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:28, 28. januar 2021 (CET) == IP blokada == Pozdravljen! V povzetek si me podučil, da IP-jev ne blokiramo trajno. Če grem po BlokListi, vidim na zadnjih dveh straneh (od konca) 4 IPje, ki so bili blokirani za vedno. Načeloma bi lahko vsak IP blokirali za 1 teden/3/6 mesece, ampak bo oktobra spet isto s*****. PMM je to ena in ista oseba, a bi mogoče vložili checkuser prošnjo in potem lock na meto? LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:34, 9. april 2021 (CEST) :PS: Po moje bi morali tudi razširiti filter proti psovkam z ta novimi italijanskimi iz peskovnika in mojega pogovora... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:42, 9. april 2021 (CEST) ::Hoj, seveda se na naše peskovnike spravlja en in isti osebek, vendar nikoli ne deluje dalj časa z istega IP-naslova, zato z dolgotrajno blokado ne bomo dosegli ničesar. Če ima dinamičen naslov IP ali več dostopov do interneta, se lahko brez vsakršnega truda preklopi na drug IP in v 6 mesecih se skoraj gotovo ne bo vrnil ravno na blokiranega. Statične IP-je (kot je [[Posebno:Prispevki/194.249.186.71|ta]]) v primeru neprenehnega vandalizma lahko blokiramo za pol leta, eno leto, za stalno pa spet ne – po dvanajstih letih res ni več nevarnosti vandalizma s tega naslova, je pa čisto možno, da se taisti IP nekega dne dodeli naključnemu uporabniku interneta, ki bo tako po nedolžnem blokiran. ::V filter zlorab lahko dodamo italijanske psovke, žal pa dvomim, da filter deluje tudi na povzetke urejanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:03, 9. april 2021 (CEST) == Odblokiranje == Hvala. Danes sem ga preveril še na WHOISu. IPv6 je sicer datiran v Slovenijo, a se bojim, da GRP uporablja IP spoofing. To praktično pomeni, da bi lahko vandaliziral tudi s tvojega IP, če bi ga vedel. Pogosto lutkarji tudi razveljavljajo samega sebe. Glede na podatke je Ipv6 z Arnesa, ki je načeloma varno omrežje, zato ga ne bom blokiral ponovno (tako ali tako je bil samo 1 teden). Pozornost je še vedno priporočena. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:44, 13. november 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Evrokovanci == Oprosti, vračanje je bila pomota. Hotel sem vrnit [[tenis]], pa si se zaradi posodobitev v živo znajdel pod klikom :( '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:45, 11. februar 2022 (CET) :Tudi meni je že kdaj uspelo. Nobene zamere:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 11. februar 2022 (CET) == zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga? == zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga?? [[Posebno:Prispevki/2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49|2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49]] 13:23, 5. april 2022 (CEST) :Stran je bila napisana z avtomatskim prevajalnikom in preveč nerazumljiva za objavo. Poleg tega se zdi, da oseba ne izpolnjuje merila [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. Imeti YouTube kanal in objaviti nekaj singlov, ki jih ne pozna noben resen medij, še ni dovolj za obstoj članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:03, 5. april 2022 (CEST) ::Poleg tega dva stavka vsebine je premalo za enciklopedijski vnos. Da o 10 referencah ne govorimo ([[WP:SPAM]]). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:06, 5. april 2022 (CEST) == Filter opus/opis == Pozdravljen. Kot ustvarjalca tega filtra naj te prijazno opomnim, da ima [[Posebno:AbuseFilter/7]] med zadnjimi zadetki dva lažna. Bomo ukrepali? Zdi se mi čudno, ker je uporabnik samo dodal 3 povezave, pa ga je vseeno zaznalo. Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:34, 9. junij 2022 (CEST) :Sem že ugotavljal, da ne deluje, kot bi moral, ja. Lahko se izklopi, dokler bolje ne naštudiram regexa. Se pa "popravki" ustvarjalnega opusa v ustvarjalni opis pojavljajo kar konstantno in sem prav radoveden, zakaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:34, 9. junij 2022 (CEST) ::Razlog je slab besedni zaklad šolarjev. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:45, 9. junij 2022 (CEST) :::To sem domneval, ampak takšna iniciativnost pri popravljanju ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:54, 9. junij 2022 (CEST) ::Mogoče bi lahko dodal preverbo kategorije (če je v kategoriji pesniki/pisatleji/dramatiki ...). Glede na to, da so ure precej šolske (moraš všteti tudi dijake v računalnicah dijaških domov), lahko pmm to počaka do 24. junija ter nato presodimo nadaljnje ukrepanje. Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:14, 9. junij 2022 (CEST) :::Mislim, da bi bilo dovolj samo preprogramirati filter, da bo deloval.:) Trenutno se sproži vedno, če se obe besedi nahajata v kateri od spremenjenih vrstic, moral bi biti specifičnejši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:13, 9. junij 2022 (CEST) ==Zaključitev predlogov za prestavitev== Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Prosil bi te za zaključitev [[:Kategorija:Odprti predlogi za prestavitev|odprtih predlogov za prestavitev]], pri katerih nisi sodeloval. Treba je dodati predlogo {{tlps|PP vrh|result=}} na vrhu, zamenjati {{tls|predlog za prestavitev/datiran}} s {{tlps|predlog za prestavitev/konec|''ime ciljne strani''}} in dodati {{tls|RM bottom}} na dnu. Za zgled sem zaključil [[Pogovor:Seznam slovenskih kuharskih oddaj]] in še nekaj predlogov v [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:40, 24. februar 2023 (CET) :Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:20, 24. februar 2023 (CET) ::{{u|TadejM}}, prosim, sem zaključil kar vse nedvoumno odločene razprave, starejše od enega tedna. Očitno sicer nekje grešim, saj se strani ne dodajajo v kategorijo [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev|Zaključeni predlogi za prestavitev]]. Kar pa se tiče predlog ... če vprašaš mene, bi zadoščali dve, »Predlog za prestavitev« in »Zaključen predlog za prestavitev«. Naša skupnost je toliko manjša od angleške, da zmore reševati tekoče zadeve z enostavnejšimi procedurami, poleg tega nimamo moči (človeške in robotske), da bi redno učinkovito rokovali s takimi svežnji predlog. Nočem dajati v nič čigavršnega truda, bi pa si želel poenostavitve sistema. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:16, 24. februar 2023 (CET) :Super, hvala. Bom pogledal, kaj je s kategorizacijo; verjetno je napaka v predlogi. Glede predlog: Za ustvaritev polja potrebuješ dve predlogi, ena predloga je za zamenjavo {{tl|Predlog za prestavitev/datiran}}. Drugače nimam nič proti poenostavitvi, če se v osnovi ohrani enaka funkcionalnost. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:24, 24. februar 2023 (CET) ==Portal Slovenija== Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vidim, da si posodobil [[Portal:Slovenija]]. To je super, hvala. Na stran sem dodal predlogo {{tl|Stanje vzdrževanja portala}}, ki ima trenutno prazen parameter {{para|maintainer1}}. Če si pripravljen prevzeti skrb za portal, te vabim, da se vpišeš kot njegov vzdrževalec. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:20, 4. april 2023 (CEST) :Zdravo, hvala za vabilo, vendar portala v trenutnem stanju ne bi zmogel vzdrževati. Vsebino naslovne strani bom po potrebi še posodobil, da pa bi v njegovem okviru organiziral vso obstoječo wikivsebino, bi bil trenutno prevelik zalogaj zame. Če nekoč portal zaživi, pa bi me zanimalo sodelovanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:16, 5. april 2023 (CEST) == Registration proces za Tbilisi == V sledečih dnevih izpolni [[metawiki:Wikimedia CEE Meeting 2023/Registration#Registration_process|https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Meeting_2023/Registration#Registration_process]] (rdeči gumb Affiliate Delegate Registration Form). Jaz se bom lotila tega jutri popoldne. * Prijavljaš se za "Wikipedians of Slovenia User Group", * link kjer so glasovali o naju pa https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#WMCEE_meeting_2023,_Gruzija * Za kraj odhoda in prihoda izberi Ljubljana (letalo), in zgodnejši datum "Thursday, September 14, 2023" in za nazaj kasnejši datum "Monday, September 18, 2023". Greva daleč in predlagam, da zadevo izkoristiva. To se bo pri dogovarjanju za letalske karte še lahko spremenilo. * vize ne potrebujeva (glede na GOV.SIlahko vstopiš tudi z osebno izkaznico) Drugače pa predlagam, da se kontaktirava po mailu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:40, 24. maj 2023 (CEST) == Egejsko morje == Kdo pravi, da je Belo morje arhaično ime? Makedonci in Bolgari ga imenujejo tako še danes, težko pa je tudi trditi, da z njim nimajo oz. niso imeli nikoli opravka... [[Posebno:Prispevki/2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3|2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3]] 02:01, 15. september 2023 (CEST) : Glede arhaičnosti sem pretirano posplošil, se opravičujem. V vsakem primeru pa je imenom v pol ducata različnih jezikov namenjeno poglavje [[Egejsko morje#Etimologija|Etimologija]] in ne uvodna vrstica, kamor sodijo (če sploh) samo še morebitna druga uradna imena. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:36, 18. september 2023 (CEST) == Gruzijske teme == Zdravo, hvala da si se lotil prečrkovanja. Angleške transkripcije so mi pa res šle že na živce, samo nisem imel znanja :P So urejanja povezana z obiskom? Kako je bilo (sprašujem, ker si prvič šel - ni treba odgovarjati, če nočeš). Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:27, 21. september 2023 (CEST) :Hoj, seveda je bil obisk Gruzije lepa motivacija, da se malo izobrazim o tej državi in spotoma še pomagam napraviti kak članek bolj čitljiv. Glede na količino gruzijskih člankov ne bom kmalu gotov.:) S prečrkovanjem gruzinščine si tudi jaz še nisem prišel popolnoma na čisto (predvsem kaj s tistimi črkami, ki jih poznajo v dveh različicah – c, č, k, p, t), mi je pa prvi cilj pospraviti angleško navlako. V jeziku, kjer so zelo pogoste dvoumne kombinacije črk (na primer [[Mcheta]] aka Mtskheta in ne Mčeta), se mi zdi to toliko bolj važno.:) Srečanje je bilo enkratna izkušnja in bi ga priporočil vsakemu zagnanemu sodelavcu. Tja sem odšel malo negotov, če bom sploh lahko kje sodeloval, vrnil pa se poln novih idej. Vredno je videti, kaj vse počnejo v drugih skupnostih, pa tudi spoznati wikipediste še drugače kot le po vzdevku. Sicer pa bova s Pinky še pripravila poročilo o srečanju in poročala pod lipo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:51, 21. september 2023 (CEST) == Nagrade v znanstveni fantastiki (in na splošno) == Vidim, da sta ti in [[uporabnik:Marko3|Marko3]] prestavljala [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_hugo&diff=prev&oldid=6109107 nagradi hugo] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_nebula&diff=prev&oldid=6110937 nebula] na naslova z malimi črkami. Kako je pa npr. pisano [[nagrada SFERA]]? Ali tudi z malo? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 07:53, 17. december 2023 (CET) : Hm, že od osnovne šole nas zavzeto učijo, da se imena nagrad pišejo z malo začetnico ([[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], [[Viktor (nagrada)|viktor]], [[grammy]], torej tudi hugo in nebula), razen če vsebujejo lastna imena (kakšna [[nagrada Prešernovega sklada]]). Za takole stilizirano ime nagrade, kot je SFERA, pa ne bi vedel, žal ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:12, 18. december 2023 (CET) == Aneksija Krima == : ''Preseljeno na [[Pogovor:Aneksija]].'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:59, 1. marec 2024 (CET) == Question on Slovenian == Živjo! I do not speak Slovenian and having seen you on the history page of [[Zrenjanin]], I would like to ask you about the correct spelling of the name of this city. For some reason its Slovenian-language name was spelled as Zreňanin on my home wiki (Russian Wikipedia). If I understood it correctly, the Slovenian alphabet does not contain the letter ň. This is why I checked its name here [[Zrenjanin|(Zrenjanin]]) and changed it to Zrenjanin in the Russian-language article (it also happens to be the same as latin Serbian Zrenjanin). Could you please tell me if I was right here? Thank you in advance and thank you for your efforts on Wikipedia! [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 02:35, 8. maj 2024 (CEST) :Hi {{u|Ur frnd}}, Zreňanin is the name in Slovak, which is a co-official language in some places in Vojvodina (you'll find the name Zreňanin, for example, on traffic signs entering the town). In Slovenian the name is written the same as in Latin Serbian: Zrenjanin, but Slovenian doesn't have an official status there like Slovak, Hungarian and Romanian languages do. Perhaps somebody had intended to add the Slovak name and mislabeled it as Slovenian? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:27, 8. maj 2024 (CEST) :: Thank you, {{u|Upwinxp}}! This was one of my guesses. The Russian article has been edited to have Zreňanin as its ''Slovak'' name. Meanwhile, our fellow Slovak Wiki uses Zrenjanin https://sk.wikipedia.org/wiki/Zrenjanin. Perhaps I will contact someone there so they could switch it to the correct spelling. [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 13:17, 8. maj 2024 (CEST) ::: You're welcome! I see it has been [[:sk:Diskusia s redaktorom:Teslaton#Renaming an article|sorted out]] on the Slovak wiki, too. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:56, 8. maj 2024 (CEST) == Vandalizem == Imaš pa zelo hitre prste :) Ni se mi še zgodilo, da bi imel navzkrižje urejanj na blokiranju ter dveh povračanjih urejanj. Ena v miljon možnost. Lep večer ti želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:31, 9. maj 2024 (CEST) : Bolje dva kot nobeden.;) Enako tudi tebi! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:36, 9. maj 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Mail == Sem ti odpisal. Hvala za kontakt. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:50, 26. julij 2024 (CEST) == Revert == Hvala, nisem sploh opazil, da sta dva IP-ja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:13, 3. avgust 2024 (CEST) == Demonimi == Jaz sicer podpiram Wikipodatki, kolikor se da. Pri demonimih (krajev ki so bili po prvi v Italiji) sem že prej opazil, da pobira italijanske (kjer pač so). Tale poizvedba https://w.wiki/ApjM vrne naselja in obline (trenutno 26 zadetkov), ki sploh imajo polje demonim in jih dopolnim s slovenskim in jim dam višji rank kot italijanskim - primer Koper. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:23, 15. september 2024 (CEST) : Uporabno, bom pogledal. Hja, v marsičem so Wikipodatki čudovita stvar, ampak po mojem mnenju smo z njihovo implementacijo vseeno malo preveč liberalni ... da takele stvari visijo naokoli toliko časa, preden kdo opazi in ukrepa, ni najboljša reklama za nas. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:46, 15. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} : {{u|A09}}, najlepša hvala, takšnega wikivoščila pa še nisem prejel. Tudi tebi mirne praznike in vneme ter uspehov polno novo leto – na Wikipediji in izven nje 🙃 —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 23. december 2024 (CET) ::Se ne spomnim, da bi kdo to počel v preteklih letih, pa se mi zdi in primerno kot tudi povezovalno. Škoda, da ni bolj pogosto - sploh v teh časih, ko lepa beseda vse manjkrat najde lepo mesto. Hvala tudi tebi za voščilo. Lep večer,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:48, 23. december 2024 (CET) == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> ==CEE== Pozdravljen. si pri tockovanju mogoce pozabil, da se prispevki k projektoma nujnih 1000 in nujnih 10.000 tockujejo z dodatnimi 3 tockami? LP, Blugeginger2 {{nepodpisan|157.167.74.180|09:04, 3. junij 2025}} : Hoj, nisem pozabil – prosil sem Yerpa, ki je že na začetku natečaja pripravljal seznam relevantnih člankov in ima boljši pregled nad projektoma, da te točke prišteje on. Delne točke sem označil z ležečo pisavo, da se ne pozabi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 3. junij 2025 (CEST) :: OK, oprosti za sitnarjenje. {{nepodpisan|157.167.74.180|09:21, 3. junij 2025}} == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Posodobitev števila prebivalcev == Ali je možno, da še v članku [[Občina Brežice#Naselja]] strojno posodobiš števila prebivalcev? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:44, 2. avgust 2025 (CEST) : Urejeno. Ni se bilo niti treba truditi s strojnim urejanjem, temveč sem samo naredil izpis iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/ pxweb.stat.si] in skopiral številke iz ene tabele v drugo.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:27, 2. avgust 2025 (CEST) Odlično, hvala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 2. avgust 2025 (CEST) Lahko to narediš še za [[Seznam občin v Sloveniji]] in [[Seznam mest v Sloveniji]]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:02, 3. avgust 2025 (CEST) : Pogledam danes ali jutri. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:28, 4. avgust 2025 (CEST) :: Seznam občin (z zamudo) urejen, seznama mest pa se lotim ob priliki. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:38, 12. avgust 2025 (CEST) Pri občinah bi bilo treba še gostoto prebivalcev posodobit. Se da to kako avtomatsko preračunat in vnest? Pa v glavi tabele manjka še datum stanja pri prebivalcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:11, 12. avgust 2025 (CEST) : Gostoto sem posodobil – recimo pri Ajdovščini se je spremenila z 79 na 81. Računati ni bilo treba, temveč sem jo vzel iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px Statove tabele]. Vsi trije stolpci imajo podatke za 1. januar 2024, najnovejši datum, za katerega sta v Statovi tabeli objavljeni tako površina/gostota kot število prebivalcev. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:26, 12. avgust 2025 (CEST) A, sem spregledal, da si že posodobil. Hvala za opravljeno delo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:36, 12. avgust 2025 (CEST) ==Rocol-Melara in Trg Oberdan== Sem ti odgovoril na svoji strani. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:57, 26. avgust 2025 (CEST) == Update request == Hello, Upwinxp. Can you rename [[Princ Andrew, vojvoda Yorški]] into the Slovenian version of [[Andrew Mountbatten Windsor]]? After all his titles, honours and styles were stripped of him on 30 October 2025, he became plain (Mr.) Andrew Mountbatten Windsor. Here is the official statement from Buckingham Palace: https://www.royal.uk/news-and-activity/2025-10-30/a-statement-from-buckingham-palace Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-30848-59|&#126;2025-30848-59]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-30848-59|pogovor]]) 19:02, 1. november 2025 (CET) :BTW, glede na to, da gre za dogodke v britanski kraljevi družini praktično brez precedensa bi bilo mogoče pametno novico uvrstiti na glavno stran. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:03, 1. november 2025 (CET) :: {{ping|&#126;2025-30848-59}} {{opravljeno}}. {{ping|A09}} morda pod pogojem, da se članek temeljiteje posodobi, ampak tudi sicer po mojem skromnem mnenju zdrahe z norveškega, španskega, japonskega, britanskega, esvatinijskega dvora spadajo bolj med rumene novice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:18, 1. november 2025 (CET) :::Se strinjam, WP ni rumeni tisk, tako da je večidel odvisen od formulacije same. Podatek o takorekoč epilogu pa se mi zdi zanimiv, zadeva se v britanski javnosti skozi zobe vleče že nekaj let, zato bi znalo zadostovati za sam vnos. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:48, 1. november 2025 (CET) Hello, Upwinxp. Can you rename [[Andrew Mountbatten Windsor]] to [[Andrew Mountbatten-Windsor]], by adding the hyphen in Andrew Mountbatten-Windsor's surname? Andrew Mountbatten-Windsor's surname has been hyphenated again, as decreed by late Queen Elizabeth II, after the hyphen was briefly omitted from his surname, after he was stripped of all his royal and military titles. Here is a source from The Guardian, which is a respectable newspaper, not a tabloid. https://www.theguardian.com/uk-news/2025/nov/12/andrew-mountbatten-windsor-hyphenated-decreed-queen-elizabeth Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-39123-02|&#126;2025-39123-02]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-39123-02|pogovor]]) 13:36, 8. december 2025 (CET) : {{opravljeno}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:48, 8. december 2025 (CET) ::Thank you very much. [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-39133-56|&#126;2025-39133-56]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-39133-56|pogovor]]) 15:58, 8. december 2025 (CET) == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Upwinxp, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:30, 19. december 2025 (CET) : Hoj, hvala za vabilo. Obljubim najmanj en prispevek :) Tale konec tedna bom bolj daleč od Ljubljane in v glavnem offline, tako da me na današnjem editathonu v živo ne bo, za zaključni dogodek v januarju pa se mi mogoče celo uspe zorganizirati. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:06, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še veliko čričkov, kolibrijev in ostalih žužkov, pa čim manj vandalizma! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:19, 24. december 2025 (CET) |} :{{u|A09}}, hvala. Tudi tebi srečno 2026, mirne praznike in zaslužen oddih ob najbližjih po zelo aktivnem letu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:07, 24. december 2025 (CET) == Školjke == Hej, sem videl prispevke o kongerijah. Sploh pri [[Kuščerjeva kongerija|kuščerjevi kongeriji]] se sprašujem, če je v skladu z [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4950/pisanje-za%C4%8Detnic-pri-vrstah-bitij odgovorom Jezikovne svetovalnice] ni morda bolje pisati z veliko začetnico, ki naj bi bila prevladujoča v literaturi? Začetnici sta sicer obe dovoljeni, zato bi bil hvaležen za kakršenkoli komentar. Hvala in lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:54, 1. februar 2026 (CET) : Živjo. Ja, ko sem ustvarjal članka, sem videl, da različni viri pišejo različno. Jaz sem se na koncu odločil držati oblike, ki jo že uporabljata [https://www.bioportal.si/fotoarhiv.php BioPortal] in [https://narcis.gov.si/ords/r/narcis/narcis/takson?p44_tax_id=35037 NarcIS]: z malo začetnico in trdim č. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:56, 2. februar 2026 (CET) Če izkoristim temo - je kak poseben razlog, da si kategorijo poimenoval po znanstvenem imenu družine in ne "Trikotničarke"? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:04, 2. februar 2026 (CET) : Ni. Sem se slučajno zgledoval ravno po [[:Kategorija:Pinnidae|kategoriji Pinnidae]], potem pa temu nisem več posvečal pozornosti. Se lahko preimenuje obe. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 2. februar 2026 (CET) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Zapis nekdanjih imen == Morda je res lepše, da se nekdanja imena naselij piše ležeče kot pa odebeljeno. Da ti ne bo treba menjati. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 12:35, 3. maj 2026 (CEST) : Pozdravljen. V vsakem primeru je dobro, da je od članka do članka karseda enotno, in v veliki večini člankov o naseljih so tujejezična, zgodovinska ... imena v uvodni vrstici že pisana ležeče. Tudi meni je lepše tako kot pa odebeljeno, sicer bi marsikje postalo kičasto. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST) :: {{u|Kranjski Timijan}}, glede na tvoja kasnejša včerajšnja urejanja nisem več prepričan, ali sem prav razumel tvoje zgornje sporočilo? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:16, 4. maj 2026 (CEST) :::Ojoj, zdaj sem opazil, butec, sem pozno zvečer delal napol avtomatsko. Jao, to se pa res opravičujem [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 13:54, 4. maj 2026 (CEST) == Šentjungert == ''Prestavil na [[Pogovor:Šentjungert]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)'' == Slovenščina == Hello. I'm looking for Slovenian translation of descriptions of a few items for Wikidata. Would you help? [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 00:16, 7. maj 2026 (CEST) : {{ping|Eurohunter}} sure, tell which ones and I'll try my best. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:12, 7. maj 2026 (CEST) :: "studijski album Basshunterja", "kompilacijski album Basshunterja" and "singel Käärije in Basshunterja" has to be correct in Slovenian. I need Bosnian "pjesma Käärije i Basshuntera" in Slovenian and "promotional single by Basshunter", "music video by Basshunter" and "lyric video by Basshunter and Alien Cut". [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 19:02, 7. maj 2026 (CEST) ::: "studijski album Basshunterja" and "kompilacijski album Basshunterja" are okay. ::: I suggest to change "singel Käärije in Basshunterja" to "singel Käärijäja in Basshunterja" – while it might sound weird, Finnish nouns ending with -ä should be treated differently than Slovene nouns ending with -a (also [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4661412/jyvaskyla Jyväskylä – genitive Jyväskyläja]). ::: Considering the above, "pjesma Käärije i Basshuntera" would be translated as "pesem Käärijäja in Basshunterja". ::: "promocijski singel Basshunterja" – "promocijski singel Basshunterja". ::: "music video by Basshunter" – "glasbeni video Basshunterja", or "videospot Basshunterja". ::: "lyric video by Basshunter and Alien Cut": a difficult one to give a simple yet exact translation as we haven't got a term for 'lyric video'. Consider putting it as "pesem Basshunterja in Alien Cuta" (song) or "video Basshunterja in Alien Cuta" (video). Anyway, a single lyric video is probably not notable enough for a Wikidata property of its own. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:17, 7. maj 2026 (CEST) :::: Thanks a lot. All added expect lyrics video. Official lyrics video are notable on Wikidata. If that is helpfull - in Polish "music video" is called "teledysk", then "lyrics video" is called "teledysk tekstowy" and "lyrics" is for "tekst". [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 20:49, 21. maj 2026 (CEST) bltxsm4dd0ctmur4wxsrdgt8yg77vup Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6678949 6678506 2026-05-21T22:21:03Z ~2026-13659-49 255600 /* Š */ 6678949 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] oyqtqyqvz5viorm6xockrjaka0bi07g Atika (bivša država) 0 410842 6678979 6383188 2026-05-22T05:10:57Z ~2026-12614-44 255361 popravek tipkarske napake 6678979 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Atika}} {{Infopolje Bivša država |native_name = Atika |conventional_long_name = {{lang|grc|Αττική}} |common_name = |image = Attica 06-13 Sounion 16 Cape Sounion.jpg |caption =Rt Sounion |image_map = Phyle map-en.svg |image_map_caption = |year_start = |year_end = |continent = Evropa |region = [[Grčija]] |era = [[antika]] |status = |government_type = |religion = |common_languages = |event_start = |date_start = |event1 = Atenski imperij (477–404 pr. n. št.) |date_event1 = |event2 = Druga atenska konfederacija (378–338 pr. n. št.) |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_end = |date_end = |capital = [[Atene]] |today = {{flag|Grčija}} }} {{coord|38|05|0|N|23|30|0|E|region:GR|display=title}} '''Atika''' (grško Αττική, ''Attikḗ'' ali ''Attikī́''; starogrško [atːikɛ̌ː] ali sodobno [atiˈci]) je zgodovinsko območje, ki vključuje glavno mesto [[Grčija|Grčije]], [[Atene]]. Leži na [[Atiški polotok|Atiškem polotoku]], ki sega v [[Egejsko morje]]. Sodobna upravna regija Atika je obsežnejša od zgodovinske in vključuje [[Saronski otoki|Saronske otoke]], otok [[Kitera|Kitero]] in občino [[Trojzinija]] na [[Peloponez|peloponeškem]] polotoku. Zgodovina Atike je tesno povezana z zgodovino v Atenah, ki so bile v klasičnem obdobju najpomembnejše mesto v antičnem svetu. == Geografija == [[File:LavrioPort.jpg|thumb|left|200px|Pristanišče Lavrion]] [[File:Marathon-See - Staumauer 2011.jpg|thumb|left|200px|Jezero Maraton]] Atika je trikotni polotok v Egejskem morju. Na severu jo od Beocije deli 16 km dolgo pogorje Kitajron. Na zahodu je meja na morju in [[Korintski prekop|Korintskem prekopu]]. Saronski zaliv leži na jugu, otok Evboja pa proč od severne in vzhodne obale. Gore delijo polotok v ravnine Pedias, Mesogaja in Triazion. Gore so: Himet, vzhodni del Geraneje, Parnita (najvišja gora v Atiki), Ajgalej in Penteli. Ajgalej, Parnita, Penteli in Himet (v smeri urnega kazalca od jugozahoda) delijo gričevnato ravnino, na kateri se zdaj širi metropolitansko mesto Atene - Pirej. Ravnina Mesogaja, ki se zdaj imenuje Mesogeja, leži vzhodno od Himeta in je na severu povezana z vznožjem gore Penteli, na vzhodu je zaliv Evboja in gora Mirkin (sodobno Merenta), na južni strani so gore Lavrij (sodobni Lavrio). Atensko jezero Maraton je bilo leta 1920 umetno zajezeno. Borovi in jelkovi gozdovi pokrivajo območje okoli Parnite. Himet, Penteli, Mirhinous in Lavrij pokrivajo gozdovi z borovci, medtem ko je na preostalem območju grmičevje. Kefiz je najdaljša reka v Atiki. Po Platonu so bili stare meje Atike določene na eni strani z ožino, proti celini pa so segale do višine Kitajrona in Parnesa. Mejna črta je segala do morja, kjer je mejila na okrožje Orop na desni in ob reki Azop na levi strani. == Zgodovina == === Antična zgodovina === [[File:Greece Cape Sounion BW 2017-10-09 10-12-43.jpg|thumb|left|Pozejdonov tempelj (približno 440 pr. n. št.) pri rtu Sounion, najjužnejši točki Atike]] V antiki so se Atenci hvalili, da so "[[ Domorodno ljudstvo |avtohtoni]]", kar pomeni, da so bili prvotni prebivalci Atike in ne priseljeni od drugod. Tradicionalno velja, da je bila Atika v klasičnem obdobju, v grškem mračnem obdobju (okoli 1100–750 pr. n. št.), zatočišče Joncev, ki so pripadali plemenom s severnega Peloponeza. Menda so bili Jonci prisiljeni zapustiti svojo domovino zaradi Ahajcev, ki so morali zapustiti svojo domovino po vdoru Dorcev. <ref>Pausanias VIII, 1</ref> Jonci naj bi se združili s starodavnimi Atičani, ki so se pozneje sami imeli za del jonskega plemena in so govorili jonsko narečje. Veliko Joncev je pozneje zapustilo Atiko. Načrtno so naselili egejsko obalo Male Azije in ustanovili 12 mest [[Jonija|Jonije]]. [[File:Brauron - Π-shaped stoa and Classical Bridge.jpg|thumb|Antična lega Bravrona]] V [Mikenska civilizacija|mikenskem obdobju]] so Atičani živeli v avtonomnih kmetijskih družbah. Glavni kraji, v katerih so bili najdeni prazgodovinski ostanki, so [[Maraton, Grčija|Maraton]], Rafina, Nea Makri, Bravron, Torik, Agios Kozmas, Elevzina, Aharnjani (Menidi), Markopulo, Spati, Afidna in [[Atene]]. Vsa ta naselja so cvetela v mikenskem obdobju. <ref name=ReferenceA>{{navedi splet|title=History|url=http://diocles.civil.duth.gr/links/home/database/periferiaprotevousis/pr05hi.pdf|work=Prefecture of Attica|publisher=Democritus University of Thrace|accessdate=13 January 2013|archive-date=2012-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120303075108/http://diocles.civil.duth.gr/links/home/database/periferiaprotevousis/pr05hi.pdf|url-status=dead}}</ref> Atiko je sestavljalo 12 majhnih skupnosti v času vladavine [[Kekrops II.| Kekropsa II.]], legendarnega jonskega kralja Atike. [[Strabon]] jih je imenoval Cecropia, Tetrapolis, Exacria, Decelea, Eleusis, Aphidna, Thoricus, Bravron, Cytheris, Sphettus, Cephissia in Phalems. V času vladavine [[Tezej]]a, mitološkega kralja v Atenah, so bile pozneje vključene v atensko državo. Sodobni zgodovinarji menijo, da je verjetnejše, da so bile skupnosti postopno vključene v atensko državo med 8. in 7. stoletjem pred našim štetjem. <ref name="BC 1994, p. 115">''Ancient History until 30&nbsp;BC'' (''Ιστορία των αρχαίων χρόνων ως το 30 πΧ''), L. Tsaktsiras, M. Tiverios, schoolbook for A' Gymnasiou, 13th edition, Athens, 1994, p. 115</ref> Do 6. stoletja pred našim štetjem so plemiške družine živele samostojno življenje v predmestju. Šele po tiraniji [[Pejzistrat]]a in reformah, ki jih je izvedel [[Klejsten]], so lokalne skupnosti izgubile svojo neodvisnost in podlegle osrednji vladi v Atenah. Po teh reformah je bila Atika razdeljena na približno 100 občin, [[dema|dem]], in tudi tri velika območja: ''mesto'' (ἄστυ), ki je obsegalo središče Aten, Himets, Ajgalej in vznožje gore Parnes, ''obala'' (παράλια), ki je vključevala območje med Elevzino in rtom Sounion in ''okolica mesta'' (ἐσωτερικό-μεσογαία), naseljena z ljudmi, ki so živeli na severu v gorah Parnita, Pentelik in območju vzhodno od gore Himet. Načeloma naj bi vsaka enota vključevala enake dele meščanov, mornarjev in kmetov. "Tritis" ("tretji") je v vsakem območju pomenil pleme. Zato je Atika imela 10 plemen. ==== Utrdbe ==== [[File:Rhamnous-1.jpg|thumb|Pogled na Ramnunt]] V klasičnem obdobju so bile Atene utrjene na severu s trdnjavo Elevtera, ki je dobro ohranjena. Druge utrdbe so še Ojnoa, Dekeleja in Afidna. Za zaščito rudnika na Lavriju, na obali, so Atene zgradile obzidje na Ramnuntu, Toriku, [[Sounion]]u, Anavizu, [[Pirej]]u in Elevzeni. ==== Kraji čaščenja ==== [[File:Spata airview.jpg|thumb|Antična Spata]] Čeprav arheološke ruševine najdemo na skoraj celotnem območju Atike, so najpomembnejše v [[Elevzina|Elevzini]]. Čaščenje boginj [[Demetra |Demetre]] in [[Perzefona|Perzefone]], ki se je začelo v mikenskem obdobju, se je nadaljevalo še dolgo v antiki. V prazgodovini lahko zasledimo mnoge druge vrste čaščenja, na primer [[Pan]]a in [[Nimfa|Nimf]] je bilo pogosto na mnogih območjih Atike, kot so Maraton, Parnes in Himit. Boga vina, [[Dioniz]]a, so častili predvsem na območju Ikarije, zdaj predmestje Dioniza. [[Ifigenija (mitologija)|Ifigenijo]] in [[Artemida (mitologija) |Artemido]] so častili v Bravronu, Artemido v Rafini, [[Atena|Ateno]] na Sounionu, [[Afrodita|Afrodito]] na Ieri Odos in [[Apolon]]a v Dafni. Festival Halceja so v Atiki praznovali vsako jesen v čast Atene in [[Hefajst]]a. === Srednji vek === {{glavni|Bizantinska Grčija|Atenska vojvodina|Otomanska Grčija}} [[File:Eleusis.JPG|thumb|Pogled na izkopano mesto blizu Elevzine]] Po obdobju antike je bila Atika pod rimsko, bizantinsko, beneško in otomansko vladavino. V bizantinskem obdobju so leta 396 Atene napadli Goti pod poveljstvom [[Alarik I.|Alarika]]. Prebivalstvo Atike se je zmanjšalo v primerjavi s sosednjo [[Beocija|Beocijo]]. Zgodovinsko pomembno obdobje za mesto je bilo 11. in 12. stoletje, ko je bila Atika pod oblastjo Frankov. Velik samostan Dafne, ki ga je zgradil Justinijan I., je osamljen primer iz bizantinskega obdobja in ne pomeni širokega razvoja Atike. Na drugi strani pa objekti, zgrajeni v 11. in 12. stoletju, kažejo večji razvoj, ki se je nadaljeval med vlado Frankov, ki niso bili strogi vladarji. Med otomansko vladavino so Atene imele nekaj pravic, kar pa ni veljalo za atiške vasi. Velika območja so zasedli Turki, ki so ustrahovali prebivalstvo s pomočjo [[spahija|spahij]] (član fevdalne otomanske oklepne konjenice). Samostani v Atiki so igrali ključno vlogo pri ohranjanju grških značilnosti vasi. Kljub osvajalcem je Atiki uspelo ohraniti tradicionalne lastnosti. To je dokazano z ohranjanjem starih toponimov, kot so Oropos, Dioniz, Elevzina in Maraton. Med grško vojno za neodvisnost so se atiški kmetje prvi uprli (aprila 1821), zasedli Atene in zasegli Akropolo, ki je bila predana Grkom junija 1822. === Atika po 1829 === [[File:View on Saronida.jpg|thumb|left|Saronida]] [[File:Aerial view of Rafina Harbour 20.02.2009 12-20-04.JPG|thumb|Pogled na Rafino]] Atika je pripadala neodvisni grški državi. Od leta 1834 so bile v Atenah določene za novo grško glavno mesto (prestavljeno iz Navplija v Argolidi), ljudje iz drugih delov Grčije so začeli postopoma naseljevati Atiko. Največ grških beguncev je bilo iz Anatolije zaradi izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo na podlagi Lozanske pogodbe. Danes je velik del Atike mestno območje Aten. <ref>{{navedi knjigo|author=[[National Statistical Service of Greece]]|url=http://dlib.statistics.gr/Book/GRESYE_01_0002_00054.pdf</ref> Moderna grška regija Atika vključuje Antično Atiko in tudi Saronske otoke, majhen del Peloponeza okrog Triaziona in jonski otok Kitajron. == Podnebje == Atika ima sredozemsko podnebje. V poletnih mesecih je izrazito, dolgo, suho obdobje, pozimi pa kratko, mokro obdobje. Največ padavin je pozimi. Južni del polotoka ima vroče, polsušno podnebje. <ref>[http://wmo.asu.edu/europe-highest-temperature Europe: Highest Temperature] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629061515/http://wmo.asu.edu/europe-highest-temperature |date=2009-06-29 }}. [[Arizona State University]] [[World Meteorological Organization]]</ref> === Evropski temperaturni rekord === Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije je bil uradni evropski rekord z najvišjo temperaturo 48,0 °C izmerjen v Elevzeni in Tatoi leta 1977. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Attica}} *[http://www.athensattica.gr Official Travel website of Attica] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Bivše mestne države]] kz9ydwpf7ycq96jaqd3ak0b62vbv4qg Cerkev sv. Miklavža, Goropeče 0 411816 6678873 6677160 2026-05-21T17:12:52Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo]] 6678873 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo]] csi1kvmvu4r20hwc2wub59q2b9jwvi6 Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6678991 6676253 2026-05-22T06:51:20Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6678991 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>Yoko Nono – Ne povej || Tame Impala, Jennie – Dracula<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] gya1nyww621qsq1ck2h2xxeikasngoz Pogovor:Cerkev sv. Kancijana (Britof pri Ukanju) 1 414122 6678967 4568694 2026-05-22T00:03:25Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6678967 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Cerkev sv. Kancijana, Britof]] mbuohkqgd3xlavtbtgyl05r1eeuxm0u Sveta Marija na Škriljinah 0 416482 6678870 4621961 2026-05-21T17:12:18Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Marije na Škriljinah]] 6678870 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Marije na Škriljinah]] iiq6a48gt3ol6nwf6sx369k0wa615ks Črna mačka 0 420492 6679077 6610923 2026-05-22T10:37:54Z ~2026-30644-74 260346 6679077 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=kup neprimernih povezav v besedilu (povezave navzven, pomnožene notranje povezave)}} [[File:Blackcat-Lilith.jpg|225px|right|thumb|V nekaterih kulturah so črne mačke predmet vraževerja in prinašajo srečo ali nesrečo.]] [[Slika:Domača_črna_mačka.jpg|sličica|220x220_pik|Domača črna mačka]] '''Črna mačka''' spada med [[Domača mačka|domače mačke]], ima črno dlako in je lahko mešanih ali posebnih [[Pasme mačk|pasem]]. Združenje ljubiteljev mačk ([http://cfa.org/ Cat Fanciers' Association] oziroma CFA) prepoznava 22 pasemskih mačk, ki imajo čisto črno dlako.<ref>{{navedi splet |url= http://www.catchannel.com/breeds/black-cat-breeds.aspx|title= Black Cat Breeds and History|first= Stacy N.|last= Hackett|date= 2015-08-17|publisher= CatChannel.com|archiveurl= https://web.archive.org/web/20150906094914/http://www.catchannel.com/breeds/black-cat-breeds.aspx|archivedate= 2015-09-06|url-status=live}}</ref> [[Pasme mačk|Bombajska pasma]] je izključno in samo črna. Ta črna pigmentacija dlak je pri samčkih rahlo bolj razširjena kot pri samičkah. Visoka vsebnost [[melanin]]skega pigmenta tudi povzroči, da ima večina črnih mačk rumene do zlate barve oči ([[Šarenica|šarenice]]). Kralj črnih mačk je Anže V. == Dlaka == [[Slika:Rjavkaste proge na soncu.jpg|sličica|220x220_pik|Rjavkaste proge črne mačke, ki se pokažejo ob soncu pod določenimi koti]] Vsaka mačka, katere dlaka je obarvana z eno barvo, vključno s črno, je poznana pod imenom »čista« oziroma »Pasme enobarvna« (»solid«, »self«). Enobarvna črna mačka ima lahko dlako v barvi premoga, sivo črno dlako ali rjavo črno dlako. Pri večini enobarvno obarvanih mačk je zabrisan tigrasti vzorec posledica delovanja [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D65469 recesivnega gena]. Vendar ta vzorec ni vedno popolnoma zabrisan. Komaj opazne proge se lahko ob določeni svetlobi pojavijo celo na čisto črni mački. Mačka s črno dlako in belimi koreni dlak pa je znana kot dimasto črna (black smoke).<ref name="colorfaq">{{navedi splet|title=Cat Colors FAQ: Common Colors|url=http://fanciers.com/other-faqs/colors.html|publisher=Cat Fanciers Chat (fanciers.com)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111005171701/http://fanciers.com/other-faqs/colors.html|archivedate=2011-10-05|accessdate=2011-10-08|url-status=dead}}</ref> Dlaka črne mačke lahko na sončni svetlobi porjavi, saj se kožuh namreč zasveti v rahlo bolj rjavkastih odtenkih.<ref name="colorfaq" /> Združenje ljubiteljev mačk (CFA) poleg bombajkam dovoljuje enobarvno črno barvo kot opcijsko barvo tudi pri ostalih 21-ih pasmah. Opis barve teh vrst pasem pa je naslednji: črna: močna črna barva premoga od korena dlak do konic, brez kakršnihkoli rjavkastih odtenkov, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. Obstajajo pa seveda izjeme: * [[Pasme mačk|Orientalka]] – zelo črnkasta: močna črna barva, brez kakršnihkoli rjavkastih odtenkov konic dlak ali dimastega podkožuha, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. * [[Pasme mačk|Sfinga]] – črna: črna, enotni odtenek od smrčka do konca repa, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. * [[Pasme mačk|Ragamafinka]] (verzija [[Pasme mačk|Ragdolke]]) – popolnoma črna ni posebej omenjena, vendar pravila dovoljujejo katerokoli barvo z ali brez bele, torej so popolnoma črne Ragamafinke v okviru pravil pasem dovoljene.<ref>{{navedi splet|url=http://cats.about.com/od/blackcats/ss/factsaboutblackcats_5.htm|title=Facts About Black Cats|author=Syufy, Franny|publisher=[[About.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111011132224/http://cats.about.com/od/blackcats/ss/factsaboutblackcats_5.htm|archivedate=2011-10-11|accessdate=2011-10-08|url-status=dead}}</ref> == Zgodovinske povezave == === Vraževerje, predsodki, prinašanje sreče ali nesreče === Tradicionalna verovanja o črnih mačkah se od ene do druge kulture razlikujejo. [[Škoti]] verjamejo, da prihod črne mačke k domu prinese blaginjo. V [[Kelti|keltski]] [[Mitologija|mitologiji]] vila imenovana » Cat Sith « prevzema podobo črne mačke. Črne mačke tudi drugod po Britaniji in na Japonskem prinašajo srečo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.csicop.org/superstition/library/black_cats|title=Superstition Bash Black Cats|year=2011|publisher=[[Committee for Skeptical Inquiry]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111015003043/http://www.csicop.org/superstition/library/black_cats|archivedate=2011-10-15|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> Še več, verjame se, da ženski, ki živi s črno mačko, dvori mnogo snubcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.petside.com/article/black-cat-myths|title=Black Cat Myths|author=Singer, Jo|publisher=PetSide.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715071558/http://www.petside.com/article/black-cat-myths|archivedate=2011-07-15|year=2009|accessdate=2009-11-29|url-status=dead}}</ref> Kakorkoli že, v zgodovini Zahoda so na črne mačke gledali kot na [[simbol]] hudičevega znamenja, posebno pa suma, da so [[demon]]i [[Čarovnica|čarovnic]]. Zato večji del Evrope šteje črno mačko za simbol nesreče, še posebej kadar ta prečka pot s posameznikom, kar nakazuje na znamenje nesreče in smrti. V Nemčiji nekateri verjamejo, da je slabo znamenje, če črna mačka prečka pot posamezniku z desne proti levi. Obratno, z leve proti desni pa, da prihajajo dobri časi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.best-cat-art.com/black-cats.html|title=Black Cats... Do black cats mean good luck or bad luck for you?|first=|last=|year=2011|publisher=Best-Cat-Art.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016232402/http://www.best-cat-art.com/black-cats.html|archivedate=2011-10-16|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> Medtem, ko v Veliki Britaniji pogosto povezujejo prečkanje črne mačke čez cesto kot dober znak oz. znamenje.<ref name="Superstitionsonline">{{navedi splet|url=http://superstitionsonline.com/cats/|title=Black Cats and Cats in General|date=2012-01-19|publisher=Superstitionsonline.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150401190628/http://superstitionsonline.com/cats|archivedate=2015-04-01|url-status=live}}</ref> V okviru verovanj se je bila črna mačka sposobna preleviti v človeško podobo, da bi delovala kot [[vohun]] ali kurir čarovnic in demonov. Ko so [[romar]]ji v 17. stoletju prispeli na Plymounth Rock, so s seboj prinesli tudi vero in vdanost [[Biblija|Bibliji]], prav tako pa tudi globok sum za karkoli, kar je kazalo na prisotnost [[Satan]]a. Ker so v črni mački videli družabnika čarovnic, kot delno demona in delno čarovnika, je bil vsak v družbi črne mačke strogo kaznovan ali celo ubit.<ref>{{navedi splet|url=http://www.thecatsite.com/Snips/124/The-Mystique-Behind-Black-Cats.html|title=The Mystique Behind Black Cats|first=Mary Ann|last=Miller|year=2011|publisher=The Cat Site.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928184027/http://www.thecatsite.com/Snips/124/The-Mystique-Behind-Black-Cats.html|archivedate=2011-09-28|accessdate=2011-09-26|url-status=dead}}</ref> V času [[Srednji vek|srednjega veka]] je to prepričanje pripeljalo do ogromnih pobojev in sežigov črnih mačk, za kar ni uradnih dokazov ne v Angliji ne drugod po Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?subview=Main&entry=t71.e150|title=''A Dictionary of English Folklore''|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2000|accessdate=2009-11-25}}</ref> Ponekod pa je bila nadnaravna moč črnih mačk, ki so jim jo pripisovali, obravnavana in videna tudi pozitivno, kot na primer: mornarji so želeli imeti na ladjah črno mačko, ker bi jim ta na ta način prinašala srečo.<ref>{{navedi knjigo|title=Don't Shoot the Albatross!: Nautical Myths and Superstitions|last=Eyers|first=Jonathan|year=2011|publisher=[[A & C Black]]|location=London|isbn=978-1-4081-3131-2|page=|pages=|url=https://archive.org/details/dontshootalbatro0000eyer|accessdate=}}</ref> Velikokrat so imele doma črno mačko tudi žene ribičev, saj so upale, da bodo z njimi vplivale na zaščito svojih mož na morju. To pozitivno lastnost in priljubljenost so črne mačke dobile po egipčanski boginji [http://aby.over.net/012zgodovina.htm Bast] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810141400/http://aby.over.net/012zgodovina.htm |date=2016-08-10 }} oz. [[Bastet]], mačji boginji, pri kateri naj bi Egipčani z gostovanjem črne mačke v svoji hiši pridobili korist. Tak pogled na črne mačke si je izposodil tudi angleški monarh [[Charles I.]] v zgodnjem 17. stoletju, ki se je ob smrti svojega dragocenega hišnega črnega mačka pritoževal, da je z njim odšla tudi njegova sreča. Zvest svoji izjavi je bil že naslednji dan aretiran in obtožen [[Veleizdaja|veleizdaje]].<ref>{{navedi splet|url=http://cats.lovetoknow.com/Black_Cats|title=Black Cats|first=Ann|last=Parkinson|date=|publisher=Love To Know Cats|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121221062635/http://cats.lovetoknow.com/Black_Cats|archivedate=2012-12-21|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> V 18. stoletju so [[Piratstvo|pirati]] verjeli, da črne mačke prinašajo drugačno vrsto sreče, in sicer: nesrečo, če se črna mačka človeku približuje, in srečo, če se od njega oddaljuje. Ravno nasprotno pa velja za Veliko Britanijo, kjer približevanje pomeni srečo in oddaljevanje, da srečo mačka odnese s sabo.<ref name="Superstitionsonline" /> Če črna mačka zaide na ladjo in potem z nje odide, je ladja pri prvem naslednjem potovanju obsojena na potop. V ameriških zavetiščih je bilo ugotovljeno, da je število posvojitev črnih in rjavih mačk v primerjavi z drugimi barvami mačk manjše oz. je splošno znano, da se za živali črne barve išče posvojitelje dalj časa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.psyeta.org/jaaws/full_articles/5.1/leeper.pdf|title=Prediction of adoption versus euthanasia among dogs and cats in a California animal shelter|first1=Merry|last1=Lepper|first2=Philip H.|last2=Kass|first3=Lynette A.|last3=Hart|year=2002|work=Journal of Applied Animal Welfare Science, 2002;5(1):29-42|publisher=School of Veterinary Medicine [[University of California]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060925235905/http://www.psyeta.org/jaaws/full_articles/5.1/leeper.pdf|archivedate=2006-09-25|url-status=dead|accessdate=2016-06-20}}</ref> Prav tako pa se prekinja ali omejuje posvajanje črnih mačk v obdobju okoli [[Noč čarovnic|Noči čarovnic]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.cnn.com/2014/10/31/living/black-cats-irpt/index.html?hpt=hp_c4|title=To be a black cat on Halloween|first=Rachel|last=Rodriguez|date=2014-10-31|publisher=[[CNN]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141031142859/http://www.cnn.com/2014/10/31/living/black-cats-irpt/index.html?hpt=hp_c4|archivedate=2014-10-31|url-status=live}}</ref>, saj se predvideva, da bi le-te končale kot žrtve mučenja ali pa kot »živa dekoracija« med prazniki, po njih pa bi ostale zapuščene<ref>{{navedi splet|url=http://www.snopes.com/horrors/mayhem/blackcat.asp|title=Cat o'Nine Tales|first1=Barbara|last1=Mikkelson|first2=David|last2=Mikkelson|date=2005-10-27|publisher=[[Snopes.com]]|archiveurl=http://www.webcitation.org/62IXk2kbc|archivedate=2011-10-08|accessdate=2011-10-08}}</ref><ref name="truth_halloween">{{navedi splet|url=http://www.dcourier.com/main.asp?SectionID=74&SubsectionID=114&ArticleID=86024|author=Boks, Ed|title=The truth about black cats and Halloween|publisher=The Daily Courier|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120322011039/http://www.dcourier.com/main.asp?SectionID=74&SubsectionID=114&ArticleID=86024|archivedate=2012-03-22|date=2010-10-06|accessdate=2010-10-10|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dailytoreador.com/news/article_9bcbeea6-ff85-11e0-8a42-0019bb30f31a.html|title=Humane Society refuses black cat adoption during Halloween season|author=Crump, Morgan|date=2011-10-25|publisher=dailytoreador.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191024133147/http://www.dailytoreador.com/news/article_9bcbeea6-ff85-11e0-8a42-0019bb30f31a.html|archivedate=2019-10-24|accessdate=2011-10-26|url-status=dead}}</ref>, kljub temu, da še nihče v zgodovini človekoljubnega dela ni nikoli evidentiral povezave med posvajanjem črnih mačk in ubitimi ali poškodovanimi mačkami. [[Forenzika|Forenzični]] dokazi pri prijavah smrti mačk namreč po večini pokažejo na naravne plenilce, kot so: [[kojot]]i, [[Orel|orli]] ali [[ujede]].<ref name="truth_halloween" /> Glede na tretiranje črne mačke danes je 17. avgust razglašen za Dan spoštovanja črne mačke ([http://www.catbehaviorassociates.com/black-cat-appreciation-day/ Black Cat Appreciation Day]).<ref>{{navedi splet|url=http://www.wset.com/story/15268242/august-18th-is-black-cat-appreciation-day|title=Black Cat Appreciation Day is August 17|first=Jeremy|last=Mills|date=2011-08-15|publisher=[[WSET-TV|WSET.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110912052936/http://www.wset.com/story/15268242/august-18th-is-black-cat-appreciation-day|archivedate=2011-09-12|accessdate=2011-08-17|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kpax.com/news/today-is-black-cat-appreciation-day/|title=Black Cat Appreciation Day for animal shelters|first=Robin|last=O'Day|date=2012-08-17|publisher=[[KPAX-TV|KPAX.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140817231310/http://www.kpax.com/news/today-is-black-cat-appreciation-day|archivedate=2014-08-17|url-status=dead|accessdate=2012-12-13}}</ref> V zgodnjih povojih televizije v Združenih državah Amerike so mnoge postaje na [[VHF]] kanalu 13 pri športu uporabljale črno mačko kot maskoto zaradi »nesrečne« številke kanala. ==Znane črne mačke== ==Dan črnih mačk== 27. oktober je dobrodelna organizacija pod imenom Zaščita mačk v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske]] razglasila za Dan črnih mačk<ref name="NBCatDay">{{navedi splet|url=http://www.cats.org.uk/get-involved/national-black-cat-day/|title=National Black Cat Day 2015|date=2015|publisher=Cats Protection|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151005163431/http://www.cats.org.uk/get-involved/national-black-cat-day/|archivedate=2015-10-05|url-status=dead|accessdate=2015-10-18}}</ref> z namenom čaščenja vrlin črnih mačk in spodbudi ljudi, da bi posvajali ta nezaželena bitja. Po njihovih ocenah se za črne mačke težje najde nov dom kot za katerokoli drugo barvo mačk. Iz poročila v letu 2014 je bilo razvidno, da je bilo med vsemi zavrženimi mačkami kar 70% črnih<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2709721/Hundreds-black-cats-abandoned-owners-don-t-look-good-SELFIES.html|title=Hundreds of black cats are being abandoned by their owners because they don't look good in SELFIES|first=Harriet|last=Arkell|date=2014-07-29|work=[[Daily Mail]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151001044834/http://www.dailymail.co.uk/news/article-2709721/Hundreds-black-cats-abandoned-owners-don-t-look-good-SELFIES.html|archivedate=2015-10-01|url-status=dead|accessdate=2015-10-18}}</ref>, in to zaradi "nefotogeničnosti", kot možnega razloga za zavrženost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.independent.co.uk/news/uk/black-cats-being-rejected-because-they-dont-look-good-in-selfies-says-rspca-9637202.html|title=Black cats being rejected because they don't look good in selfies, says RSPCA|first=Christopher|last=Hooten|date=2014-07-30|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405040719/http://www.independent.co.uk/news/uk/black-cats-being-rejected-because-they-dont-look-good-in-selfies-says-rspca-9637202.html|archivedate=2015-04-05|url-status=live|accessdate=2015-10-18}}</ref> ==Glej tudi== *[[Črni panter (mačka)|črni panter]] ==Viri== {{sklici|2}} [[Kategorija:Domače mačke]] [[Kategorija:Vraževerje]] [[Kategorija:Simboli]] [[Kategorija:Čarovništvo]] [[Kategorija:Okultizem]] 27xsfod9fa0mbkb0di6e1vabmh9iovm 6679080 6679077 2026-05-22T10:40:52Z ~2026-30644-74 260346 6679080 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=kup neprimernih povezav v besedilu (povezave navzven, pomnožene notranje povezave)}} [[File:Blackcat-Lilith.jpg|225px|right|thumb|V nekaterih kulturah so črne mačke predmet vraževerja in prinašajo srečo ali nesrečo.]] [[Slika:Domača_črna_mačka.jpg|sličica|220x220_pik|Domača črna mačka]] '''Črna mačka''' spada med [[Domača mačka|domače mačke]], ima črno dlako in je lahko mešanih ali posebnih [[Pasme mačk|pasem]]. Združenje ljubiteljev mačk ([http://cfa.org/ Cat Fanciers' Association] oziroma CFA) prepoznava 22 pasemskih mačk, ki imajo čisto črno dlako.<ref>{{navedi splet |url= http://www.catchannel.com/breeds/black-cat-breeds.aspx|title= Black Cat Breeds and History|first= Stacy N.|last= Hackett|date= 2015-08-17|publisher= CatChannel.com|archiveurl= https://web.archive.org/web/20150906094914/http://www.catchannel.com/breeds/black-cat-breeds.aspx|archivedate= 2015-09-06|url-status=live}}</ref> [[Pasme mačk|Bombajska pasma]] je izključno in samo črna. Ta črna pigmentacija dlak je pri samčkih rahlo bolj razširjena kot pri samičkah. Visoka vsebnost [[melanin]]skega pigmenta tudi povzroči, da ima večina črnih mačk rumene do zlate barve oči ([[Šarenica|šarenice]]). Kralj črnih mačk je Anže V. In njihov angel varuh je Tilen. == Dlaka == [[Slika:Rjavkaste proge na soncu.jpg|sličica|220x220_pik|Rjavkaste proge črne mačke, ki se pokažejo ob soncu pod določenimi koti]] Vsaka mačka, katere dlaka je obarvana z eno barvo, vključno s črno, je poznana pod imenom »čista« oziroma »Pasme enobarvna« (»solid«, »self«). Enobarvna črna mačka ima lahko dlako v barvi premoga, sivo črno dlako ali rjavo črno dlako. Pri večini enobarvno obarvanih mačk je zabrisan tigrasti vzorec posledica delovanja [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D65469 recesivnega gena]. Vendar ta vzorec ni vedno popolnoma zabrisan. Komaj opazne proge se lahko ob določeni svetlobi pojavijo celo na čisto črni mački. Mačka s črno dlako in belimi koreni dlak pa je znana kot dimasto črna (black smoke).<ref name="colorfaq">{{navedi splet|title=Cat Colors FAQ: Common Colors|url=http://fanciers.com/other-faqs/colors.html|publisher=Cat Fanciers Chat (fanciers.com)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111005171701/http://fanciers.com/other-faqs/colors.html|archivedate=2011-10-05|accessdate=2011-10-08|url-status=dead}}</ref> Dlaka črne mačke lahko na sončni svetlobi porjavi, saj se kožuh namreč zasveti v rahlo bolj rjavkastih odtenkih.<ref name="colorfaq" /> Združenje ljubiteljev mačk (CFA) poleg bombajkam dovoljuje enobarvno črno barvo kot opcijsko barvo tudi pri ostalih 21-ih pasmah. Opis barve teh vrst pasem pa je naslednji: črna: močna črna barva premoga od korena dlak do konic, brez kakršnihkoli rjavkastih odtenkov, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. Obstajajo pa seveda izjeme: * [[Pasme mačk|Orientalka]] – zelo črnkasta: močna črna barva, brez kakršnihkoli rjavkastih odtenkov konic dlak ali dimastega podkožuha, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. * [[Pasme mačk|Sfinga]] – črna: črna, enotni odtenek od smrčka do konca repa, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. * [[Pasme mačk|Ragamafinka]] (verzija [[Pasme mačk|Ragdolke]]) – popolnoma črna ni posebej omenjena, vendar pravila dovoljujejo katerokoli barvo z ali brez bele, torej so popolnoma črne Ragamafinke v okviru pravil pasem dovoljene.<ref>{{navedi splet|url=http://cats.about.com/od/blackcats/ss/factsaboutblackcats_5.htm|title=Facts About Black Cats|author=Syufy, Franny|publisher=[[About.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111011132224/http://cats.about.com/od/blackcats/ss/factsaboutblackcats_5.htm|archivedate=2011-10-11|accessdate=2011-10-08|url-status=dead}}</ref> == Zgodovinske povezave == === Vraževerje, predsodki, prinašanje sreče ali nesreče === Tradicionalna verovanja o črnih mačkah se od ene do druge kulture razlikujejo. [[Škoti]] verjamejo, da prihod črne mačke k domu prinese blaginjo. V [[Kelti|keltski]] [[Mitologija|mitologiji]] vila imenovana » Cat Sith « prevzema podobo črne mačke. Črne mačke tudi drugod po Britaniji in na Japonskem prinašajo srečo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.csicop.org/superstition/library/black_cats|title=Superstition Bash Black Cats|year=2011|publisher=[[Committee for Skeptical Inquiry]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111015003043/http://www.csicop.org/superstition/library/black_cats|archivedate=2011-10-15|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> Še več, verjame se, da ženski, ki živi s črno mačko, dvori mnogo snubcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.petside.com/article/black-cat-myths|title=Black Cat Myths|author=Singer, Jo|publisher=PetSide.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715071558/http://www.petside.com/article/black-cat-myths|archivedate=2011-07-15|year=2009|accessdate=2009-11-29|url-status=dead}}</ref> Kakorkoli že, v zgodovini Zahoda so na črne mačke gledali kot na [[simbol]] hudičevega znamenja, posebno pa suma, da so [[demon]]i [[Čarovnica|čarovnic]]. Zato večji del Evrope šteje črno mačko za simbol nesreče, še posebej kadar ta prečka pot s posameznikom, kar nakazuje na znamenje nesreče in smrti. V Nemčiji nekateri verjamejo, da je slabo znamenje, če črna mačka prečka pot posamezniku z desne proti levi. Obratno, z leve proti desni pa, da prihajajo dobri časi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.best-cat-art.com/black-cats.html|title=Black Cats... Do black cats mean good luck or bad luck for you?|first=|last=|year=2011|publisher=Best-Cat-Art.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016232402/http://www.best-cat-art.com/black-cats.html|archivedate=2011-10-16|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> Medtem, ko v Veliki Britaniji pogosto povezujejo prečkanje črne mačke čez cesto kot dober znak oz. znamenje.<ref name="Superstitionsonline">{{navedi splet|url=http://superstitionsonline.com/cats/|title=Black Cats and Cats in General|date=2012-01-19|publisher=Superstitionsonline.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150401190628/http://superstitionsonline.com/cats|archivedate=2015-04-01|url-status=live}}</ref> V okviru verovanj se je bila črna mačka sposobna preleviti v človeško podobo, da bi delovala kot [[vohun]] ali kurir čarovnic in demonov. Ko so [[romar]]ji v 17. stoletju prispeli na Plymounth Rock, so s seboj prinesli tudi vero in vdanost [[Biblija|Bibliji]], prav tako pa tudi globok sum za karkoli, kar je kazalo na prisotnost [[Satan]]a. Ker so v črni mački videli družabnika čarovnic, kot delno demona in delno čarovnika, je bil vsak v družbi črne mačke strogo kaznovan ali celo ubit.<ref>{{navedi splet|url=http://www.thecatsite.com/Snips/124/The-Mystique-Behind-Black-Cats.html|title=The Mystique Behind Black Cats|first=Mary Ann|last=Miller|year=2011|publisher=The Cat Site.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928184027/http://www.thecatsite.com/Snips/124/The-Mystique-Behind-Black-Cats.html|archivedate=2011-09-28|accessdate=2011-09-26|url-status=dead}}</ref> V času [[Srednji vek|srednjega veka]] je to prepričanje pripeljalo do ogromnih pobojev in sežigov črnih mačk, za kar ni uradnih dokazov ne v Angliji ne drugod po Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?subview=Main&entry=t71.e150|title=''A Dictionary of English Folklore''|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2000|accessdate=2009-11-25}}</ref> Ponekod pa je bila nadnaravna moč črnih mačk, ki so jim jo pripisovali, obravnavana in videna tudi pozitivno, kot na primer: mornarji so želeli imeti na ladjah črno mačko, ker bi jim ta na ta način prinašala srečo.<ref>{{navedi knjigo|title=Don't Shoot the Albatross!: Nautical Myths and Superstitions|last=Eyers|first=Jonathan|year=2011|publisher=[[A & C Black]]|location=London|isbn=978-1-4081-3131-2|page=|pages=|url=https://archive.org/details/dontshootalbatro0000eyer|accessdate=}}</ref> Velikokrat so imele doma črno mačko tudi žene ribičev, saj so upale, da bodo z njimi vplivale na zaščito svojih mož na morju. To pozitivno lastnost in priljubljenost so črne mačke dobile po egipčanski boginji [http://aby.over.net/012zgodovina.htm Bast] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810141400/http://aby.over.net/012zgodovina.htm |date=2016-08-10 }} oz. [[Bastet]], mačji boginji, pri kateri naj bi Egipčani z gostovanjem črne mačke v svoji hiši pridobili korist. Tak pogled na črne mačke si je izposodil tudi angleški monarh [[Charles I.]] v zgodnjem 17. stoletju, ki se je ob smrti svojega dragocenega hišnega črnega mačka pritoževal, da je z njim odšla tudi njegova sreča. Zvest svoji izjavi je bil že naslednji dan aretiran in obtožen [[Veleizdaja|veleizdaje]].<ref>{{navedi splet|url=http://cats.lovetoknow.com/Black_Cats|title=Black Cats|first=Ann|last=Parkinson|date=|publisher=Love To Know Cats|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121221062635/http://cats.lovetoknow.com/Black_Cats|archivedate=2012-12-21|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> V 18. stoletju so [[Piratstvo|pirati]] verjeli, da črne mačke prinašajo drugačno vrsto sreče, in sicer: nesrečo, če se črna mačka človeku približuje, in srečo, če se od njega oddaljuje. Ravno nasprotno pa velja za Veliko Britanijo, kjer približevanje pomeni srečo in oddaljevanje, da srečo mačka odnese s sabo.<ref name="Superstitionsonline" /> Če črna mačka zaide na ladjo in potem z nje odide, je ladja pri prvem naslednjem potovanju obsojena na potop. V ameriških zavetiščih je bilo ugotovljeno, da je število posvojitev črnih in rjavih mačk v primerjavi z drugimi barvami mačk manjše oz. je splošno znano, da se za živali črne barve išče posvojitelje dalj časa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.psyeta.org/jaaws/full_articles/5.1/leeper.pdf|title=Prediction of adoption versus euthanasia among dogs and cats in a California animal shelter|first1=Merry|last1=Lepper|first2=Philip H.|last2=Kass|first3=Lynette A.|last3=Hart|year=2002|work=Journal of Applied Animal Welfare Science, 2002;5(1):29-42|publisher=School of Veterinary Medicine [[University of California]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060925235905/http://www.psyeta.org/jaaws/full_articles/5.1/leeper.pdf|archivedate=2006-09-25|url-status=dead|accessdate=2016-06-20}}</ref> Prav tako pa se prekinja ali omejuje posvajanje črnih mačk v obdobju okoli [[Noč čarovnic|Noči čarovnic]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.cnn.com/2014/10/31/living/black-cats-irpt/index.html?hpt=hp_c4|title=To be a black cat on Halloween|first=Rachel|last=Rodriguez|date=2014-10-31|publisher=[[CNN]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141031142859/http://www.cnn.com/2014/10/31/living/black-cats-irpt/index.html?hpt=hp_c4|archivedate=2014-10-31|url-status=live}}</ref>, saj se predvideva, da bi le-te končale kot žrtve mučenja ali pa kot »živa dekoracija« med prazniki, po njih pa bi ostale zapuščene<ref>{{navedi splet|url=http://www.snopes.com/horrors/mayhem/blackcat.asp|title=Cat o'Nine Tales|first1=Barbara|last1=Mikkelson|first2=David|last2=Mikkelson|date=2005-10-27|publisher=[[Snopes.com]]|archiveurl=http://www.webcitation.org/62IXk2kbc|archivedate=2011-10-08|accessdate=2011-10-08}}</ref><ref name="truth_halloween">{{navedi splet|url=http://www.dcourier.com/main.asp?SectionID=74&SubsectionID=114&ArticleID=86024|author=Boks, Ed|title=The truth about black cats and Halloween|publisher=The Daily Courier|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120322011039/http://www.dcourier.com/main.asp?SectionID=74&SubsectionID=114&ArticleID=86024|archivedate=2012-03-22|date=2010-10-06|accessdate=2010-10-10|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dailytoreador.com/news/article_9bcbeea6-ff85-11e0-8a42-0019bb30f31a.html|title=Humane Society refuses black cat adoption during Halloween season|author=Crump, Morgan|date=2011-10-25|publisher=dailytoreador.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191024133147/http://www.dailytoreador.com/news/article_9bcbeea6-ff85-11e0-8a42-0019bb30f31a.html|archivedate=2019-10-24|accessdate=2011-10-26|url-status=dead}}</ref>, kljub temu, da še nihče v zgodovini človekoljubnega dela ni nikoli evidentiral povezave med posvajanjem črnih mačk in ubitimi ali poškodovanimi mačkami. [[Forenzika|Forenzični]] dokazi pri prijavah smrti mačk namreč po večini pokažejo na naravne plenilce, kot so: [[kojot]]i, [[Orel|orli]] ali [[ujede]].<ref name="truth_halloween" /> Glede na tretiranje črne mačke danes je 17. avgust razglašen za Dan spoštovanja črne mačke ([http://www.catbehaviorassociates.com/black-cat-appreciation-day/ Black Cat Appreciation Day]).<ref>{{navedi splet|url=http://www.wset.com/story/15268242/august-18th-is-black-cat-appreciation-day|title=Black Cat Appreciation Day is August 17|first=Jeremy|last=Mills|date=2011-08-15|publisher=[[WSET-TV|WSET.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110912052936/http://www.wset.com/story/15268242/august-18th-is-black-cat-appreciation-day|archivedate=2011-09-12|accessdate=2011-08-17|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kpax.com/news/today-is-black-cat-appreciation-day/|title=Black Cat Appreciation Day for animal shelters|first=Robin|last=O'Day|date=2012-08-17|publisher=[[KPAX-TV|KPAX.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140817231310/http://www.kpax.com/news/today-is-black-cat-appreciation-day|archivedate=2014-08-17|url-status=dead|accessdate=2012-12-13}}</ref> V zgodnjih povojih televizije v Združenih državah Amerike so mnoge postaje na [[VHF]] kanalu 13 pri športu uporabljale črno mačko kot maskoto zaradi »nesrečne« številke kanala. ==Znane črne mačke== ==Dan črnih mačk== 27. oktober je dobrodelna organizacija pod imenom Zaščita mačk v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske]] razglasila za Dan črnih mačk<ref name="NBCatDay">{{navedi splet|url=http://www.cats.org.uk/get-involved/national-black-cat-day/|title=National Black Cat Day 2015|date=2015|publisher=Cats Protection|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151005163431/http://www.cats.org.uk/get-involved/national-black-cat-day/|archivedate=2015-10-05|url-status=dead|accessdate=2015-10-18}}</ref> z namenom čaščenja vrlin črnih mačk in spodbudi ljudi, da bi posvajali ta nezaželena bitja. Po njihovih ocenah se za črne mačke težje najde nov dom kot za katerokoli drugo barvo mačk. Iz poročila v letu 2014 je bilo razvidno, da je bilo med vsemi zavrženimi mačkami kar 70% črnih<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2709721/Hundreds-black-cats-abandoned-owners-don-t-look-good-SELFIES.html|title=Hundreds of black cats are being abandoned by their owners because they don't look good in SELFIES|first=Harriet|last=Arkell|date=2014-07-29|work=[[Daily Mail]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151001044834/http://www.dailymail.co.uk/news/article-2709721/Hundreds-black-cats-abandoned-owners-don-t-look-good-SELFIES.html|archivedate=2015-10-01|url-status=dead|accessdate=2015-10-18}}</ref>, in to zaradi "nefotogeničnosti", kot možnega razloga za zavrženost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.independent.co.uk/news/uk/black-cats-being-rejected-because-they-dont-look-good-in-selfies-says-rspca-9637202.html|title=Black cats being rejected because they don't look good in selfies, says RSPCA|first=Christopher|last=Hooten|date=2014-07-30|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405040719/http://www.independent.co.uk/news/uk/black-cats-being-rejected-because-they-dont-look-good-in-selfies-says-rspca-9637202.html|archivedate=2015-04-05|url-status=live|accessdate=2015-10-18}}</ref> ==Glej tudi== *[[Črni panter (mačka)|črni panter]] ==Viri== {{sklici|2}} [[Kategorija:Domače mačke]] [[Kategorija:Vraževerje]] [[Kategorija:Simboli]] [[Kategorija:Čarovništvo]] [[Kategorija:Okultizem]] 7u84bffhsl4zuths30ni4u80emfnk1a 6679083 6679080 2026-05-22T10:42:49Z ~2026-30644-74 260346 6679083 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=kup neprimernih povezav v besedilu (povezave navzven, pomnožene notranje povezave)}} [[File:Blackcat-Lilith.jpg|225px|right|thumb|V nekaterih kulturah so črne mačke predmet vraževerja in prinašajo srečo ali nesrečo.]] [[Slika:Domača_črna_mačka.jpg|sličica|220x220_pik|Domača črna mačka]] '''Črna mačka''' spada med [[Domača mačka|domače mačke]], ima črno dlako in je lahko mešanih ali posebnih [[Pasme mačk|pasem]]. Združenje ljubiteljev mačk ([http://cfa.org/ Cat Fanciers' Association] oziroma CFA) prepoznava 22 pasemskih mačk, ki imajo čisto črno dlako.<ref>{{navedi splet |url= http://www.catchannel.com/breeds/black-cat-breeds.aspx|title= Black Cat Breeds and History|first= Stacy N.|last= Hackett|date= 2015-08-17|publisher= CatChannel.com|archiveurl= https://web.archive.org/web/20150906094914/http://www.catchannel.com/breeds/black-cat-breeds.aspx|archivedate= 2015-09-06|url-status=live}}</ref> [[Pasme mačk|Bombajska pasma]] je izključno in samo črna. Ta črna pigmentacija dlak je pri samčkih rahlo bolj razširjena kot pri samičkah. Visoka vsebnost [[melanin]]skega pigmenta tudi povzroči, da ima večina črnih mačk rumene do zlate barve oči ([[Šarenica|šarenice]]). Kralj črnih mačk je Anže. In njihov angel varuh je Tilen. == Dlaka == [[Slika:Rjavkaste proge na soncu.jpg|sličica|220x220_pik|Rjavkaste proge črne mačke, ki se pokažejo ob soncu pod določenimi koti]] Vsaka mačka, katere dlaka je obarvana z eno barvo, vključno s črno, je poznana pod imenom »čista« oziroma »Pasme enobarvna« (»solid«, »self«). Enobarvna črna mačka ima lahko dlako v barvi premoga, sivo črno dlako ali rjavo črno dlako. Pri večini enobarvno obarvanih mačk je zabrisan tigrasti vzorec posledica delovanja [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D65469 recesivnega gena]. Vendar ta vzorec ni vedno popolnoma zabrisan. Komaj opazne proge se lahko ob določeni svetlobi pojavijo celo na čisto črni mački. Mačka s črno dlako in belimi koreni dlak pa je znana kot dimasto črna (black smoke).<ref name="colorfaq">{{navedi splet|title=Cat Colors FAQ: Common Colors|url=http://fanciers.com/other-faqs/colors.html|publisher=Cat Fanciers Chat (fanciers.com)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111005171701/http://fanciers.com/other-faqs/colors.html|archivedate=2011-10-05|accessdate=2011-10-08|url-status=dead}}</ref> Dlaka črne mačke lahko na sončni svetlobi porjavi, saj se kožuh namreč zasveti v rahlo bolj rjavkastih odtenkih.<ref name="colorfaq" /> Združenje ljubiteljev mačk (CFA) poleg bombajkam dovoljuje enobarvno črno barvo kot opcijsko barvo tudi pri ostalih 21-ih pasmah. Opis barve teh vrst pasem pa je naslednji: črna: močna črna barva premoga od korena dlak do konic, brez kakršnihkoli rjavkastih odtenkov, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. Obstajajo pa seveda izjeme: * [[Pasme mačk|Orientalka]] – zelo črnkasta: močna črna barva, brez kakršnihkoli rjavkastih odtenkov konic dlak ali dimastega podkožuha, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. * [[Pasme mačk|Sfinga]] – črna: črna, enotni odtenek od smrčka do konca repa, s črnim smrčkom in črnimi ali rjavimi blazinicami tačk. * [[Pasme mačk|Ragamafinka]] (verzija [[Pasme mačk|Ragdolke]]) – popolnoma črna ni posebej omenjena, vendar pravila dovoljujejo katerokoli barvo z ali brez bele, torej so popolnoma črne Ragamafinke v okviru pravil pasem dovoljene.<ref>{{navedi splet|url=http://cats.about.com/od/blackcats/ss/factsaboutblackcats_5.htm|title=Facts About Black Cats|author=Syufy, Franny|publisher=[[About.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111011132224/http://cats.about.com/od/blackcats/ss/factsaboutblackcats_5.htm|archivedate=2011-10-11|accessdate=2011-10-08|url-status=dead}}</ref> == Zgodovinske povezave == === Vraževerje, predsodki, prinašanje sreče ali nesreče === Tradicionalna verovanja o črnih mačkah se od ene do druge kulture razlikujejo. [[Škoti]] verjamejo, da prihod črne mačke k domu prinese blaginjo. V [[Kelti|keltski]] [[Mitologija|mitologiji]] vila imenovana » Cat Sith « prevzema podobo črne mačke. Črne mačke tudi drugod po Britaniji in na Japonskem prinašajo srečo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.csicop.org/superstition/library/black_cats|title=Superstition Bash Black Cats|year=2011|publisher=[[Committee for Skeptical Inquiry]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111015003043/http://www.csicop.org/superstition/library/black_cats|archivedate=2011-10-15|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> Še več, verjame se, da ženski, ki živi s črno mačko, dvori mnogo snubcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.petside.com/article/black-cat-myths|title=Black Cat Myths|author=Singer, Jo|publisher=PetSide.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715071558/http://www.petside.com/article/black-cat-myths|archivedate=2011-07-15|year=2009|accessdate=2009-11-29|url-status=dead}}</ref> Kakorkoli že, v zgodovini Zahoda so na črne mačke gledali kot na [[simbol]] hudičevega znamenja, posebno pa suma, da so [[demon]]i [[Čarovnica|čarovnic]]. Zato večji del Evrope šteje črno mačko za simbol nesreče, še posebej kadar ta prečka pot s posameznikom, kar nakazuje na znamenje nesreče in smrti. V Nemčiji nekateri verjamejo, da je slabo znamenje, če črna mačka prečka pot posamezniku z desne proti levi. Obratno, z leve proti desni pa, da prihajajo dobri časi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.best-cat-art.com/black-cats.html|title=Black Cats... Do black cats mean good luck or bad luck for you?|first=|last=|year=2011|publisher=Best-Cat-Art.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016232402/http://www.best-cat-art.com/black-cats.html|archivedate=2011-10-16|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> Medtem, ko v Veliki Britaniji pogosto povezujejo prečkanje črne mačke čez cesto kot dober znak oz. znamenje.<ref name="Superstitionsonline">{{navedi splet|url=http://superstitionsonline.com/cats/|title=Black Cats and Cats in General|date=2012-01-19|publisher=Superstitionsonline.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150401190628/http://superstitionsonline.com/cats|archivedate=2015-04-01|url-status=live}}</ref> V okviru verovanj se je bila črna mačka sposobna preleviti v človeško podobo, da bi delovala kot [[vohun]] ali kurir čarovnic in demonov. Ko so [[romar]]ji v 17. stoletju prispeli na Plymounth Rock, so s seboj prinesli tudi vero in vdanost [[Biblija|Bibliji]], prav tako pa tudi globok sum za karkoli, kar je kazalo na prisotnost [[Satan]]a. Ker so v črni mački videli družabnika čarovnic, kot delno demona in delno čarovnika, je bil vsak v družbi črne mačke strogo kaznovan ali celo ubit.<ref>{{navedi splet|url=http://www.thecatsite.com/Snips/124/The-Mystique-Behind-Black-Cats.html|title=The Mystique Behind Black Cats|first=Mary Ann|last=Miller|year=2011|publisher=The Cat Site.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928184027/http://www.thecatsite.com/Snips/124/The-Mystique-Behind-Black-Cats.html|archivedate=2011-09-28|accessdate=2011-09-26|url-status=dead}}</ref> V času [[Srednji vek|srednjega veka]] je to prepričanje pripeljalo do ogromnih pobojev in sežigov črnih mačk, za kar ni uradnih dokazov ne v Angliji ne drugod po Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?subview=Main&entry=t71.e150|title=''A Dictionary of English Folklore''|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2000|accessdate=2009-11-25}}</ref> Ponekod pa je bila nadnaravna moč črnih mačk, ki so jim jo pripisovali, obravnavana in videna tudi pozitivno, kot na primer: mornarji so želeli imeti na ladjah črno mačko, ker bi jim ta na ta način prinašala srečo.<ref>{{navedi knjigo|title=Don't Shoot the Albatross!: Nautical Myths and Superstitions|last=Eyers|first=Jonathan|year=2011|publisher=[[A & C Black]]|location=London|isbn=978-1-4081-3131-2|page=|pages=|url=https://archive.org/details/dontshootalbatro0000eyer|accessdate=}}</ref> Velikokrat so imele doma črno mačko tudi žene ribičev, saj so upale, da bodo z njimi vplivale na zaščito svojih mož na morju. To pozitivno lastnost in priljubljenost so črne mačke dobile po egipčanski boginji [http://aby.over.net/012zgodovina.htm Bast] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810141400/http://aby.over.net/012zgodovina.htm |date=2016-08-10 }} oz. [[Bastet]], mačji boginji, pri kateri naj bi Egipčani z gostovanjem črne mačke v svoji hiši pridobili korist. Tak pogled na črne mačke si je izposodil tudi angleški monarh [[Charles I.]] v zgodnjem 17. stoletju, ki se je ob smrti svojega dragocenega hišnega črnega mačka pritoževal, da je z njim odšla tudi njegova sreča. Zvest svoji izjavi je bil že naslednji dan aretiran in obtožen [[Veleizdaja|veleizdaje]].<ref>{{navedi splet|url=http://cats.lovetoknow.com/Black_Cats|title=Black Cats|first=Ann|last=Parkinson|date=|publisher=Love To Know Cats|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121221062635/http://cats.lovetoknow.com/Black_Cats|archivedate=2012-12-21|accessdate=2011-10-09|url-status=dead}}</ref> V 18. stoletju so [[Piratstvo|pirati]] verjeli, da črne mačke prinašajo drugačno vrsto sreče, in sicer: nesrečo, če se črna mačka človeku približuje, in srečo, če se od njega oddaljuje. Ravno nasprotno pa velja za Veliko Britanijo, kjer približevanje pomeni srečo in oddaljevanje, da srečo mačka odnese s sabo.<ref name="Superstitionsonline" /> Če črna mačka zaide na ladjo in potem z nje odide, je ladja pri prvem naslednjem potovanju obsojena na potop. V ameriških zavetiščih je bilo ugotovljeno, da je število posvojitev črnih in rjavih mačk v primerjavi z drugimi barvami mačk manjše oz. je splošno znano, da se za živali črne barve išče posvojitelje dalj časa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.psyeta.org/jaaws/full_articles/5.1/leeper.pdf|title=Prediction of adoption versus euthanasia among dogs and cats in a California animal shelter|first1=Merry|last1=Lepper|first2=Philip H.|last2=Kass|first3=Lynette A.|last3=Hart|year=2002|work=Journal of Applied Animal Welfare Science, 2002;5(1):29-42|publisher=School of Veterinary Medicine [[University of California]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060925235905/http://www.psyeta.org/jaaws/full_articles/5.1/leeper.pdf|archivedate=2006-09-25|url-status=dead|accessdate=2016-06-20}}</ref> Prav tako pa se prekinja ali omejuje posvajanje črnih mačk v obdobju okoli [[Noč čarovnic|Noči čarovnic]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.cnn.com/2014/10/31/living/black-cats-irpt/index.html?hpt=hp_c4|title=To be a black cat on Halloween|first=Rachel|last=Rodriguez|date=2014-10-31|publisher=[[CNN]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141031142859/http://www.cnn.com/2014/10/31/living/black-cats-irpt/index.html?hpt=hp_c4|archivedate=2014-10-31|url-status=live}}</ref>, saj se predvideva, da bi le-te končale kot žrtve mučenja ali pa kot »živa dekoracija« med prazniki, po njih pa bi ostale zapuščene<ref>{{navedi splet|url=http://www.snopes.com/horrors/mayhem/blackcat.asp|title=Cat o'Nine Tales|first1=Barbara|last1=Mikkelson|first2=David|last2=Mikkelson|date=2005-10-27|publisher=[[Snopes.com]]|archiveurl=http://www.webcitation.org/62IXk2kbc|archivedate=2011-10-08|accessdate=2011-10-08}}</ref><ref name="truth_halloween">{{navedi splet|url=http://www.dcourier.com/main.asp?SectionID=74&SubsectionID=114&ArticleID=86024|author=Boks, Ed|title=The truth about black cats and Halloween|publisher=The Daily Courier|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120322011039/http://www.dcourier.com/main.asp?SectionID=74&SubsectionID=114&ArticleID=86024|archivedate=2012-03-22|date=2010-10-06|accessdate=2010-10-10|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dailytoreador.com/news/article_9bcbeea6-ff85-11e0-8a42-0019bb30f31a.html|title=Humane Society refuses black cat adoption during Halloween season|author=Crump, Morgan|date=2011-10-25|publisher=dailytoreador.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191024133147/http://www.dailytoreador.com/news/article_9bcbeea6-ff85-11e0-8a42-0019bb30f31a.html|archivedate=2019-10-24|accessdate=2011-10-26|url-status=dead}}</ref>, kljub temu, da še nihče v zgodovini človekoljubnega dela ni nikoli evidentiral povezave med posvajanjem črnih mačk in ubitimi ali poškodovanimi mačkami. [[Forenzika|Forenzični]] dokazi pri prijavah smrti mačk namreč po večini pokažejo na naravne plenilce, kot so: [[kojot]]i, [[Orel|orli]] ali [[ujede]].<ref name="truth_halloween" /> Glede na tretiranje črne mačke danes je 17. avgust razglašen za Dan spoštovanja črne mačke ([http://www.catbehaviorassociates.com/black-cat-appreciation-day/ Black Cat Appreciation Day]).<ref>{{navedi splet|url=http://www.wset.com/story/15268242/august-18th-is-black-cat-appreciation-day|title=Black Cat Appreciation Day is August 17|first=Jeremy|last=Mills|date=2011-08-15|publisher=[[WSET-TV|WSET.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110912052936/http://www.wset.com/story/15268242/august-18th-is-black-cat-appreciation-day|archivedate=2011-09-12|accessdate=2011-08-17|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kpax.com/news/today-is-black-cat-appreciation-day/|title=Black Cat Appreciation Day for animal shelters|first=Robin|last=O'Day|date=2012-08-17|publisher=[[KPAX-TV|KPAX.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140817231310/http://www.kpax.com/news/today-is-black-cat-appreciation-day|archivedate=2014-08-17|url-status=dead|accessdate=2012-12-13}}</ref> V zgodnjih povojih televizije v Združenih državah Amerike so mnoge postaje na [[VHF]] kanalu 13 pri športu uporabljale črno mačko kot maskoto zaradi »nesrečne« številke kanala. ==Znane črne mačke== ==Dan črnih mačk== 27. oktober je dobrodelna organizacija pod imenom Zaščita mačk v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske]] razglasila za Dan črnih mačk<ref name="NBCatDay">{{navedi splet|url=http://www.cats.org.uk/get-involved/national-black-cat-day/|title=National Black Cat Day 2015|date=2015|publisher=Cats Protection|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151005163431/http://www.cats.org.uk/get-involved/national-black-cat-day/|archivedate=2015-10-05|url-status=dead|accessdate=2015-10-18}}</ref> z namenom čaščenja vrlin črnih mačk in spodbudi ljudi, da bi posvajali ta nezaželena bitja. Po njihovih ocenah se za črne mačke težje najde nov dom kot za katerokoli drugo barvo mačk. Iz poročila v letu 2014 je bilo razvidno, da je bilo med vsemi zavrženimi mačkami kar 70% črnih<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2709721/Hundreds-black-cats-abandoned-owners-don-t-look-good-SELFIES.html|title=Hundreds of black cats are being abandoned by their owners because they don't look good in SELFIES|first=Harriet|last=Arkell|date=2014-07-29|work=[[Daily Mail]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151001044834/http://www.dailymail.co.uk/news/article-2709721/Hundreds-black-cats-abandoned-owners-don-t-look-good-SELFIES.html|archivedate=2015-10-01|url-status=dead|accessdate=2015-10-18}}</ref>, in to zaradi "nefotogeničnosti", kot možnega razloga za zavrženost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.independent.co.uk/news/uk/black-cats-being-rejected-because-they-dont-look-good-in-selfies-says-rspca-9637202.html|title=Black cats being rejected because they don't look good in selfies, says RSPCA|first=Christopher|last=Hooten|date=2014-07-30|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405040719/http://www.independent.co.uk/news/uk/black-cats-being-rejected-because-they-dont-look-good-in-selfies-says-rspca-9637202.html|archivedate=2015-04-05|url-status=live|accessdate=2015-10-18}}</ref> ==Glej tudi== *[[Črni panter (mačka)|črni panter]] ==Viri== {{sklici|2}} [[Kategorija:Domače mačke]] [[Kategorija:Vraževerje]] [[Kategorija:Simboli]] [[Kategorija:Čarovništvo]] [[Kategorija:Okultizem]] q7a3i8ljkud747s1s57tox1a8pktupu Srbska pravoslavna cerkev Svetog Nikole v Segedinu 0 421803 6678868 5726515 2026-05-21T17:08:02Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Srbska pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, Segedin]] 6678868 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Srbska pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, Segedin]] cfg6fr3o7nijctfo8zi3fyff8an9l5s Bazilika sv. Marka 0 428363 6678960 4745214 2026-05-22T00:02:50Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] 6678960 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] csjgc0ez1jktj5wi3s47asm06gworlt Bazilika Svetega Marka 0 428364 6678961 4745215 2026-05-22T00:02:55Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] 6678961 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Marka, Benetke]] csjgc0ez1jktj5wi3s47asm06gworlt Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom 0 433266 6679147 5735342 2026-05-22T11:52:05Z Erardo Galbi 166658 6679147 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata | fullname = | image =<!-- WD --> | imagealt = Cerkev Sv. Jurija | landscape = | caption = Cerkev svetega Mohorja in Fortunanta, Koreno nad Horjulom. | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | location= [[Koreno nad Horjulom]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Mohor in Fortunat]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | website = | parish = [[Župnija Horjul|Horjul]] | deanery = [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Koreno nad Horjulom - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 7. januar 2005 | refšt=2129 | občina = Horjul <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Mohorja in Fortunata''', [[Koreno nad Horjulom]], [[podružnična cerkev]], [[Kulturni spomenik Slovenije#Kulturni spomenik lokalnega pomena|kulturni spomenik lokalnega pomena]]. Cerkev, ki stoji na slemenu na višini 725 m, je v virih prvič omenjena leta [[1389]]. K pravokotni [[Romanika|romanski]] [[Cerkvena ladja|ladji]] je bil ob koncu 15. ali na začetku 16. stoletja na vzhodu prizidan [[Gotika#Pozna gotika|poznogotski]] [[prezbiterij]]. K zahodni (vhodni) [[Fasada|fasadi]] je bil prizidan [[Barok|baročni]] [[zvonik]], ki ima štiri zvonove. Cerkev je bila obdana s kamnitim obzidjem, znotraj katerega je danes pokopališče. V notranjosti ladje in na [[Slavoločna stena|slavoloku]] se pod béleži kažeta dve plasti poslikave; pod poznogotskimi [[freska]]mi je starejša plast stenskih slikarij s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] borduro, ki razodeva [[Furlanija|furlanskega]] mojstra iz leta okrog 1400. Poznogotske freske iz začetka 16. stoletja prekrivajo tudi mrežasto obokan prezbiterij. V cerkvi so trije leseni baročni [[oltar]]ji. Glavni oltar iz srede 18. stoletja se zgleduje po oltarjih [[Facia|Facijeve delavnice]]. Stranska oltarja domačega podobarja Jerneja Trnovca, sta klasicistično delo prve polovice 19. stoletja. [[slika:C_Koreno_nad_H_7.jpg|thumb|freska na južni fasadi: Kristus med mučilnimi orodji]] Na južni fasadi je [[Ikonografija|ikonografsko]] zanimiv prizor Kristusa med mučilnimi orodji ter ostanki fresk Križanja in [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. Freske so leta 2017 že skoraj povsem obledele. Pred cerkvijo stoji ostarela, še vedno živa lipa. <gallery> C_Koreno_nad_H_2.jpg|notranjost cerkve C_Koreno_nad_H_3.jpg|pogled s kora C_Koreno_nad_H_4.jpg|prezbiterij - severna stran C_Koreno_nad_H_5.jpg|prezbiterij - južna stran C_Koreno_nad_H_6.jpg|pevski kor </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== *[http://www.uradni-list.si/1/content?id=67055 ''Uradni list RS'', št 2/2006 z dne 6. 1. 2006.] *[http://giskd2s.situla.org/rkd/opis.asp?esd=2129 ''Koreno nad Horjulom – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata''.] RS, Ministrstvo za kulturo, Register nepremičnine kulturne dediščine, ev. št. enote 2129. *[http://zupnija-horjul.rkc.si/podruznice.html ''Župnija Horjul''.] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mohor in Fortunat, Koreno nad Horjulom]] [[Kategorija:Horjul|*]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1389]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mohorja in Fortunata|Jurovski Dol]] [[Kategorija:Župnija Horjul]] 6lclepry4j8b3way7jjflr8g08jpsuk 6679148 6679147 2026-05-22T11:52:32Z Erardo Galbi 166658 6679148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata | fullname = | image =<!-- WD --> | imagealt = Cerkev Sv. Jurija | landscape = | caption = Cerkev svetega Mohorja in Fortunanta, Koreno nad Horjulom. | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- wd --> | location= [[Koreno nad Horjulom]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Mohor in Fortunat]] | side altars = | relics = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | website = | parish = [[Župnija Horjul|Horjul]] | deanery = [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Koreno nad Horjulom - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 7. januar 2005 | refšt=2129 | občina = Horjul <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Mohorja in Fortunata''', [[Koreno nad Horjulom]], [[podružnična cerkev]], [[Kulturni spomenik Slovenije#Kulturni spomenik lokalnega pomena|kulturni spomenik lokalnega pomena]]. Cerkev, ki stoji na slemenu na višini 725 m, je v virih prvič omenjena leta [[1389]]. K pravokotni [[Romanika|romanski]] [[Cerkvena ladja|ladji]] je bil ob koncu 15. ali na začetku 16. stoletja na vzhodu prizidan [[Gotika#Pozna gotika|poznogotski]] [[prezbiterij]]. K zahodni (vhodni) [[Fasada|fasadi]] je bil prizidan [[Barok|baročni]] [[zvonik]], ki ima štiri zvonove. Cerkev je bila obdana s kamnitim obzidjem, znotraj katerega je danes pokopališče. V notranjosti ladje in na [[Slavoločna stena|slavoloku]] se pod béleži kažeta dve plasti poslikave; pod poznogotskimi [[freska]]mi je starejša plast stenskih slikarij s [[Kozmatsko delo|kozmatsko]] borduro, ki razodeva [[Furlanija|furlanskega]] mojstra iz leta okrog 1400. Poznogotske freske iz začetka 16. stoletja prekrivajo tudi mrežasto obokan prezbiterij. V cerkvi so trije leseni baročni [[oltar]]ji. Glavni oltar iz srede 18. stoletja se zgleduje po oltarjih [[Facia|Facijeve delavnice]]. Stranska oltarja domačega podobarja Jerneja Trnovca, sta klasicistično delo prve polovice 19. stoletja. [[slika:C_Koreno_nad_H_7.jpg|thumb|freska na južni fasadi: Kristus med mučilnimi orodji]] Na južni fasadi je [[Ikonografija|ikonografsko]] zanimiv prizor Kristusa med mučilnimi orodji ter ostanki fresk Križanja in [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. Freske so leta 2017 že skoraj povsem obledele. Pred cerkvijo stoji ostarela, še vedno živa lipa. <gallery> C_Koreno_nad_H_2.jpg|notranjost cerkve C_Koreno_nad_H_3.jpg|pogled s kora C_Koreno_nad_H_4.jpg|prezbiterij - severna stran C_Koreno_nad_H_5.jpg|prezbiterij - južna stran C_Koreno_nad_H_6.jpg|pevski kor </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== *[http://www.uradni-list.si/1/content?id=67055 ''Uradni list RS'', št 2/2006 z dne 6. 1. 2006.] *[http://giskd2s.situla.org/rkd/opis.asp?esd=2129 ''Koreno nad Horjulom – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata''.] RS, Ministrstvo za kulturo, Register nepremičnine kulturne dediščine, ev. št. enote 2129. *[http://zupnija-horjul.rkc.si/podruznice.html ''Župnija Horjul''.] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mohor in Fortunat, Koreno nad Horjulom]] [[Kategorija:Horjul|*]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1389]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mohorja in Fortunata|Koreno]] [[Kategorija:Župnija Horjul]] s4k992zf4owlvuumy4kfnxgpfs4mat0 Letalski center Maribor 0 436486 6678879 6678230 2026-05-21T18:07:38Z Nareto 77605 /* V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013 */ 6678879 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 42lhgmluc91kcrjghcrnnlpwj0ttqur 6678880 6678879 2026-05-21T18:10:37Z Nareto 77605 /* VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes */ 6678880 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] tllq4udqqlbahhge3i9c2ikvv6ro35h Jaka Tomc 0 440603 6678983 6370331 2026-05-22T05:26:53Z ~2026-30632-19 260338 Dodal sem knjigo v razdelek "Bibliografija" 6678983 wikitext text/x-wiki {{Avtobiografija}} {{Infopolje Oseba}} '''Jaka Tomc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[založnik]], * [[13. avgust]] [[1980]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Mladost je preživel v Domžalah, kjer je obiskoval osnovno šolo Venclja Perka. Hodil je na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazijo Jožeta Plečnika]]. Leta 2005 je diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], smer sociologija - kadrovski menedžment. Po selitvi v Ljubljano se je resno posvetil pisanju. Leta 2010 je, sočasno z izidom prvenca, ustanovil založbo Manični poet in jo vodil do konca leta 2019, ko je zaprla svoja vrata. Aprila 2020 je ustanovil založbo Proksima. == Bibliografija == * Začetek konca, Zgodba o Davidu Locku #1 (2010) * Manični poet (2010) * Dandy Dildo (2011) * Mali užitki (2015) * Pokanje mehurčkov (2016) * 720 utripov srca (2017) *''720 Heartbeats'' (2018) * Iluzija resničnosti, Zgodba o Davidu Locku #2 (2018) *''You Only Die Once'' - kratka zgodba (2019) *Androidi čutijo v barvah (2020) *''They Named Him Primo'' (2021) *Stop igra (2023) *''Stop This Game'' (2023) *Oriol (2026) == Druge objave == * Tednik Panorama: november 2017, Samo enkrat se umre (kratka zgodba) *Znanstvena fantastika: december 2019, [https://www.znanstvena-fantastika.si/2019/12/jaka-tomc-poznam-superjunaka.html Poznam superjunaka] (kratka zgodba) * Supernova: št. 8, marec 2020, Pisateljski izziv: Pandemija (kratka zgodba) * [[Supernova (revija za spekulativno fikcijo)|Supernova]]: št. 9, september 2020, Zadnji naj ugasne luč (kratka zgodba) * Jazbina: št. 6, februar 2022, Obie (kratka zgodba) * Jazbina: št. 7, april 2022, Stroji ne gredo k svetlobi (kratka zgodba) * Jazbina: št. 8, junij 2022, Čistka (kratka zgodba) * Pričevanja tujih svetov: antologija moderne slovenske fantastike, 2022, Zadnji naj ugasne luč (kratka zgodba) * [https://novizvon.files.wordpress.com/2022/10/4oktober22.pdf Nebulae: XI/IV], oktober 2022, Čas za smrt (kratka zgodba) * Jazbina: št. 10, oktober 2022, Zadnja bitka (kratka zgodba) == Nagrade == * Literary Titan Book Awards: srebrna nagrada (720 Heartbeats) *2019 IAN Book of the Year Awards: finalist v kategoriji "Novella" (720 Heartbeats) *2018 Breakthrough Fiction Awards: prvo mesto v kategoriji "Suspense/Thriller" (720 Heartbeats) == Intervjuji in članki == * [https://nejabere.si/2018/06/04/intervju-jaka-tomc/ Jaka Tomc: Ideje so kot sneg. Pridejo in grejo. (Neja bere)] * [http://radikalnews.com/pogovor-z-jako-tomcem/ Pogovor z Jako Tomcem (Radikalnews)] * [http://www.delo.si/nedelo/resnicna-zgodba-brutalne-iskrenosti.html Resnična zgodba brutalne iskrenosti (Nedelo)] * [https://www.modre-novice.si/pogovori/jaka-tomc-ne-maram-se-ukalupljati-v-zanre/ Jaka Tomc: Ne maram se ukalupljati v žanre (Modre novice)] * [https://www.zurnal24.si/slovenija/pustil-bom-sluzbo-in-prodal-nekaj-deset-tisoc-izvodov-knjige-295959 Pustil bom službo in prodal nekaj deset tisoč izvodov knjige (Žurnal 24)] * [http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/ko-se-studentsko-zivljenje-prevesi-v-napeto-kriminalko/224578 Ko se študentsko življenje prevesi v napeto kriminalko (RTV SLO)] * [https://www.24ur.com/novice/slovenija/zame-je-sokanten-podatek-da-polovica-slovencev-ne-bere.html Slovenci cenimo umetnost, le včasih nam je težko seči v žep zanjo (24 ur)] *[https://www.dnevnik.si/1042730778 Mestne face: Jaka Tomc - manični poet (Dnevnik)] *[https://www.zurnal24.si/magazin/odnosi-in-prosti-cas/vidim-na-stotisoce-ljudi-ki-znajo-brati-v-slovenscini-246035 Vidim na stotisoče ljudi, ki znajo brati v slovenščini (Žurnal 24)] *[https://www.ajdanaklada.com/post-1/intervju-jaka-tomc Intervju: Jaka Tomc (Ajda naklada)] <nowiki/>{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tomc, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski založniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] s0o7412plvrxcrn9q5z7tq66zdnkrrm Mladost Pesem Prijateljstvo 0 445510 6678884 6677865 2026-05-21T18:22:45Z ~2026-30558-99 260316 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6677865|6677865]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-30071-38|~2026-30071-38]] ([[User talk:~2026-30071-38|pogovor]]) 6678884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Mladost Pesem Prijateljstvo | image = MPP božični koncert 2026.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Božični koncert "V začetku je bila beseda", 2026 | background = group_or_band | alias = MPP | origin = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[duhovna ritmična glasba]],<br>[[cerkvena glasba]] | years_active = [[1992]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]<br>Ana Pučnik (zborovodja)<br>Filip Mlinar (duhovni vodja)<br>Niko Rovtar (predsednik) | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten. == Zgodovina == V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]]. Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}</ref> Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev. == Repertoar in poslanstvo == Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.<ref>{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}</ref> Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}</ref> == Diskografija == Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.<ref>{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}</ref> Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej. *''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999) *''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017) == Voditelji == {| | valign=top | {| class="wikitable" ! Zborovodje ! Obdobje |- | Tilen Kuhar | 1992–1995 |- | Pavel Dolenc | 1995–2000 |- | Peter Kadunc | 2000–2003 |- | Tanja Repič | 2003–2005 |- | Boštjan Berkopec | 2005–2010 |- | Jakov Jurić | 2010–2012 |- | Marta Habe | 2012–2015 |- | Martina Ješovnik | 2015–2017 |- | Tinkara Čerin | 2017–2018 |- | Teja Sulejmanovič | 2018–2022 |- | Veronika Hrovat | 2022–2024 |- | Ana Pučnik | 2024– |} | width=3% | | valign=top | {| class="wikitable" ! Duhovni vodje ! Obdobje |- | Janko Fritz, Pepi Lebreht | 1990–1992<br>(pred uradnim<br>nastankom zbora) |- | Ambrož Požun | 1992–1995 |- | [[Tadej Strehovec]] | 1995–1999 |- | Jernej Kurinčič | 1999–2003 |- | Andraž Arko | 2003–2006 |- | Miha Pate | 2006–2007 |- | Andrej Pollak | 2007–2009 |- | Jan Cvetek | 2009 |- | Jani Jeriček | 2009–2012 |- | Dominik Papež | 2011–2014 |- | Melhior Grošelj | 2013–2015 |- | Jan Dominik Bogataj | 2016–2017 |- | Mario Zrakić | 2017–2021 |- | [[Christian Gostečnik]] | 2021–2023 |- | Filip Mlinar | 2023– |} | width=3% | | valign=top | |} {{col-begin}} {{col-5}}{{col-5}}{{col-5}}{{col-5}}{{col-5}}{{col-end}} == Himna == <poem> '''Kjer je mladost, je tudi pesem''' (p. Pavle Jakop OFM) Kjer je mladost, je tudi pesem, kjer je pesem, je tudi prijateljstvo; mladost rojeva pesem, pesem rojeva prijateljstvo in prijateljstvo hrani oba. Srce, ki ne poje, ni več mlado; srce, ki ne prijateljuje, ni več živo. Zato bodi Bog zahvaljen za Mladost-Pesem- Prijateljstvo, ki nam dokazuje življenje, in nam razodeva Boga; zato naj Bog blagoslavlja Mladost-Pesem-Prijateljstvo za ohranjanje mladosti, za radovanje srca in za slavljenje Duha! </poem> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} *{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] j1yp7no5nicwxdvsisyc6ilvx194vid 6678885 6678884 2026-05-21T18:23:04Z ~2026-30558-99 260316 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6669278|6669278]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-26586-74|~2026-26586-74]] ([[User talk:~2026-26586-74|pogovor]]) 6678885 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Mladost Pesem Prijateljstvo | image = MPP božični koncert 2026.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Božični koncert "V začetku je bila beseda", 2026 | background = group_or_band | alias = MPP | origin = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[duhovna ritmična glasba]],<br>[[cerkvena glasba]] | years_active = [[1992]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]<br>Ana Pučnik (zborovodja)<br>Filip Mlinar (duhovni vodja)<br>Niko Rovtar (predsednik) | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten. == Zgodovina == V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]]. Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}</ref> Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev. == Repertoar in poslanstvo == Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.<ref>{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}</ref> Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}</ref> == Diskografija == Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.<ref>{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}</ref> Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej. *''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999) *''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017) == Voditelji == {| | valign=top | {| class="wikitable" ! Zborovodje ! Obdobje |- | Tilen Kuhar | 1992–1995 |- | Pavel Dolenc | 1995–2000 |- | Peter Kadunc | 2000–2003 |- | Tanja Repič | 2003–2005 |- | Boštjan Berkopec | 2005–2010 |- | Jakov Jurić | 2010–2012 |- | Marta Habe | 2012–2015 |- | Martina Ješovnik | 2015–2017 |- | Tinkara Čerin | 2017–2018 |- | Teja Sulejmanovič | 2018–2022 |- | Veronika Hrovat | 2022–2024 |- | Ana Pučnik | 2024– |} | width=3% | | valign=top | {| class="wikitable" ! Duhovni vodje ! Obdobje |- | Janko Fritz, Pepi Lebreht | 1990–1992<br>(pred uradnim<br>nastankom zbora) |- | Ambrož Požun | 1992–1995 |- | [[Tadej Strehovec]] | 1995–1999 |- | Jernej Kurinčič | 1999–2003 |- | Andraž Arko | 2003–2006 |- | Miha Pate | 2006–2007 |- | Andrej Pollak | 2007–2009 |- | Jan Cvetek | 2009 |- | Jani Jeriček | 2009–2012 |- | Dominik Papež | 2011–2014 |- | Melhior Grošelj | 2013–2015 |- | Jan Dominik Bogataj | 2016–2017 |- | Mario Zrakić | 2017–2021 |- | [[Christian Gostečnik]] | 2021–2023 |- | Filip Mlinar | 2023– |} | width=3% | | valign=top | |} == Člani zbora == {{col-begin}} {{col-5}}{{col-5}}{{col-5}}{{col-5}}{{col-5}}{{col-end}} == Himna == <poem> '''Kjer je mladost, je tudi pesem''' (p. Pavle Jakop OFM) Kjer je mladost, je tudi pesem, kjer je pesem, je tudi prijateljstvo; mladost rojeva pesem, pesem rojeva prijateljstvo in prijateljstvo hrani oba. Srce, ki ne poje, ni več mlado; srce, ki ne prijateljuje, ni več živo. Zato bodi Bog zahvaljen za Mladost-Pesem- Prijateljstvo, ki nam dokazuje življenje, in nam razodeva Boga; zato naj Bog blagoslavlja Mladost-Pesem-Prijateljstvo za ohranjanje mladosti, za radovanje srca in za slavljenje Duha! </poem> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} *{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] tb5cxc4i66pwrxi18g83eivu7iojq2p 6678887 6678885 2026-05-21T18:23:35Z ~2026-30558-99 260316 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6669277|6669277]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-26586-74|~2026-26586-74]] ([[User talk:~2026-26586-74|pogovor]]) 6678887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Mladost Pesem Prijateljstvo | image = MPP božični koncert 2026.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Božični koncert "V začetku je bila beseda", 2026 | background = group_or_band | alias = MPP | origin = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[duhovna ritmična glasba]],<br>[[cerkvena glasba]] | years_active = [[1992]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]<br>Ana Pučnik (zborovodja)<br>Filip Mlinar (duhovni vodja)<br>Niko Rovtar (predsednik) | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten. == Zgodovina == V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]]. Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}</ref> Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev. == Repertoar in poslanstvo == Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.<ref>{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}</ref> Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}</ref> == Diskografija == Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.<ref>{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}</ref> Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej. *''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999) *''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017) == Voditelji == {| | valign=top | {| class="wikitable" ! Zborovodje ! Obdobje |- | Tilen Kuhar | 1992–1995 |- | Pavel Dolenc | 1995–2000 |- | Peter Kadunc | 2000–2003 |- | Tanja Repič | 2003–2005 |- | Boštjan Berkopec | 2005–2010 |- | Jakov Jurić | 2010–2012 |- | Marta Habe | 2012–2015 |- | Martina Ješovnik | 2015–2017 |- | Tinkara Čerin | 2017–2018 |- | Teja Sulejmanovič | 2018–2022 |- | Veronika Hrovat | 2022–2024 |- | Ana Pučnik | 2024– |} | width=3% | | valign=top | {| class="wikitable" ! Duhovni vodje ! Obdobje |- | Janko Fritz, Pepi Lebreht | 1990–1992<br>(pred uradnim<br>nastankom zbora) |- | Ambrož Požun | 1992–1995 |- | [[Tadej Strehovec]] | 1995–1999 |- | Jernej Kurinčič | 1999–2003 |- | Andraž Arko | 2003–2006 |- | Miha Pate | 2006–2007 |- | Andrej Pollak | 2007–2009 |- | Jan Cvetek | 2009 |- | Jani Jeriček | 2009–2012 |- | Dominik Papež | 2011–2014 |- | Melhior Grošelj | 2013–2015 |- | Jan Dominik Bogataj | 2016–2017 |- | Mario Zrakić | 2017–2021 |- | [[Christian Gostečnik]] | 2021–2023 |- | Filip Mlinar | 2023– |} | width=3% | | valign=top | |} == Člani zbora == {{col-begin}} {{col-5}} ;Sopran *Marija Baša *Lucija Bučan *Mateja Burnik *Gaja Gregorčič *Blažka Hrovat *Lučka Hrovat *Urška Klobučar *Katarina Kokalj *Urška Kopač *Katja Magajna *Neja Martinčič *Marjeta Nahtigal *Klara Oražem *Zala Peternelj *Nadja Rozman *Mirjam Smolič *Ana Strah *Ela Štrukelj *Klara Štukelj *Nika Šutar *Klara Žabkar {{col-5}} ;Alt *Neža Alič *Lucija Baša *Evita Brdnik *Kristina Čop *Mirjam Hrovat *Zala Ilovar *Tjaša Jesenko *Neža Kavčič *Ana Krapež *Marta Lajevec *Klara Levec *Manca Mali *Ana Petrič *Martina Poklukar *Maruša Pučnik *Meta Radež *Brina Rednjak *Lara Slokar *Eva Šabec *Klara Štefanič *Klara Tomažič *Jerneja Trček *Lucija Žakelj {{col-5}} ;Tenor *Gašper Aljaž *Aljoša Breskvar *Tobija Cencič *Marko Cerkovnik *Vid Fister *Jernej Fortuna *Nejc Gartner *Gregor Janc *Miha Kapš *Matjaž Mihael Mars *Matjaž Nosan *Vid Penko *Nejc Rot *Aljaž Smolič *Leon Stražišar *Gašper Suhadolnik *Martin Špajzer *Vid Uršič {{col-5}} ;Bas *Adam Atanasov *David Ažbe *Jakob Bizjak *Gašper Čulk *Gašper Harej *Anej Horvat *Martin Jezeršek *Patrik Korenjak *Lucijan Lebar *Matej Marolt *Nejc Mihelič *Filip Mlinar *Nik Pernek *Florijan Plešnik *Ivo Rot *Niko Rovtar *Tomaž Stopar *Andrej Štefanič *Matic Šutar *Luka Švigelj *Martin Trajbarič *Adrian Tušar *Rene Turk {{col-5}} ;Spremljevalna zasedba *Petra Burnik – violina *Martin Gantar – bas kitara *Marko Kalita – cajon, tolkala *Jakob Kavčič – kitara *Primož Padar – klaviature {{col-end}} == Himna == <poem> '''Kjer je mladost, je tudi pesem''' (p. Pavle Jakop OFM) Kjer je mladost, je tudi pesem, kjer je pesem, je tudi prijateljstvo; mladost rojeva pesem, pesem rojeva prijateljstvo in prijateljstvo hrani oba. Srce, ki ne poje, ni več mlado; srce, ki ne prijateljuje, ni več živo. Zato bodi Bog zahvaljen za Mladost-Pesem- Prijateljstvo, ki nam dokazuje življenje, in nam razodeva Boga; zato naj Bog blagoslavlja Mladost-Pesem-Prijateljstvo za ohranjanje mladosti, za radovanje srca in za slavljenje Duha! </poem> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} *{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] 2k5xkmqqcmlbcgqfuyj0f2pp3a4vrsk Marica Vogelnik 0 449999 6678951 6419263 2026-05-21T22:59:47Z Marjan Tomki SI 190558 Nov razdelek /* Večji uspehi */ z enim od mednarodnih za začetek, z viri 6678951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marica Vogelnik''', [[slovenci|slovenska]] [[pianist]]ka in [[pedagog|pedagoginja]], * [[11. december]] [[1904]]/5?, [[Idrija]], † [[23. december]] [[1976]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskovala na [[Dunaj]]u med leti 1911 in 1916, nato pa je na Dunaju med leti 1916 in 1919 obiskovala še meščansko šolo. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, kjer je nadaljevala z učenjem klavirja, ki se ga je na Dunaju učila že od vstopa v osnovno šolo naprej. V šolskem leti 1920/21 se je vpisala na konservatorij pri [[Glasbena matica|Glasbeni matici]]. Iz klavirskega študija je diplomirala s samostojnim koncertom leta 1928. Po diplomi je neuspešno kandidirala za francosko štipendijo. Kljub neuspehu ni opustila klavirja in se je v Ljubljani dodatno izpopolnjevala. V sezoni 1923/24 je igrala v [[orkester|orkestru]] kina Glasbene matice, nato pa je v letih 1925 in 1926 zasebno poučevala klavir. Med leti 1929 in 1937 je bila honorarno zaposlena na državnem konservatoriju in Glasbeni matici, nato pa se je v letih 1938 in 1939 ponovno posvetila zasebnemu poučevanju klavirja. Leta 1940 je postala [[profesor|profesorica]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akadeniji za glasbo]], to delo pa je opravljala do leta 1949, ko je poučevanje opustila in je postala samostojna umetnica. Upokojila se je leta 1957. == Večji mednarodni uspehi == * Konec marca 1929 je spremljala baritonista [[Anton Šubelj|Antona Šublja]] na uspešnem koncertu v Bechsteinovi dvorani{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref>v Berlinu.<ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže, trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, ampak vir je odličen --> ==Nagrade== * [[Red zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki (1976) == Viri == {{SloBio|id=803797}} == Opombe in sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogelnik, Marica}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] 88vb0qgf23gbgcuyakoy80an05rpyex 6678952 6678951 2026-05-21T23:04:04Z Marjan Tomki SI 190558 /* Večji uspehi */ ref name bi moral biti skopiran v komentar, pa ni prijelo in je bil premaknjen; popravljeno 6678952 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marica Vogelnik''', [[slovenci|slovenska]] [[pianist]]ka in [[pedagog|pedagoginja]], * [[11. december]] [[1904]]/5?, [[Idrija]], † [[23. december]] [[1976]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskovala na [[Dunaj]]u med leti 1911 in 1916, nato pa je na Dunaju med leti 1916 in 1919 obiskovala še meščansko šolo. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, kjer je nadaljevala z učenjem klavirja, ki se ga je na Dunaju učila že od vstopa v osnovno šolo naprej. V šolskem leti 1920/21 se je vpisala na konservatorij pri [[Glasbena matica|Glasbeni matici]]. Iz klavirskega študija je diplomirala s samostojnim koncertom leta 1928. Po diplomi je neuspešno kandidirala za francosko štipendijo. Kljub neuspehu ni opustila klavirja in se je v Ljubljani dodatno izpopolnjevala. V sezoni 1923/24 je igrala v [[orkester|orkestru]] kina Glasbene matice, nato pa je v letih 1925 in 1926 zasebno poučevala klavir. Med leti 1929 in 1937 je bila honorarno zaposlena na državnem konservatoriju in Glasbeni matici, nato pa se je v letih 1938 in 1939 ponovno posvetila zasebnemu poučevanju klavirja. Leta 1940 je postala [[profesor|profesorica]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akadeniji za glasbo]], to delo pa je opravljala do leta 1949, ko je poučevanje opustila in je postala samostojna umetnica. Upokojila se je leta 1957. == Večji mednarodni uspehi == * Konec marca 1929 je spremljala baritonista [[Anton Šubelj|Antona Šublja]] na uspešnem koncertu v Bechsteinovi dvorani<ref name=Bechstein>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref>v Berlinu.<ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže, trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, ampak vir je odličen --> ==Nagrade== * [[Red zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki (1976) == Viri == {{SloBio|id=803797}} == Opombe in sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogelnik, Marica}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] fqpinxim053yafnza2reyvj5ry2dy6u 6678953 6678952 2026-05-21T23:10:44Z Marjan Tomki SI 190558 /* Večji mednarodni uspehi */ dopolnjen še komentar - doi ka 6678953 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marica Vogelnik''', [[slovenci|slovenska]] [[pianist]]ka in [[pedagog|pedagoginja]], * [[11. december]] [[1904]]/5?, [[Idrija]], † [[23. december]] [[1976]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskovala na [[Dunaj]]u med leti 1911 in 1916, nato pa je na Dunaju med leti 1916 in 1919 obiskovala še meščansko šolo. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, kjer je nadaljevala z učenjem klavirja, ki se ga je na Dunaju učila že od vstopa v osnovno šolo naprej. V šolskem leti 1920/21 se je vpisala na konservatorij pri [[Glasbena matica|Glasbeni matici]]. Iz klavirskega študija je diplomirala s samostojnim koncertom leta 1928. Po diplomi je neuspešno kandidirala za francosko štipendijo. Kljub neuspehu ni opustila klavirja in se je v Ljubljani dodatno izpopolnjevala. V sezoni 1923/24 je igrala v [[orkester|orkestru]] kina Glasbene matice, nato pa je v letih 1925 in 1926 zasebno poučevala klavir. Med leti 1929 in 1937 je bila honorarno zaposlena na državnem konservatoriju in Glasbeni matici, nato pa se je v letih 1938 in 1939 ponovno posvetila zasebnemu poučevanju klavirja. Leta 1940 je postala [[profesor|profesorica]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akadeniji za glasbo]], to delo pa je opravljala do leta 1949, ko je poučevanje opustila in je postala samostojna umetnica. Upokojila se je leta 1957. == Večji mednarodni uspehi == * Konec marca 1929 je spremljala baritonista [[Anton Šubelj|Antona Šublja]] na uspešnem koncertu v Bechsteinovi dvorani<ref name=Bechstein>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref>v Berlinu.<ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže (odpre članek v nemščini, katerega prevod je v Research Gate; trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, pa ne najdem primernega parametra, ampak vir je odličen --> ==Nagrade== * [[Red zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki (1976) == Viri == {{SloBio|id=803797}} == Opombe in sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogelnik, Marica}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] nnpk47zdbrbw4e52vo3jwsbeba2pss8 6678955 6678953 2026-05-21T23:49:46Z Marjan Tomki SI 190558 /* Večji mednarodni uspehi */ presledek je manjkal 6678955 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marica Vogelnik''', [[slovenci|slovenska]] [[pianist]]ka in [[pedagog|pedagoginja]], * [[11. december]] [[1904]]/5?, [[Idrija]], † [[23. december]] [[1976]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskovala na [[Dunaj]]u med leti 1911 in 1916, nato pa je na Dunaju med leti 1916 in 1919 obiskovala še meščansko šolo. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, kjer je nadaljevala z učenjem klavirja, ki se ga je na Dunaju učila že od vstopa v osnovno šolo naprej. V šolskem leti 1920/21 se je vpisala na konservatorij pri [[Glasbena matica|Glasbeni matici]]. Iz klavirskega študija je diplomirala s samostojnim koncertom leta 1928. Po diplomi je neuspešno kandidirala za francosko štipendijo. Kljub neuspehu ni opustila klavirja in se je v Ljubljani dodatno izpopolnjevala. V sezoni 1923/24 je igrala v [[orkester|orkestru]] kina Glasbene matice, nato pa je v letih 1925 in 1926 zasebno poučevala klavir. Med leti 1929 in 1937 je bila honorarno zaposlena na državnem konservatoriju in Glasbeni matici, nato pa se je v letih 1938 in 1939 ponovno posvetila zasebnemu poučevanju klavirja. Leta 1940 je postala [[profesor|profesorica]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akadeniji za glasbo]], to delo pa je opravljala do leta 1949, ko je poučevanje opustila in je postala samostojna umetnica. Upokojila se je leta 1957. == Večji mednarodni uspehi == * Konec marca 1929 je spremljala baritonista [[Anton Šubelj|Antona Šublja]] na uspešnem koncertu v Bechsteinovi dvorani<ref name=Bechstein>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref> v Berlinu.<ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže (odpre članek v nemščini, katerega prevod je v Research Gate; trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, pa ne najdem primernega parametra, ampak vir je odličen --> ==Nagrade== * [[Red zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki (1976) == Viri == {{SloBio|id=803797}} == Opombe in sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogelnik, Marica}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] 0a0s3q4m6z3w94hnjo7imo91ifr6l4a Cerkev sv. Miklavža, Cerov Log 0 451496 6678871 5025381 2026-05-21T17:12:29Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Nikolaja, Gorjanci]] 6678871 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Nikolaja, Gorjanci]] 8e3adq7n6bnhc3iujs45kgymj3no3zp Head Hunters 0 451630 6678827 6308623 2026-05-21T15:08:14Z Yerpo 8417 /* Kasnejši vzorci */ razločitev 6678827 wikitext text/x-wiki {{Infobox album | Name = Head Hunters | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Herbie Hancock]] | Cover = Herbie-hancock-head-hunters.jpg | Released = [[26. oktober]] [[1973]] | Recorded = [[september]] [[1973]] | Studio = [[Wally Heider Studios]]<br/>[[Different Fur|Different Fur Trading Co]].<br/>[[San Francisco]] | Genre = [[jazz-funk]], [[jazz fusion]] | Length = {{Duration|m=41|s=52}} | Label = [[Columbia Records]] | Producer = Herbie Hancock<br />[[David Rubinson]] | Last album = ''[[Sextant (album)|Sextant]]''<br/>(1973) | This album = '''''Head Hunters'''''<br/>(1973) | Next album =''[[Thrust (album)|Thrust]]''<br/>(1974) }} {{Album ratings | rev1 = [[AllMusic]] | rev1Score = {{Rating|5|5}}<ref name="Erlewine">{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/album/head-hunters-mw0000649551|title=Head Hunters - Herbie Hancock &#124; AllMusic|first=Stephen Thomas|last=Erlewine|work=[[AllMusic]]|year=|accessdate=29. julij 2018}}</ref> | rev2 = ''[[Down Beat]]'' | rev2Score = {{Rating|5|5}}<ref name="Down">{{navedi splet|url=http://www.tower.com/head-hunters-herbie-hancock-cd/wapi/106693029|work=[[Down Beat]]|accessdate=29. julij 2018|title=Review: ''Head Hunters''|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090604153454/http://www.tower.com/head-hunters-herbie-hancock-cd/wapi/106693029|date=17. januar 1974|archivedate=4. junij 2009}}</ref> | rev3 = ''[[Q (revija)|Q]]'' | rev3Score = {{Rating|4|5}}<ref>{{navedi časopis|title=none|journal=[[Q (revija)|Q]]|location=London|page=100|date=februar 2000}}</ref> | rev4 = ''The Rolling Stone Album Guide'' | rev4Score = {{Rating|3.5|5}}<ref name="Hoard">{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=lRgtYCC6OUwC&pg=PA361&lpg=PA361&dq=|title=Review: ''Head Hunters''|editor-first=Christian|editor-last=Hoard|work=[[Rolling Stone]]|date=2. november 2004|accessdate=29. julij 2018}}</ref> | rev5 = ''The Rolling Stone Jazz Record Guide'' | rev5Score = {{rating|3|5}}<ref name=RSJRG>{{navedi knjigo|editor-last=Swenson|editor-first=J.|year=1985|title=The Rolling Stone Jazz Record Guide|url=https://archive.org/details/rollingstonejazz00swenso|publisher=Random House/Rolling Stone|location=ZDA|isbn=0-394-72643-X|page=[https://archive.org/details/rollingstonejazz00swenso/page/94 94]}}</ref> | rev6 = [[Zagat Survey]] | rev6Score = {{Rating|5|5}}<ref name="Zagat">{{navedi splet|url=http://www.superseventies.com/sphancockherbie.html|title=Review: ''Head Hunters''|editor-first=|editor-last=|work=Zagat Survey|year=2003|accessdate=29. julij 2018}}</ref> }} '''''Head Hunters''''' je dvanajsti [[studijski album]] ameriškega [[jazz]]ovskega [[klaviaturist]]a in [[skladatelj]]a [[Herbie Hancock|Herbieja Hancocka]], ki je izšel 13. oktobra pri založbi [[Columbia Records]]. Snemanja so potekala zvečer v studiih [[Wally Heider Studios]] in [[Different Fur]] Trading Co. v [[San Francisco|San Franciscu]]. ''Head Hunters'' je ključni album Hancockove kariere in pomemben trenutek [[jazz]]a. Leta 2003 je bil album uvrščen na 498. mesto [[Rolling Stone|Rolling Stonovega]] [[Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone|seznama 500. najboljših albumov vseh časov]]. Leta 2007 je [[Kongresna knjižnica]] uvrstila album v [[Nacionalni register posnetkov]], ki zbira »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembne« zvočne posnetke 20. stoletja. == Struktura in izdaja == ''Head Hunters'' je izšel po seriji eksperimentalnih albumov s Hancockovim sekstetom: ''[[Mwandishi]]'', ''[[Crossings]]'' in ''[[Sextant (album)|Sextant]]'', ki so izšli med letoma 1971 in 1973, v času, ko je Hancock iskal novo usmeritev svoje glasbe: <blockquote> ''" Začel sem čutiti, da sem zapravil preveč časa za raziskovanje zgornje atmosfere glasbe in bolj eterične vrste vesoljskih stvari. Pojavila se je potreba po bolj zemeljskem in občutku privezanosti; povezava z Zemljo... Začel sem čutiti, da smo (sekstet) igrali težko zvrst glasbe in postal sem utrujen od vsega težkega. Želel sem igrati nekaj lažjega."''(<small>Hancockove notranje opombe: ponovna izdaja albuma 1997</small>)</blockquote> Za novi album je Hancock sestavil novo zasedbo, [[The Headhunters]], pri kateri je od seksteta ostal le [[Bennie Maupin]]. Hancock je sam igral sintetizatorje (prej je sintetizatorje igral še [[Patrick Gleeson]]) in se odločil proti uporabi kitare, namesto katere je raje uporabil [[clavinet]], ki je postal eden prepoznavnih zvokov albuma. Nova zasedba je vsebovala čvrsto [[R&B]] usmerjeno [[ritem sekcija|ritem sekcijo]], sestavljeno iz basista [[Paul Jackson (basist)|Paula Jacksona]] in bobnarja [[Harvey Mason|Harveyja Masona]], album pa ima [[funk]]y groove, ki je albumu dal zanimanje širšega kroga poslušalcev. Morda je to bil pomemben trenutek [[jazz fusion]] gibanja (ali celo vodilnega [[jazz-funk]] stila jazz fusiona), ko je album iz poslušalcev R&B-ja napravil poslušalce jazza in obratno. Album vsebuje zmes funk ritmov z jazzovsko AABA formo in podaljšanimi soli. Od vseh štirih skladb le »Watermelon Man« ni bila napisana za ta album. Hit skladba iz Hancockovega [[hard bop]] obdobja, se je namreč prvič pojavila na debitantskem Hancockovem albumu ''[[Takin' Off]]'' leta 1962, za album ''Head Hunters'' pa sta jo predelala Hancock in Mason ter vsebuje prepoznavni uvod z Billom Summersom, ki piha v pivsko steklenico, s tem pa je imitiral [[hindewho]], instrumenta [[Pigmejci|Pigmejcev]] iz severovzodnega [[Zair]]a. Skladba vsebuje tudi precej afriških tolkal. »Sly« je bila posvečena pionirju [[funk]]a, [[Sly Stone|Slyju Stonu]], vodji skupine [[Sly & the Family Stone]]. Uvodna skladba »Chameleon« je še ena skladba s prepoznavnim uvodom, med katerim je predstavitvena linija zaigrana na sintetizator [[ARP]] Odyssey. »Vein Melter« je počasnejša skladba z dominantnimi linijami klaviatur in saksofona, v kateri igra Hancock večinoma [[Fender Rhodes]], občasno pa uporabi tudi sintetizatorje. Po prvi izdaji je bil album miksan kvadrofonsko (4-kanalno) in izšel pri Columbii leta 1974 kot vinil in kot kaseta z osmimi traki. Kvadrofonski miks vsebuje audio elemente, ki se pri stereo verziji ne slišijo. Verzija je digitalno izšla pri SACD ediciji albuma. Do izida [[George Benson|Bensonovega]] albuma ''[[Breezin']]'' leta 1976, je bil ''Head Hunters'' najbolje prodajani jazzovski album vseh časov in inspiracija ne samo jazzovskim glasbenikom, temveč tudi izvajalcem [[funk]]a, [[soul]]a, [[jazz funk]]a in [[hip-hop]] glasbe. Zasedba The Headhunters je s Hancockom posnela še nekaj albumov, vključno z naslednikom ''[[Thrust (album)|Thrust]]'' (1974), ''[[Man-Child]]'' (1975) in [[album v živo|albumom v živo]] ''[[Flood (album)|Flood]]'' (1975). Kasnejša albuma ''[[Secrets (album)|''Secrets'']]'' (1976) in ''[[Sunlight (album)|Sunlight]]'' (1977) so posneli raznoliki glasbeniki. The Headhunters so, s Hancockom kot gostujočim solistom, posneli serijo funk albumov, ''[[Survival of the Fittest (album)|Survival of the Fittest]]'' (1975) in ''Straight from the Gate'' (1978), od katerih prvega je produciral Hancock in je vseboval velik hit »God Make me Funky«. == Ovitek == Slika na ovitku albuma, ki jo je oblikoval [[Victor Moscoso]], temelji na afriški ''kple kple'' maski plemena [[Baoulé]] iz [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]]. Slika temelji tudi na demagnezatorjih, ki jih je vsebovala snemalna oprema v času snemanja tega albuma.<ref>Reel-to-reel tape [https://www.amazon.com/Sony-HE-2-Reel-Head-Demagnetizer/dp/B0036JLDLW head demagnetizer]</ref> == Seznam skladb == {{tracklist | headline = Stran 1 | title1 = Chameleon | writer1 = [[Herbie Hancock|Hancock]], [[Paul Jackson (basist)|Jackson]], [[Harvey Mason|Mason]], [[Bennie Maupin|Maupin]] | length1 = 15:41 | title2 = Watermelon Man | writer2 = Hancock, arr. Mason | length2 = 6:29 }} {{tracklist | headline = Stran 2 | title3 = Sly | writer3 = Hancock | length3 = 10:15 | title4 = Vein Melter | writer4 = Hancock | length4 = 9:09 }} == Single == *»Chameleon« (2:50)/»Vein Melter« (4:00) - Columbia 4-46002 (ZDA); izšel leta 1974 Nobena single verzija ni izšla na zgoščenki. == Osebje == === Glasbeniki=== * Herbie Hancock – [[Fender Rhodes]], [[clavinet]], [[ARP Instruments, Inc.|ARP]] [[ARP Odyssey|Odyssey synthesizer]], [[ARP Soloist]] * [[Bennie Maupin]] – tenorski saksofon, sopranski saksofon, saxello, basovski klarinet, altovska flavta * [[Paul Jackson (basist)|Paul Jackson]] – bas kitara, kitara, marímbula * [[Harvey Mason]] – bobni * [[Bill Summers (jazz)|Bill Summers]] – agogô, [[balafon]], steklenica piva, [[cabasa]], congas, [[gankogui]], [[hindewhu]], [[log drum]], [[shekere]], [[surdo]], tambourine === Produkcija === * Producenta: Herbie Hancock, David Rubinson * Inženirji: Fred Catero, Jeremy Zatkin, Dane Butcher, John Vieira == Kasnejši vzorci == *»'''Chameleon'''« **»Words of Wisdom« ([[2Pac]]), z albuma ''2Pacalypse Now'' **»Dr. Knockboot« ([[Nas]]), z albuma ''I Am...'' **»Get Up, Get Down« ([[Coolio]]), z albuma ''Gangsta's Paradise'' **»Underwater Rimes« ([[Digital Underground]]), z albuma ''Sex Packets'' **»Money On My Brain« ([[Kool G Rap]]) **»We Don't Rock, We Rap« ([[Schoolly D]]), z albuma ''Smoke Some Kill''<ref>[http://www.whosampled.com/sample/276908/Schoolly-D-We-Don%27t-Rock,-We-Rap-Herbie-Hancock-Chameleon/ Schoolly D's "We Don't Rock, We Rap" sample of Herbie Hancock's "Chameleon"|WhoSampled]</ref> **»Blacker (4 The Good Times)« ([[Ballistic Brothers]]), z albuma ''Rude System'' **»Groupie Luv« ([[213 (glasbena skupina)|213]]), z albuma ''The Hard Way''<ref>[http://www.whosampled.com/sample/59638/213-Groupie-Luv-Herbie-Hancock-Chameleon/ 213's "Groupie Luv" sample of Herbie Hancock's "Chameleon"|WhoSampled]</ref> **»Cellphone's Dead« ([[Beck (glasbenik)|Beck]]), z albuma ''The Information'' *»'''Watermelon Man'''« **»Spinning The Wheel« ([[George Michael]]), z albuma ''Older'' **»I Hate 2 Brag« ([[Shaquille O'Neal]]), z albuma ''Shaq Diesel'' **»Sanctuary« ([[Madonna]]), z albuma ''[[Bedtime Stories]]'' **»Escapism (Gettin' Free)« ([[Digable Planets]]), z albuma ''Reachin' (A New Refutation of Time and Space)'' **»Dolly My Baby (Remix)« ([[Super Cat]]) **»1-900-LL-Cool J« ([[LL Cool J]]) *»'''Sly'''« **»You Can't Kill Me« ([[Nas]]), z albuma ''Hip Hop Is Dead'' *»'''Vein Melter'''« **»Civil War Correspondent« ([[PJ Harvey]] & [[John Parish]]), z albuma ''Dance Hall at Louse Point'' == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * ''[http://www.discogs.com/Herbie-Hancock-Head-Hunters/master/19493 Head Hunters]'' na [[Discogs]] * [https://books.google.com/books?id=G4mP7u6mPdkC&pg=PT129&lpg=#v=onepage&q=&f=false 101 Albums That Changed Popular Music: ''Head Hunters''] {{Herbie Hancock}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 1973]] [[Kategorija:Albumi Herbieja Hancocka]] [[Kategorija:Albumi založbe Columbia Records]] [[Kategorija:Posnetki v Narodnem registru posnetkov]] tgp260mvbles4lfup0eg1gxgb6jz7yi Cerkev sv. Lamberta, Male Pece 0 451907 6679135 6071118 2026-05-22T11:41:39Z Erardo Galbi 166658 6679135 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lamberta | image = <!-- WD --> | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Male Pece]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Lambert]] | side altars = | relics = | status = podružnična cerkev | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = {{url|http://sentvid-zupnija.si/}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 2 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Male Pece - Cerkev sv. Lamberta | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 2494 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev svetega Lamberta''' je [[Podružnična cerkev|podružnična cerkev]] [[Župnija Šentvid pri Stični|župnije Šentvid pri Stični]] in stoji pod gričem vzhodno od vasi [[Male Pece]]. == Opis == Majhna vas Male Pece leži nad južnim robom Dobske planote. Prvič se vas omenja leta 1145, cerkev pa leta 1643, vendar je verjetno starejša. Ustno izročilo pravi, da jo je postavil neki graščak. Nekega dne je šel na lov in se izgubil. Zaobljubil se je, da bo na mestu kjer je bil postavil cerkev, če ga bodo našli. Ko se je to zgodilo, je svojo zaobljubo tudi izpolnil. Večjo prenovo je cerkev [[Sv. Lambert]]a, ki leži pod hribom, doživela po požaru v začetku 20. stoletja. Takrat so sezidali nov zvonik, ladja je pridobila nov strop in prizidana je bila zakristija. Ob prenovi cerkve so tudi odkrili stare [[freska|freske]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} * Štepec, Dušan, in Matej Šteh. 2017. ''Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični''. Šentvid pri Stični : Župnijski urad. {{COBISS|ID=291454976}} * Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. ''Mati mnogih cerkva''. Ljubljana: Družina. {{COBISS|ID=261200640}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|St. Lambertus' Church (Male Pece)|Cerkev sv. Lamberta}} {{Reli-struct-stub}} [[Kategorija:Župnija Šentvid pri Stični]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lambert, Male Pece]] [[Kategorija:Male Pece]] [[Kategorija:Cerkve svetega Lamberta|Male Pece]] dd3v9blbnrf0vbdo2ombdshqzr310qm Cerkev sv. Nikolaja, Cerov Log 0 456699 6678874 5092869 2026-05-21T17:13:04Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Nikolaja, Gorjanci]] 6678874 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Nikolaja, Gorjanci]] 8e3adq7n6bnhc3iujs45kgymj3no3zp Cerkev sv. Pankracija, Slovenj Gradec 0 458940 6679151 6611358 2026-05-22T11:56:34Z Erardo Galbi 166658 6679151 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Župnijska cerkev sv. Pankracija | image = <!-- --> | caption= Cerkev sv. Pankracija nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu s postajami križevega pota | fullname= | location= [[Slovenj Gradec]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= župnijska cerkev | functional status= aktivna | completed date= | parish = [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | deanery = [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | diocese = [[Koroški naddekanat]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Pankracija nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 23. april 2016 | refšt = 694 | občina = Slovenj Gradec }} }} '''Cerkev sv. Pankracija nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu''', [[župnijska cerkev]] [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|župnije Stari trg pri Slovenj Gradcu]]. Cerkev sv. Pankracija obsega samostoječi [[zvonik]], [[Cerkvena ladja|ladjo]] iz druge četrtine 13. stoletja, [[prezbiterij]] in [[Zakristija|zakristijo]] iz časa [[barok]]a (okrog leta 1700) in svete stopnice iz sredine 18. stoletja kot zaključek [[Križev pot|križevega pota]], ki se začenja pri [[Cerkev sv. Radegunde, Stari trg|cerkvi sv. Radegunde]] v [[Stari trg, Slovenj Gradec|Starem trgu]]. Cerkev odlikuje centralno zasnovana ladja [[Dvoranska cerkev|dvoranskega tipa]] z mogočnim [[Steber|stebrom]] v sredini, ki je bila morda nekoč grajska kapela, in ki z odličnostjo zasnove in izvedbe daleč presega in prehiteva arhitekture tedanjega časa na našem ozemlju. ==Zgodovinsko ozadje== Domačini imenujejo cerkev sv. Pankracija Grad in vzpetino (527 m), na kateri se za kakih 100 m dviga nad ravnico, Grajski hrib. Ta je bil obljuden že v starejši [[Železna doba|železni dobi]], na kar kažejo [[Kelti|predkeltske]] najdbe. V mlajši kameni dobi je bilo tu [[gradišče]]. V [[Rimski imperij|rimskem]] času se je življenje odvijalo ob vznožju griča. Ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] [[Celeja|Celeia]]-[[Virunum]] je bila poštna postaja [[Colatio]], trška naselbina ob njej pa se je po ustanovitvi novega trga na lokaciji današnjega Slovenj Gradca začela imenovati [[Stari trg, Slovenj Gradec|Stari trg]]. V listinah [[Stari vek|starega veka]] je bilo na tem območju leta 1091 izpričano utrjeno selišče z imenom ''Grez'' (Grad), ki je dalo ime celoti dolini, ''Greztal''. Natančnejša lokacija gradu pa iz listin ni razvidna, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo sklepamo, da je bil na vrhu Grajskega hriba, če pripišemo spodnji del zvonika sedanje cerkve ostanku nekdanjega grajskega obrambnega stolpa. Štajerski zgodovinopisec Muchar omenja cerkev na tem območju leta 1090 kot ''St. Pankratz in Graz''<ref>A. Muchar: Geschichte des Herzogthums Steiermark III, 180</ref>. Leta 1106 se omenja fara s tem imenom, pri čemer smemo po mnenju F. Kosa<ref>F. Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev IV, št. 20 in str. XLIX. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW/5bb25aee-a602-4fb3-8c1a-cc5450919bf9/PDF dLib]</ref> misliti na [[Župnija|faro]] sv. Pankracija v Starem trgu oz. na hribu nad njim. Leta 1174 se, ob urejanju spora o [[fevd]]ni pravici med [[opat]]om samostana Belinja pri [[Oglej]]u in savinjskim diakonom Bertoldom, omenja ''ecclesia sancti Pancratii de Graz''. Od leta 1146 so bili zemljiški gospodje v [[Mislinjska dolina|Mislinjski dolini]] grofje [[Andeški]]. Leta 1180 so dobili naslov vojvode Meranski in tako postali podrejeni neposredno državi oz. cesarju. Njihova slovenjgraška posest je bila tedaj izvzeta iz [[Vojvodina Koroška|vojvodine Koroške]] in se je oblikovala v samostojno pokrajino. Leta 1218 je bil sin meranskega vojvode, [[Bertold, oglejski patriarh|Bertold]] (†1251), izvoljen za [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. Po smrti svojega starejšega brata Henrika (†1228), ki je umrl brez potomcev, je postal edini lastnik slovenjgraških posesti in tako je imela v obdobju, ki nas v zvezi s cerkvijo sv. Pankracija najbolj zanima, Mislinjska dolina svetnega in cerkvenega gospoda v eni osebi. ===Vizitacijska poročila=== Prve zgodovinske listine, ki se zanesljivo nanašajo na današnjo zgradbo, so poročila o [[vizitacija]]h. V zapisniku vizitacije ljubljanskega škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]] z dne 31. julija 1600 piše, da je cerkev na Pankracijevem hribu sredi obzidja starega gradu zelo lepo postavljena, kvadratične oblike, brez prezbiterija, njene oboke opira marmornat steber sredi cerkve. Poročilo o vizitaciji leta 1652 navaja mere stavbe in pove, da ima stavba na vzhodni strani dvoje velikih pokončnih oken, na južni strani pa dve veliki okrogli okni in poleg glavnega vhoda od zahodne strani še ena vrata obrnjena proti jugu; da se je zvonik v samostojno stoječem starem stolpu prav tistega leta porušil skoraj do tal. Vizitacijski zapisnik iz leta 1669 pove, da je zvonik ponovno pozidan. Cerkev, kakršno opisujejo vizitacijska poročila, vidimo tudi na [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevem]] bakrorezu Slovenj Gradca iz leta 1681: na kar prestrmem hribu nad mestom stoji za obzidjem ob prosto stoječem zvoniku kockasta cerkev, pokrita s strmo piramidasto streho in z dvema pokončnima oknoma proti vzhodu. Vizitacije in slika opisujejo torej ladjo današnje cerkve, še brez kasneje dodanega prezbiterija. ==Zgradba cerkve== Današnjo cerkev sv. Pankracija sestavljajo: samostojno stoječ zvonik, cerkvena zgradba s centralno zasnovano ladjo, prezbiterijem in zakristijo. Na južni strani so cerkvi prizidane svete stopnice kot zaključek križevega pota, ki se začenja pri cerkvi sv. Radegunde v Starem trgu. ===Zvonik, nekdanji grajski stolp=== [[Slika: CerkevSvPankracij77.jpg|thumb|left|samostojno stoječi zvonik]] Zvonik (z zunanjimi merami tlorisa 9,5 x 9,5 m) ima v spodnjem delu (do približno 7 m nad današnjimi tlemi) več kot 3 m debele stene. Prvotno spodaj sploh ni imel vhoda; današnji vhod v pritličju južne stene je sekundaren in izvira iz časa prezidave stolpa v zvonik. Po mnenju [[Ivan Stopar|Ivana Stoparja]]<ref>Stopar, str. 68</ref> je spodnji del stolpa ostanek nekdanjega ''bergfrida,''<ref>najpomembnejši grajski stolp s poudarjenimi obrambnimi funkcijami v sklopu širših grajskih struktur</ref> po mnenju [[Marijan Zadnikar|Marijana Zadnikarja]]<ref>Zadnikar, ''Srednjeveška'', str. 163</ref> pa je bil morda stolp hkrati tudi stanovanjski objekt. Potem ko se je njegov zgornji del leta 1652 podrl, so ga do leta 1669 ponovno sezidali v obliki zvonika. Zelo verjetno je, da stolp, tudi če je bil bivalen, ni bil edini grajski objekt. Tudi meter in pol debele stene obstoječe cerkvene ladje kažejo v spodnjem delu kako stoletje in pol večjo starost od njenega [[obok]]a. Morda so bili sprva tam grajski bivalni prostori. Pa tudi potem, ko so bili preurejeni v kapelo oz. cerkev, je možno, da je stanovanjsko vlogo prevzel novi, duhu časa ustreznejši [[palacij]], katerega lokacijo Ivan Stopar domneva vzhodno od današnje cerkve<ref>Stopar, str. 73</ref>. Misel na takšen razvoj vzpodbuja odkritje zazidanega, sekundarno obokanega vhoda v cerkev skozi severno steno na višini prvega nadstropja, ki ima na notranji strani ladje kamnit [[portal]] s šilastim obokom, na zunanji pa kamnit portal s polkrožnim obokom. A odgovor na vse te domneve bi lahko dale le arheološke raziskave. Zvonik ima tri zvonove, ki pa ne zvonijo, saj je pogon pokvarjen. ===Nenavadna cerkvena ladja=== [[slika: CerkevSvPankracij75.jpg|thumb|cerkvena ladja z juga, pred njo svete stopnice, spodaj zakristija]] [[slika: CerkevSvPankracij01.jpg|thumb|tloris cerkve sv. Pankracija]] Cerkvena ladja ima obliko velike kocke z zunanjimi merami 14,8 x 14,8 m in skoraj prav tolikšno višino; pokrita je z visoko [[skril]]asto streho. Njena zunanjščina je nerazčlenjena, brez podzidka in brez podstrešnega venca. Vogali stavbe so v spodnjem delu (do približno 7 m) pozidani iz obdelanih kosov debelozrnatega [[marmor]]ja, više zgoraj pa se zidava nadaljuje s [[Klesanec|klesanci]] iz [[peščenjak]]a<ref>Stopar, str. 72</ref> Ladja ima na južni strani dve veliki okrogli okni. Glavnemu vhodu v cerkev na zahodni strani, ki so ga v času [[barok]]a predelali, so ob restavraciji leta 1959 vrnili prvotno podobo. [[Portal]] ima še značilnosti [[Romanika|romanike]] (pravokotno vrezano ostenje), pa tudi elemente prihajajočega [[Gotski slog|gotskega sloga]] (brstični [[kapitel]]i, rahlo zlomljen vrh portala). V [[Timpanon (arhitektura)|timpanonu]] so še vidni ostanki sočasne figuralne poslikave, na ravni prekladi pa je vklesan uokvirjen napis ECCLIA. SCI.PANGRATII. Notranjost ladje<ref>vidimo jo lahko na sliki v viru ''Koroški pokrajinski muzej'', glej spodaj</ref> z dimenzijami skoraj pravilne kocke (11,8 x 11,8 x največja višina 10,8 m), je zgoraj zaključena s štirimi enako visokimi [[Obok#Križni obok|križnimi oboki]], ki jih na sredini podpira mogočen [[steber]]. Zasnova je za srednjeveško cerkev nenavadna, prej bi jo pripisali grajski kapeli, ki ima poleg cerkvenih bogoslužnih tudi posvetne funkcije. Steber je sestavljen iz baze s kvadratičnim podstavkom, iz valjastega trupa in iz [[kapitel]]a. Vsak od teh delov je iz enega samega kosa marmorja. Baza in kapitel sta nedvomno srednjeveška, trup pa je iz rimskega časa. Baza je oblikovana tako, kot da se je pod težo bremena razlezla čez rob kvadratičnega podstavka in jo morajo od spodaj podpirati jezičaste konzolice, kar je zadnja faza v razvoju romanskega preoblikovanja [[Antika|antičnih]] baz. Srednji, 5 m visoki del stebra se proti vrhu enakomerno oži. Kapitel (v baročnem času je bil zamaskiran z baročnim [[Štukatura|štukom]]) ima čašasto obliko, na njem pa leži osmerokotna krovna plošča, na katero se steka osem reber obočne konstrukcije. Nosilna rebra, s profilom žlebasto posnetega pravokotnika in izklesana iz sivo zelenega peščenjaka, učinkujejo sloko. Križajo se v [[sklepnik]]ih, ki so poudarjeni z gladkimi okroglimi ploščami razen enega, okrašenega z dvojnimi brstičnimi listi (kar je spet opora pri dataciji oboka). Na stenah se križni in stenski [[Lok (arhitektura)|loki]] opirajo na marmornate [[Konzola (arhitektura)|konzole]]. Tako pregledno in enotno zasnovano prostornino osvetljujeta dve okrogli okni v južni steni, do baroka pa sta jo še dve veliki pokončni okni v vzhodni steni, zaključeni z rahlo zlomljenim lokom. [[slika: CerkevSvPankracij78.jpg|thumb|glavni portal]] Čas nastanka tega umirjenega dvoranskega prostora, ki še ne sili po gotsko navzgor, najbolje določa vrsta podrobnosti, ki so slogovno in v širšem prostoru tudi časovno pobliže določljive. Gre za obliko in kamnoseške detajle glavnega portala, za bazo in kapitel osrednjega stebra ter za posameznosti obočnega sestava in obliko oken. Vse to kaže, da je treba zgradbo uvrstiti v čas odhajajoče romanike in prihajajoče gotike, v čas proti sredini 13. stoletja <ref>Zadnikar, ''Romanika'', str. 510</ref>. Pod dekorativno poslikavo oboka iz 17. stoletja so našli ostanke poslikave, ki bi utegnila biti še iz časa nastanka tega izrednega spomenika. Odprto ostaja vprašanje, na čigavo pobudo in v čigavi organizaciji je stavba nastala. Vemo, da je v času, v katerega je cerkev uvrščena, na slovenjgraškem ozemlju vladal [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejski patriarh]] [[Bertold, oglejski patriarh|Bertold]], zelo razgledan in cenjen mož, ki je imel sorodstvene zveze po vsej Evropi. Vemo tudi, da se je po smrti brata Henrika veliko zadrževal v Slovenj Gradcu in tamkajšnjo cerkev posvetil svetnici svoje nečakinje [[Elizabeta Ogrska|Elizabete]]. Njegov brat, bamberški škof Ekbert, je ravno tedaj v [[Bamberg]]u gradil stolnico. Tako skoraj ne more biti drugače, kot da je bila cerkev sv. Pankracija zgrajena na Bertoldovo pobudo in ob pomoči bavarskih mojstrov. ===Prezbiterij in drugi baročni dodatki=== Okrog leta 1700 so v vzhodni steni takratne cerkve prebili slavoločno odprtino in ladji prizidali tristrano zaključeni [[prezbiterij]]; vanj so postavili kvaliteten baročni [[oltar]] [[Pankracij#Svetniško ime|sv. Pankracija]]. Ob zahodni steni ladje so sezidali pevski kor. Sredi 18. stoletja so ob severni ladijski steni postavili stranski oltar sv. [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]] in nasproti njemu oltar [[Sveti Alojzij|sv. Alojzija]], ki je okvirnega tipa; oltarne slike je v sedemdesetih letih za vse tri oltarje naslikal slovenjgraški slikar [[Janez Andrej Straus]]s (1721-1783). Pod pevskim korom je kamnit renesančni nagrobnik starotrškega župnika Andreja Tavčarja, ki je umrl leta 1638. [[slika: CerkevSvPankracij81.jpg|thumb|portal hodnika svetih stopnic]] [[slika: CerkevSvPankracij74.jpg|thumb|kapelica na križevem potu k cerkvi sv. Pankracija]] Sredi 18. stoletja so (kot zaključek križevega pota) cerkvi na južni strani in nad zakristijo dogradili svete stopnice v pokritem, obokanem hodniku, ki se na vrhu končuje z ovalno [[Kupola|kupolo]]. Vhod v hodnik krasi bogat baročni portal. Freske na stenah med [[Renesansa|renesančno]] oblikovanimi okni hodnika (na levi strani so okna narisana) prikazujejo prizore iz [[pasijon]]a. Na oboku hodnika je na [[Iluzionizem|iluzionistični]] način upodobljena [[Oljska gora]] s križem, v kupoli pa [[alegorija]] vere. [[Freska|Freske]] je okoli leta 1770 naslikal slovenski baročni slikar [[Jožef Anton Lerchinger]]. V novejšem času je bilo na južni strani cerkve obnovljeno grajsko obzidje. ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} ==Viri== *{{navedi knjigo |title= Romanika v Sloveniji : tipologija in morfologija sakralne arhitekture|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |year=1982|publisher= Državna založba Slovenije| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 2129925|page= |pages= 504–515|accessdate=}} *{{navedi knjigo |title= Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem Štajerskem|last= Stopar|first=Ivan |authorlink=Ivan Stopar |year=1977|publisher= Slovenska matica| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 10568705|page= |pages= 67–73|accessdate=}} *{{navedi knjigo |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 1|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |year=1973–1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 51–54|accessdate=}} *{{navedi knjigo|title= Srednjeveška arhitektura na Gradu pri Slovenjem Gradcu v luči zgodovine in novih odkritij |last= Zadnikar |first= Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |year=1956|series = Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume= 4/3|publisher=| location= |isbn= |cobiss=|page= |pages=156–169|accessdate=}} [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VL3Z9CD2/a9b1a3c7-5195-484a-a954-e6cf6caa60e9/PDF v dLib.si] *[http://www.kpm.si/dokumenti/kpmsg-cerkve/13-sv-pankracij.html Koroški pokrajinski muzej: Kulturni spomeniki v Mestni občini Slovenj Gradec: Stari trg pri Slovenj Gradcu – cerkev sv. Pankracija] ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki-medvrstično| St. Pancratius's Parish Church (Slovenj Gradec)|cerkev sv. Pankracija}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Pankracij]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Preddvor]] [[Kategorija:Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu]] [[Kategorija:Slovenj Gradec]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pankracija|Slovenj Gradec]] 5tnhpw6d4yelxiuj97piox4zjldvuik Tadej Pogačar 0 461397 6679085 6676177 2026-05-22T10:46:18Z Sportomanokin 14776 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6673876|6673876]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Domprvc987|Domprvc987]] ([[User talk:Domprvc987|pogovor]]) 6679085 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 252 tednov (in rekordnih 242 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 252 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.796 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 7x6ld3s6l6cxa2byp0ztemzbdt79qhf 6679086 6679085 2026-05-22T10:46:56Z Sportomanokin 14776 6679086 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 253 tednov (in rekordnih 243 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 252 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.796 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] go3fhq4b853dnyjqpm2pyqdlhixgxqz Stolnica sv. Petra in Pavla, Troyes 0 463514 6679153 6256883 2026-05-22T11:58:53Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyes]] na [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Troyes]] 6256883 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Troyesu | native_name = Cathédrale Saint-Pierre-et-Saint-Paul | fullname = Stolnica svetega Petra in Pavla | other name = | native_name_lang = | image = <!-- wd --> | pushpin map = Francija | pushpin map alt = Geografski položaj v Franciji | map caption = Geografski položaj v Franciji | coordinates = {{coord|48|18|1|N|4|4|53|E|region:FR-G|display=inline,title}} | location = [[Troyes]], | country = [[Francija]] | denomination = Rimokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1208 | founder = Garnier de Traînel | dedication = |completed date = 17. stoletje | dedicated date = | consecrated date = |years built = | | functional status = aktivna | heritage designation = | architecture type = stolnica |architect = Jean d'Orbais<br>Jean-le-Loup<br>Gaucher Reimsski<br>Bernard de Soissons | style = [[Francoska gotika]] |length = 114 m |width = 50 m čez transepta |width nave = |height = 39,5 m |diameter = <!-- {{convert| }} --> |other dimensions = |floor count = |floor area = |dome quantity = |dome height outer = <!-- {{convert| }} --> |dome height inner = <!-- {{convert| }} --> |dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> |dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> |tower quantity = 1 |tower height = 62,34 m |spire quantity = |spire height = <!-- {{convert| }} --> |materials = |bells = |bells hung = |bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | | metropolis = |archdiocese = | diocese = Troyes | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | extra = {{designation list |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = |designation2_date = 1862, 1920 |designation2_number = |designation2_free1name = |designation2_free1value = }} }} '''Stolnica Troyes''' (francosko ''Cathédrale Saint-Pierre in Saint-Paul de Troyes'') je rimokatoliška cerkev, posvečena [[sveti Peter|sv. Petru]] in [[sveti Pavel|sv. Pavlu]], v mestu [[Troyes]] v regiji [[Šampanja-Ardeni]] v [[Francija|Franciji]]. Je sedež škofa. Stolnica, zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem]] arhitekturnem slogu, je spomenik zgodovinski spomenik (''monument historique '') od leta 1862. <ref>[http://www2.culture.gouv.fr/public/mistral/merimee_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=PA00078250 www2.culture.gouv.fr: Base Mérimée]</ref> == Zgodovina in opis == [[Image:Plan.cathedrale.Troyes.png|thumb|350px|Tloris]] Mesto se uporablja za verske zgradbe vsaj od 4. stoletja, ko je na tem mestu stal [[Oratorij (cerkev) |oratorij]]. Prva stolnica je bila zgrajena v 9. stoletju, vendar so jo v normanski invaziji močno poškodovali in jo okoli leta 940 zamenjali, ko je škof Milo zgradil [[romanska arhitektura|romansko]] stolnico. V tej stavbi je bil tudi [[ekumenski koncil]], ki se je začel 13. januarja 1128/29, na katerem je bil potrjen [[Templjarji|Red vitezov templjarjev]] in vzpostavljena njihova oblast. Romanska stolnica je bila uničena v [[požar]]u leta 1188. Gradnjo sedanje gotske stolnice je okoli leta 1200 naročil škof Garnier de Traînel, gradnja se je začela pod škofom Hervéjem leta 1208. Delo se je nadaljevalo do 17. stoletja. Stolnica ima samo en stolp, stolp sv. Peter, stolp sv. Pavel na jugu ni bil nikoli zgrajen, zato je stavba še vedno nedokončana. Konica z višino 110 metrov je nekoč stala nad križiščem: uničil jo je tornado leta 1365, 1700 pa ga je zadela strela, potem pa ni bila obnovljena. Struktura stolnice je utrpela še druge naravne katastrofe: del pevska [[empora]] je bil uničena v orkanu leta 1228, streho pa je leta 1389 zažgala strela. Najstarejši del je [[prezbiterij|kor]] iz 13. stoletja. Izdelana fasada sega v začetek 16. stoletja. Trije glavni portali so delo arhitekta Martina Chambigesa. Stolnica je med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] ušla uničenju, vendar je bila de-kristanizirana in več let spremenjena v tempelj izobilja. Še posebej je znana po izjemnih [[vitraj|vitražnih]] oknih <ref>Med njimi je tisti, ki ima očitno predstavo slavnega indo-partskega kralja Gondofarjeva, ki je vladal v starodavni Taxili od 20. do 41. leta, kar je zdaj severozahodni Pakistan (glej Bivar, A.D.H., 2007: "Gondophares and the Indo-Parthians", pp. 26–31, in: ''The Age of the Parthians'', ed. Vesta Sarkhosh Curtis and Sarah Stewart. Ib. Tauris, New York. {{ISBN|978-1-84511-406-0}}). Po legendah in tradicijah, ki jih vsebujejo ''Tomaževa dela'' in jih je ohranil indijski sv. Tomaž Kristjan, je apostol [[Sveti Tomaž |Tomaž]] po [[Križanje (smrtna kazen) |križanju]] pobegnil na vzhod. Nekaj časa je ostal na Gondofaresovem dvoru, kjer naj bi mu Tomaž zgradil palačo, preden se je odpravil v južno Indijo, kjer je bil po legendi mučenik blizu modernega [[Chennai]]ja (Madras) (glej: James, M. R., 1966: "The Acts of Thomas" in ''The Apocryphal New Testament'', pp. 365–377; 434–438. Oxford).</ref>, datiranih od 13. do 19. stoletja, s površino 1500 m² in po veličastni zakladnici, ki vsebuje številna pomembna dela, relikviarno skrinjico [[Bernard iz Clairvauxa |sv. Bernarda iz Clairvauxa]] in njegovega najbližjega prijatelja [[Sveti Malahija |svetega Malahije]] iz Irske. Stolnica, ki ima glavno in dve stranski ladji in dve dodatni ladji, je dolga 114 metrov in je široka 50 metrov (čez transepta), z višino do vrha oboka 29,5 metrov; višina kupole in stolpa je 62,34 metra. == Dogodki == V maju 1420 je bila podpisana Pogodba iz Troyesa v stolnici med Henrikom V. Angleškim, njegovim zaveznikom Filipom Burgundskim in kraljico Izabelo, ženo norega Karla VI. Francoskega namesto Karlovega sina Dauphina. Henrik se je poročil s Katarino Valois, hčerjo francoskega kralja, kmalu zatem v Troyesu, bodisi v stolnici ali v cerkvi st. Jean. Julija 1429 je [[Ivana Orleanska]] spremljala Dauphina k maši v stolnici na poti k razglasitvi za Karla VII. Francoskega v [[Reimska stolnica|stolnici Reims]], v nasprotju z nedavno podpisano pogodbo. <ref>{{navedi splet|url = http://vieuxtroyes.free.fr/t/enghist.htm|title = History of Troyesaccessdate = 2012-0426}}</ref> == Galerija == <gallery> Image:Cathédrale Saint-Pierre-et-Saint-Paul, Troyes, West view 20140509 1.jpg|Pogled na zahodno fasado File:South View of Troyes Cathedral 20140509 2.jpg|Pogled z juga Image:Cathedrale_Troyes_nef.jpg|Glavna ladja File:Troyes Cathedral, Altar and Choir 20150104 1.jpg|Oltar in kor File:Transept of Troyes Cathedral HDR 20140509 6.jpg|Strop nad križiščem in transeptom Image:Baptême Cathédrale de Troyes 290308.jpg|Kip (1549) prikazuje krst sv. Avguština iz Hipona Image:Rose Transept Nord Cathédrale de Troyes 220208.jpg|Rozeta v severnem transeptu File:Vitrail Cathédrale Troyes 150208 01.jpg|Srednjeveški vitraj </gallery> == Sklici in viri == {{sklici}} * Balcon, Sylvie, and Philippot, Jacques, 2001. ''La cathédrale Saint-Pierre-et-Saint-Paul de Troyes''. Paris: Centre des monuments nationaux, Monum (Éditions du Patrimoine). {{ISBN|2-85822-615-6}} {{ISBN|978-2-85822-615-3}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Cathédrale Saint-Pierre-et-Saint-Paul de Troyes|Troyes Cathedral}} * [https://structurae.net/structures/troyes-cathedral Structurae 20009992, Troyes Cathedral] * [http://www.culture.gouv.fr/culture/inventai/itiinv/cathedrale/docimage/troyes/cat_troyes.html Ministère de la Culture: Archive photographs] * [http://www.patrimoinedefrance.org/mon019.htm Patrimoine de France: Cathédrale de Troyes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190708123523/http://www.patrimoinedefrance.org/mon019.htm |date=2019-07-08 }} * [http://vieuxtroyes.free.fr/t/engcath.htm VieuxTroyes: Local history site with photos] * [http://www.gotik-romanik.de/Troyes,%20Kathedrale%20Thumbnails/Thumbnails.html Photos] * [http://www.scholares.net/index.php?Gazetteer-Troyes Location of the cathedral] *[http://cdm16028.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/66508 English and French medieval stained glass in the collection of the Metropolitan Museum of Art], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material on Troyes Cathedral [[Kategorija:Stolnice v Franciji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Franciji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Petra in Pavla|Troyes]] [[Kategorija:Troyes]] {{normativna kontrola}} eol4c7c9ypgunmn62700r7t68q3jb5k Ahacij Sebriaški 0 466604 6678814 6428873 2026-05-21T13:45:19Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]]; dodal [[Kategorija:Avstrijski rimskokatoliški škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | title = škof | name = Ahacij Sebriaški | diocese = [[Škofija Trst|Trst]] | predecessor = [[Antonio Goppo]] | successor = [[Luca Rinaldi da Veglia]] | appointed = 9. junij 1486 | ordination = | consecration = }} '''Ahacij Sebriaški''', znan tudi pod imeni '''Ahacio de Sobriach''', '''Ahacius Sebriacher de Sachlleck''', '''Ahacius de Sebriach''', '''Ahacius Sebriacher de Sebriach''', [[škof]], * [[Velenje|Šalek pri Velenju]], † [[1500]], [[Trst]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Valencij Sebriaški se je rodil v plemiško družino Sebriaških, kateri so od leta 1428 (razen v letu 1437) nadzorovali [[Grad Šalek]] in s tem večji del vzhodne polovice [[Šaleška dolina|Šaleške doline]]. Pod latinizirano inačico svojega imena se je kot A. Sebriacher de Sachlleck vpisal leta 1466 na [[Univerza na Dunaju|Univerzo na Dunaju]], kjer se v zapisih univerzitetnih matrik pojavlja tudi pod imenoma Ahacius de Sebriach in Ahacius Sebriacher de Sebriach. Leta 1468 je dosegel artistični bakalavreat, tedaj najnižjo stopnjo formalne izobrazbe, spomladi leta 1470 pa licenat, s čimer je pridobil naziv magister artium. Kasneje je v letih 1475–1479 študij nadaljeval na univerzi v [[Padova|Padovi]], leta 1486 je služboval kot župnik v [[Župnija Laško|Laškem]]. 9. junija 1486 je bil uradno maziljen in s tem imenovan za tržaškega škofa, to funkcijo pa je opravljal do svoje smrti. Kot slednji je za čas svojega življenja deloval kot ugleden humanist in bil tako pomemben ne le v slovenskem, temveč tudi v širšem evropskem prostoru. Natančnega datuma njegove smrti ni znan, a se predvideva, da je umrl leta 1500. == Viri == * [http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=586 Šaleški biografski leksikon: Ahacij Sebriaški] * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bsobria.html Catholic Hierarchy: Bishop Acacio de Sobriach] * ''Hierarchia Catholica'', Zv. 2, Str. 247 * ''Les Ordinations Épiscopales'', Let. 1486, Št. 27 == Zunanje povezave == * [http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=586 Saleskibiografskileksikon.si] {{Tržaški škofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sebriaški, Ahacij}} [[Kategorija:Avstrijski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Trsta]] [[Kategorija:Župnija Laško]] myrktk5o6k4u1ga493uu7ttx3cvn7dh Rjazan 0 468412 6678897 6539334 2026-05-21T18:57:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678897 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |official_name = Rjazan |native_name = Рязань |nickname = |settlement_type = |motto = | image_skyline = | image_caption = Rjazanske zanimivosti |image_flag = Flag of Ryazan.svg |flag_size = |image_seal = |image_shield = Coat of Arms of Ryazan large.png |shield_size = |image_map = |mapsize = 200px |pushpin_map = Rusija |map_caption = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{RUS}} |subdivision_type1 = Zvezna enota |subdivision_name1 = [[Rjazanska oblast]] |subdivision_type2 = Mestna občina |subdivision_name2 = Mesto Rjazan |subdivision_type3 = Notranja organizacije |subdivision_name3 = Štirje rajoni |government_type = |leader_title = [[župan]]ja |leader_name = Elena Borisovna Sorokina |leader_title1 = <!-- za kraje, ki imajo npr. tako župana kot upravnika --> |leader_name1 = |established_title = Ustanovitev |established_date = 1095 |established_title2 = Prva omemba |established_date2 = 1301 |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_footnotes = <ref>[https://www.gks.ru/scripts/db_inet2/passport/table.aspx?opt=617010002006200720082009201020112012 БД ПМО Рязанской области. Город Рязань] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191230123528/https://www.gks.ru/scripts/db_inet2/passport/table.aspx?opt=617010002006200720082009201020112012 |date=2019-12-30 }}.</ref> |area_magnitude = 224,163 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_total_km2 = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |area_metro_footnotes= |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref name=ref2R>[https://rg62.info/2019/01/28/naselenie-ryazani-uvelichilos-a-oblasti-umenshilos-statistika/ ''Население Рязани увеличилось, а области — уменьшилось. Статистика'']. Областная Рязанская Газета, 28. januar 2019.</ref> |population_note = |population_total = 540 069 |population_density_km2 = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_density_blank1_km2 = |population_blank2_title = |population_blank2 = |population_density_blank2_km2 = |population_demonym = |timezone = CET |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=55 |latm=45 |lats=06 |longd=37 |longm=37 |longs=04 |elevation_m = 130 |postal_code_type = <!-- vnesi poštno številko, ZIP, ... --> |postal_code = 390000—390048 |area_code = +7 4912 |website = https://admrzn.ru |footnotes = }} '''Rjazan''' ([[Ruščina|rusko]] Рязань, Rjazan) je mesto in upravno središče [[Rjazanska oblast|Rjazanske oblasti]], [[Ruska federacija]]. Mesto stoji ob reki [[Oka (pritok Volge)|Oki]] 196 km jugovzhodno od [[Moskva|Moskve]] in ima 540.069 prebivalcev (2019).<ref name=ref2R/> Mesto se je do leta 1776 imenovalo Perejaslavl-Rjazanski. ==Zgodovina== [[Slika:Old map of Ryazan.jpg|thumb|left|300px|Zemljevid Rjazana iz leta 1909]] Področje Rjazana so okoli 6. stoletja poselila slovanska plemena.<ref>[https://russiatrek.org/ryazan-city ''Ryazan city, Russia travel guide'']. russiatrek.org. Pridobljeno 6. septembra 2018.</ref> Ozemlje je bilo pred tem poseljeno s [[Finci|finskimi]] plemeni. Slovani naj bi okoli leta 800 zgradili rjazanski Kremelj. Prvi je bil lesen, potem pa postopoma zidan. Najstarejši ohranjeni ostanki Kremlja so iz 12. stoletja. Mesto je bilo prvič omenjeno leta 1095 kot Pereslavl in središča neodvisne Rjazanske kneževine, ustanovljene leta 1078. Domneva se, da je bil prvi vladar Rjazana Jaroslav Svjatoslavič, knez Rjazana in Muroma, mest [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Rjazan, ki je stal na meji med gozdom in stepo, je trpel zaradi številnih napadov tako s severa kot z juga. Med napadalci so bili tudi [[Kumani]], njegov največji nasprotnik pa je bila [[Vladimiro-Suzdalska kneževina]]. Suzdalska vojska je do konca 12. stoletja večkrat požgala njeno prestolnico. Rjazan je bi prvo rusko mesto, ki so ga oplenile [[Batu kan]]ove mongolske horde. 21. decembra 1237 je bil popolnoma uničen in se ni nikoli več povsem opomogel. Prestolnica kneževine se je preselila v 55 km oddaljeni Pereslavl-Rjazanski, ki je kasneje prevzel ime uničene prestolnice. Stara prestolnica se zdaj imenuje Stari Rjazan. Med obleganjem Kulikova leta 1380 je rjazanski veliki knez Oleg sklenil zavezništvo z Mamajem, vplivnim vojaškim poveljnikom [[Zlata horda|Zlate horde]], in velikim litovskim knezom proti vojski pod poveljstvom velikega vladimirskega kneza Dimitrija Donskega. Rjazanska prestolnica je bila že od 16. stoletja znana kot Rjazan, uradno pa se je preimenovala leta 1778. Rjazanska kneževina se je leta 1521 vključila v [[Moskovska velika kneževina|Moskovsko veliko kneževino]]. ===Sovjetsko obdobje=== Rjazan so v drugi svetovni vojni bombardirali Nemci. Takoj po drugi svetovni vojni se je začelo mesto hitro razvijati. Postalo je veliko industrijsko, znanstveno in vojaško središče evropskega dela Sovjetske zveze. V mestu je največja rafinerija nafte v Evropi, tovarna za proizvodnjo strojev za pridelavo krompirja, tovarna za sintezo kemijskih vlaken, tovarna instrumentov in druge. Rjazan je tudi glavno središče za šolanje padalskih enot, sedež železniškega polka sovjetske vojske, zadolženega za gradnjo, vzdrževanje in obrambo železniških prog in zračna baza strateških bombnikov. ==Podnebje== Rjazan ima vlažno celinsko podnebje (''[[Köppnova podnebna klasifikacija|Dfb]]'').<ref name=Peel>{{cite journal | author=Peel, M. C. | author2=Finlayson, B. L. | author3=McMahon, T. A. | year=2007 | title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification | journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. | volume=11 | pages=1633–1644 | doi=10.5194/hess-11-1633-2007 | url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | issn=1027-5606 | access-date=2019-11-08 | archive-date=2012-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | url-status=dead }}</ref> Najvišja izmerjena temperatura je bila 39,5 °C avgusta 2010, najnižja pa –40.9 °C januarja 1940.<ref name=pogoda/> {{Weather box |location=Ryazan |metric first=yes |single line=yes |Jan record high C=6.3 |Feb record high C=7.8 |Mar record high C=17.8 |Apr record high C = 29.0 |May record high C = 33.5 |Jun record high C = 36.7 |Jul record high C = 38.9 |Aug record high C = 39.5 |Sep record high C = 33.0 |Oct record high C = 24.2 |Nov record high C = 15.8 |Dec record high C = 8.9 |year record high C = 39.5 |Jan high C = -4.6 |Feb high C = -4.4 |Mar high C = 1.5 |Apr high C = 11.8 |May high C = 19.8 |Jun high C = 23.2 |Jul high C = 25.1 |Aug high C = 23.3 |Sep high C = 16.9 |Oct high C = 9.2 |Nov high C = 0.7 |Dec high C = -3.5 |year high C = 9.9 |Jan mean C = -7.5 |Feb mean C = -7.9 |Mar mean C = -2.3 |Apr mean C = 6.6 |May mean C = 13.6 |Jun mean C = 17.2 |Jul mean C = 19.2 |Aug mean C = 17.3 |Sep mean C = 11.6 |Oct mean C = 5.4 |Nov mean C = -1.8 |Dec mean C = -6.2 |year mean C = 5.4 |Jan low C = -10.5 |Feb low C = -11.2 |Mar low C = -5.6 |Apr low C = 2.4 |May low C = 8.1 |Jun low C = 12.0 |Jul low C = 14.1 |Aug low C = 12.4 |Sep low C = 7.6 |Oct low C = 2.4 |Nov low C = -4.0 |Dec low C = -9.0 |year low C = 1.6 |Jan record low C = -40.9 |Feb record low C = -34.8 |Mar record low C = -28.6 |Apr record low C = -18.6 |May record low C = -5.0 |Jun record low C = -1.8 |Jul record low C = 3.5 |Aug record low C = 0.4 |Sep record low C = -7.3 |Oct record low C = -14.7 |Nov record low C = -24.5 |Dec record low C = -39.7 |year record low C = -40.9 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 38 |Feb precipitation mm = 34 |Mar precipitation mm = 26 |Apr precipitation mm = 38 |May precipitation mm = 34 |Jun precipitation mm = 64 |Jul precipitation mm = 80 |Aug precipitation mm = 57 |Sep precipitation mm = 51 |Oct precipitation mm = 64 |Nov precipitation mm = 46 |Dec precipitation mm = 43 |year precipitation mm = 575 |source 1 = Pogoda.ru.net<ref name=pogoda>{{navedi splet | url = http://www.pogodaiklimat.ru/climate/27730.htm | title = Weather and Climate-The Climate of Ryazan | language = ru | publisher = Weather and Climate (Погода и климат) | accessdate = 4 April 2016}}</ref> }} ==Pobratena in posestrena mesta== Rjazan je pobraten in posestren z naslednjimi mesti: {|class="wikitable" |- valign="top" | * {{Flagicon|Slovaška}} [[Bratislava]], [[Slovaška]] * {{Flagicon|Francija}} [[Bressuire]], [[Francija]] * {{Flagicon|Srbija}} [[Kruševac]], [[Srbija]] || * {{Flagicon|Bolgarija}} [[Loveč]], [[Bolgarija]] * {{Flagicon|Nemčija}} [[Münster]], [[Nemčija]]<ref name="Münster twinnings">{{navedi splet|url=http://www.muenster.de/stadt/partnerstaedte/portrait-en.html|title=Portrait of Münster: Die Partnerstädte|accessdate=2013-08-07|work=Stadt Münster|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130509134659/http://www.muenster.de/stadt/partnerstaedte/portrait-en.html|archivedate=2013-05-09}}</ref> * {{Flagicon|Abhazija}} Novi Atos, [[Abhazija]], [[Gruzija]] || * {{Flagicon|Hrvaška}} [[Omiš]], [[Hrvaška]] * {{Flagicon|Poljska}} Ostrów Mazowiecka, [[Poljska]] * {{Flagicon|Kitajska}} Xuzhou, [[Kitajska]] |} ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Lenin Street 57 2017-06 1497450946.jpg|Ulica Poštovaja Slika:Рязань,ул.Ленина(Астраханская),д.44..jpg|Ignacijeva palača Slika:Uspenski Catherdral. Ryazan1.JPG|Stolnica in Rjazanski Kremelj Slika:Здание Правительства Рязанской области..JPG|Mestna hiša </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{največja mesta Rusije}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Rjazanski oblasti]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1095]] 3qljb71y00dj7h4oe9xqtrh54v66425 Cerkev sv. Nikolaja, Brdo pri Ihanu 0 471130 6678864 6677158 2026-05-21T17:07:28Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo]] 6678864 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo]] csi1kvmvu4r20hwc2wub59q2b9jwvi6 Radio Ga Ga (radijska satira) 0 477318 6679087 6676172 2026-05-22T10:51:47Z Sportomanokin 14776 /* Nova generacija (87) */ 6679087 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''87''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (88) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''3'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''88 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 15. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] a8xq2ku209abz0iagvz83jx7xw8t3qe 6679088 6679087 2026-05-22T10:52:02Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (7) */ 6679088 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''87''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (88) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''3'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''88 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 22. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] o2ai69kqfmjhvf2p53tz221g6tm7cjv 6679089 6679088 2026-05-22T10:52:13Z Sportomanokin 14776 6679089 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''88''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (88) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''3'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''88 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 22. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] nvfz8f3uci3n5rkxa672g7kfqw3a0jh Cerkev sv. Kvirika, Sočerga 0 480203 6679134 5475420 2026-05-22T11:40:35Z Erardo Galbi 166658 6679134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svetega Kvirika | fullname = | image = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = Cerkev svetega Kvirika, Sočerga | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Sočerga]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Kvirik]] | side altars = | relics = | status = | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = 11,36 m | materials = kamen, škrile (kritina) | bells = 1 | bell weight = 84 kg | parish = [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sočerga - cerkev sv. Kvirika | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=1316 | lokacija = [[Sočerga]] | občina = Koper <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Kvirika''' ({{Jezik-it|Chiesa di San Quirico}}) nad [[Sočerga|Sočergo]] je [[podružnična cerkev|podružnična]] in pokopališka cerkev [[Župnija Sočerga|župnije Sočerga]]. Cerkev stoji na hribu nad [[Sočerga|Sočergo]] in ima pomembno dominantno lego v širšem prostoru. Obdana je s pokopališčem in zidom. == Zgodovina == Srednje veliko enoladijsko cerkev v svojem Cerkvenem krajopisu omenja koprski [[škof]] [[Paolo Naldini]]. Obnovljena je bila leta 1886, leta 1940 pa so jo zmanjšali in ji odstranili ravno zaključeni [[prezbiterij]]. Leta 1942 so okoli pokopališča sezidali zid. ==Zunanjost cerkve== Na levi strani je ob cerkveno fasado prislonjen masiven, grobo ometan zvonik s štiristrano kapo, ki podoben [[Zanigrad|zanigradskemu]]. Cerkev ima kamnit in ravno zaključen vhodni portal. Na južni strani je dvoje, na zgornji strani rahlo polkrožno zaključenih oken, na severni steni pa oken ni. Vzhodna stena je ravna in ima trikotni čelni zaključek. 11,36 metrov visoki zvonik je na zahodni strani ometan, brez niš in delilnih zidcev. Zvonica je odprta s štirimi, na vsako stran polkrožno zaključenimi ozkimi odprtinami, nad njo pa je visoko zidana štirikapna koničasta streha. Zunanjost cerkve so leta 1995 ometali z grobim ometom, popravili dvokapno streho in jo ohranili krito s kamnitimi škrlami. ==Notranjost cerkve== Notranjost cerkve je enoten, skoraj kvadraten prostor z odprtim stropom in z delno kamnitim, delno pa betonskim tlakom. Ob vzhodni steni je kamnita oltarna miza. Dekoracij v cerkvi ni. ==Zvonovi== 29. oktobra 2006 je bil posvečen zvon za cerkev sv. Kvirika. Bronasti [[zvon]] teže 84 kg, je bil vlit v livarni Feralit v [[Žalec|Žalcu]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Župnija Sočerga]] {{Kategorija v Zbirki|St. Quiricus Church (Sočerga)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Kvirik, Sočerga]] [[Kategorija:Cerkve svetega Kvirika|Sočerga]] 1jl3grtuklov1n96c2goyyhzcw1krb7 Slovenski gluhi športniki dobitniki medalj na največjih tekmovanjih 0 485308 6679100 6675193 2026-05-22T11:03:13Z Rzlajp 22146 6679100 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam slovenskih gluhih športnikov dobitnikov medalj]]''', ki so kdaj prejeli vsaj eno olimpijsko medaljo na olimpijskih igrah gluhih (OIG) - Deaflympics, svetovnih prvenstvih gluhih in evropskih gluhih bodisi da so zastopali [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavijo]] ali [[Slovenija|Slovenijo]], bodisi da so se udeležili poletnih ali zimskih olimpijskih iger gluhih[[Zimske olimpijske igre gluhih|.]] == Dobitniki medalj na Deaflympics - Olimpijskih igrah gluhih == [[Slika:Gold medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik]] === [[Zlata medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. | rowspan="2" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - sedmeroboj |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |[[Atletika]] - skok v višino |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |} [[Slika:Silver medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik|Srebrna]] === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Anton Kogovšek |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Oslo]] ([[Norveška]]), 1953 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. | rowspan="3" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |- |6. |[[Alpsko smučanje]] - paralelni slalom |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |- | rowspan="11" |7. |Christian Alexander Budelli | rowspan="11" |[[Košarka]] | rowspan="11" |[[Rim]] ([[Italija]]), 2001 | rowspan="11" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčić |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |Domen Starc |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="12" |8. |Albert Bijol | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Melbourne]] ([[Avstralija]]), 2005 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Christian Alexander Budelli |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčić |- |Aleksandar Perić |- |Saša Lukić |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |Domen Starc |- |[[Miha Zupan]] |} [[Slika:Bronze medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik]] === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Anton Kogovšek |[[Alpsko smučanje]] - kombinacija |[[Oslo]] ([[Norveška]]), 1953 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="4" |Mirko Jerman |[[Kolesarstvo]] – sprint na 1000 m |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 | rowspan="4" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |3. |[[Kolesarstvo]] – skupni seštevek (individualno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |4. |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |5. |[[Kolesarstvo]] - [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] |[[Malmö|Mälmo]] ([[Švedska]]), 1973 |- |6. | rowspan="2" |Marjan Lampelj |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 | rowspan="2" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |7. |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |8. |Anton Klepec |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |9. |Maks Stopar |[[Gimnastika]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |10. |Marjan Paveu |[[Gimnastika]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |11. |Rudolf Krošelj |[[Skoki v vodo|Skok v vodo]] – deska 3 m |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |12. | rowspan="3" |Samo Petrač |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 1993 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |- |14. |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |- |15. |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |16. | rowspan="3" |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |17. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |- |18. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |- |19. |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Hanti-Mansijsk]] ([[Rusija]]), 2015 |{{zastava države|Slovenija}} |- |20. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] - sedmeroboj |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |21. |[[Atletika]] – skok v višino |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |- |22. | rowspan="3" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] – skok v višino | rowspan="3" |[[Tokyo]] ([[Japonska]]), 2025 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |23 |[[Atletika]] – tek na 100 m z ovirami |- |24. |[[Atletika]] – sedmeroboj |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Skupno |- |[[Slika:Gold medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Zlata |0 |4 |4 |- |[[Slika:Silver medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Srebrna |1 |8 |9 |- |[[Slika:Bronze medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Bronasta |11 |13 |24 |- |Skupno |12 |25 |37 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Samo Petrač |6 |1 |2 |3 |- |Sabina Hmelina |5 |1 |3 |1 |- |Leja Glojnarič |5 |2 |0 |3 |- |Mirko Jerman |4 |0 |0 |4 |- |Alojzija Meglič |3 |0 |0 |3 |- |Anton Kogovšek |2 |0 |1 |1 |- |Marjan Lampelj |2 |0 |0 |2 |- |Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih |2 |0 |2 |0 |- |Iris Breganski |2 |0 |0 |2 |- |Anton Klepec |1 |0 |0 |1 |- |Maks Stopar |1 |0 |0 |1 |- |Rudolf Krošelj |1 |0 |0 |1 |- |Anja Drev |1 |0 |0 |1 |} == Dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih gluhih == === [[Zlata medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Mirko Jerman |[[Kolesarstvo]] – sprint na 1000 m |Villafranca ([[Italija]]) 1974 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="5" |Jože Kerec |[[Šah]] - ekipno |[[Oberstdorf]] ([[Nemčija]]), 1978 | rowspan="5" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |3. |[[Šah]] - ekipno |[[Palma de Mallorca]] ([[Španija]]), 1982 |- |4. |[[Šah]] - ekipno |Albufeira ([[Portugalska]]), 1986 |- |5. |[[Šah]] - ekipno |[[Veszprém|Veszprem]] ([[Madžarska]]), 1990 |- |6. |[[Šah]] - posamezno |[[Washington, D.C.|Washington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), 1984 |- |7. | rowspan="3" |Eva Zorko Potočnik |[[Judo]] – do 52 kg |[[Rim]] ([[Italija]]), 2001 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |8. |[[Judo]] – do 52 kg |[[Moskva]] ([[Rusija]]), 2004 |- |9. |[[Judo]] - absolutno |[[Moskva]] ([[Rusija]]), 2004 |- | rowspan="4" |10. |Miha Jakofčič | rowspan="4" |[[Košarka]]  - 3x3 | rowspan="4" |[[Tel Aviv]] ([[Izrael]]), 2022 | rowspan="4" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Jaka Markovič |- |Jan Orešnik |- |[[Miha Zupan]] |- |11. |Bruno Glas |Šah - hitropotezni |Beograd (Srbija), 2024 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="2" |12. |Bruno Glas | rowspan="2" |Šah - hitropotezni (ekipno) | rowspan="2" |Roquetas de Mar, 2026 (Španija) - mladinsko | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Pavel Radež |} === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Nesselwang ([[Nemčija]]), 2013 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Iris Breganski |Atletika - sedmeroboj |Taipei (Tajvan), 2024 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |Bruno Glas |Šah - standardni |Beograd (Srbija), 2024 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |Pavel Radež |Šah - hitropotezni |Roquetas de Mar, 2026 (Španija) - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |} === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- | rowspan="3" |1. |Viktor Lešnjak | rowspan="3" |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 81 km (ekipno) | rowspan="3" |[[Genova]] ([[Italija]]), 1968 | rowspan="3" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |Jože Koser |- |Maks Stopar |- |2. |Anton Klepec |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |Villafranca ([[Italija]]), 1974 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- | rowspan="10" |3. |Almir Bešić | rowspan="10" |[[Košarka]] | rowspan="10" |[[Atene]] ([[Grčija]]), 2002 | rowspan="10" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Christian Alexander Budelli |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |4. | rowspan="3" |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Nesselwang ([[Nemčija]]), 2013 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Innerkrems ([[Avstrija]]), 2017 |- |6. |[[Alpsko smučanje]] - [[Alpska kombinacija|superkombinacija]] |Innerkrems ([[Avstrija]]), 2017 |- |7. |Marino Kegl |[[Tenis]] - posamezno |Chersonissos ([[Grčija]]), 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Mladinsko !Skupno |- |Zlata |6 |4 |2 |12 |- |Srebrna |0 |1 |3 |4 |- |Bronasta |2 |5 |0 |7 |- |Skupno |8 |10 |5 |23 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Jože Kerec |5 |5 |0 |0 |- |Anja Drev |4 |0 |1 |3 |- |Eva Potočnik Zorko |3 |3 |0 |0 |- |Bruno Glas |2 |1 |1 |0 |- |Mirko Jerman |1 |1 |0 |0 |- |Iris Breganski |1 |0 |1 |0 |- |Anton Klepec |1 |0 |0 |1 |- |Marino Kegl |1 |0 |0 |1 |- |Košarka |1 |0 |0 |1 |- |Košarka 3x3 |1 |1 |0 |0 |- |Kolesarstvo-ekipno |1 |0 |0 |1 |- |Šahovska ekipa mladinci |1 |1 |0 |0 |- |Pavel Radež |1 |0 |1 |0 |} == Dobitniki medalj na evropskih prvenstvih gluhih == === [[Zlata medalja]]                                              === [[Kategorija:Seznami športnikov]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="11" |3. |Christian Alexander Budelli | rowspan="11" |[[Košarka]] | rowspan="11" |[[Ljubljana]] ([[Slovenija]]), 2004 | rowspan="11" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Aleksandar Perić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="12" |4. |Miha Jakofčič | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Konya]] ([[Turčija]]), 2012 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Klemen Javornik |- |Saša Lukić |- |Matic Makuc |- |Šime Mrša |- |Jan Orešnik |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |Robert Vlah |- |[[Miha Zupan]] |- |Luka Žabot |- |5. | rowspan="2" |Marino Kegl |[[Tenis]] - posamično |[[Koblenz]] ([[Nemčija]]), 2012 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |6. |[[Tenis]] – mešani pari |[[Koblenz]] ([[Nemčija]]), 2012 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |7. |Tadej Enci |Dvoranska atletika – tek na 400 m |[[Torunj|Torun]] ([[Poljska]]), 2016 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="5" |8. |Dragutin Draganjac | rowspan="5" |[[Kegljanje]] - ekipno | rowspan="5" |Ritzing ([[Avstrija|Avstirja]]), 2018 | rowspan="5" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Esad Hadžiagić |- |Tomaž Klemen |- |Robert Marolt |- |Aleš Peperko |- |9. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] – skok v višino | rowspan="2" |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 2018 - mladinsko | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |10. |[[Atletika]] – met kopja |- |11. |Gregor Skálicky |[[Kegljanje]] - posamezno |Straubing ([[Nemčija]]) |{{zastava države|Slovenija}} |- |12. | rowspan="3" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - sedmeroboj | rowspan="3" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. |[[Atletika]] - skok v daljino |- |14. |[[Atletika]] - skok v višino |- | rowspan="5" |15. |Aleš Peperko | rowspan="5" |[[Kegljanje]] - ekipno | rowspan="5" |Maribor (Slovenija) | rowspan="5" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Tomaž Klemen |- |Gregor Skalicy |- |Miran Poprask |- |Frančišek Jelenc |} === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. | rowspan="2" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |3. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |- |5. |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="12" |6. |Nejc Drekonja | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |Bamberg ([[Nemčija]]), 2008 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Miha Fabijan |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Matic Makuc |- |Jan Orešnik |- |Aleksandar Perić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="2" |7. |Tomaž Klemen | rowspan="2" |[[Kegljanje]] - dvojice | rowspan="2" |[[Celje]] ([[Slovenija]]), 2014 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Aleš Peperko |- |8. |Iris Breganski |[[Atletika]] – krogla |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 2018 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |9. |Tomaž Klemen |[[Kegljanje]] - posamično (sprint) |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |- |10. |Gregor Skálicky |[[Kegljanje]] - kombinacija |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |- |11. |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - tek na 100 m z ovirami |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |} === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- | rowspan="2" |1. |Jože Kralj | rowspan="2" |[[Košarka]] | rowspan="2" |[[Turku]] ([[Finska]]), 1975 | rowspan="2" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |Janez Perčič |- |2. | rowspan="2" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |4. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |- |6. | rowspan="3" |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |7. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |8. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |- | rowspan="12" |9. |Christian Alexander Budelli | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Krakov]] ([[Poljska]]), 1996 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Jože Jelen |- |Janez Kocjan |- |Roman Krajačič |- |Danijel Levstek |- |Saša Lukić |- |Šime Mrša |- |Alfred Pevcin |- |Aleš Podlogar |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |10. |Rok Vegelj |[[Plavanje]] – 1500 m kravl |[[Vilna|Vilnius]] ([[Litva]]), 1998 |{{zastava države|Slovenija}} |- |11. |Tadej Enci |[[Atletika]] – tek na 400 m |[[Bydgoszcz]] ([[Poljska]]), 2015 |{{zastava države|Slovenija}} |- |12. |Marino Kegl |[[Tenis]]  - posamično |Hersonissos ([[Grčija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. | rowspan="3" |Aleš Peperko |[[Kegljanje]] - posamično (sprint) | rowspan="3" |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |14. |[[Kegljanje]] - posamezno |- |15. |[[Kegljanje]] - kombinacija |- |16. | rowspan="2" |Tadej Enci |[[Atletika]] - tek na 400 m | rowspan="2" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |17. |[[Atletika]] - tek na 400 m z ovirami |- |18. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] - sedmeroboj | rowspan="2" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |19. |Atletika - skok v višino |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Mladinsko !Skupno |- |Zlata |0 |12 |3 |15 |- |Srebrna |0 |10 |1 |11 |- |Bronasta |1 |18 |0 |19 |- |Skupno |1 |40 |4 |45 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Alojzija Meglič |5 |1 |1 |3 |- |Samo Petrač |5 |1 |2 |2 |- |Košarka |5 |2 |1 |2 |- |Sabina Hmelina |4 |0 |2 |2 |- |Tadej Enci |4 |1 |0 |3 |- |Leja Glojnarič |4 |3 |1 |0 |- |Iris Breganski |4 |2 |0 |2 |- |Kegl |3 |2 |1 |0 |- |Aleš Peperko |3 |0 |0 |3 |- |Keglanje |3 |2 |1 |0 |- |Gregor Skálicky |2 |1 |1 |0 |- |Rok Vegelj |1 |0 |0 |1 |- |Tomaž Klemen |1 |0 |1 |0 |} == Viri == <ref>{{navedi knjigo |last1=Juhart |first1=Matjaž |title=SLOVENSKI gluhi športniki dobitniki medalj z olimpijskih iger gluhih ter svetovnih in evropskih prvenstev gluhih |date=2017 |publisher=Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije |isbn=978-961-94259-1-6}}</ref> 4ej3w66hncg1fwtz2dv07qeczvqe7uw 6679102 6679100 2026-05-22T11:07:34Z Rzlajp 22146 6679102 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam slovenskih gluhih športnikov dobitnikov medalj]]''', ki so kdaj prejeli vsaj eno olimpijsko medaljo na olimpijskih igrah gluhih (OIG) - Deaflympics, svetovnih prvenstvih gluhih in evropskih gluhih bodisi da so zastopali [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavijo]] ali [[Slovenija|Slovenijo]], bodisi da so se udeležili poletnih ali zimskih olimpijskih iger gluhih[[Zimske olimpijske igre gluhih|.]] == Dobitniki medalj na Deaflympics - Olimpijskih igrah gluhih == [[Slika:Gold medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik]] === [[Zlata medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. | rowspan="2" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - sedmeroboj |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |[[Atletika]] - skok v višino |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |} [[Slika:Silver medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik|Srebrna]] === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Anton Kogovšek |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Oslo]] ([[Norveška]]), 1953 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. | rowspan="3" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |- |6. |[[Alpsko smučanje]] - paralelni slalom |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |- | rowspan="11" |7. |Christian Alexander Budelli | rowspan="11" |[[Košarka]] | rowspan="11" |[[Rim]] ([[Italija]]), 2001 | rowspan="11" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčić |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |Domen Starc |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="12" |8. |Albert Bijol | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Melbourne]] ([[Avstralija]]), 2005 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Christian Alexander Budelli |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčić |- |Aleksandar Perić |- |Saša Lukić |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |Domen Starc |- |[[Miha Zupan]] |} [[Slika:Bronze medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik]] === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Anton Kogovšek |[[Alpsko smučanje]] - kombinacija |[[Oslo]] ([[Norveška]]), 1953 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="4" |Mirko Jerman |[[Kolesarstvo]] – sprint na 1000 m |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 | rowspan="4" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |3. |[[Kolesarstvo]] – skupni seštevek (individualno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |4. |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |5. |[[Kolesarstvo]] - [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] |[[Malmö|Mälmo]] ([[Švedska]]), 1973 |- |6. | rowspan="2" |Marjan Lampelj |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 | rowspan="2" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |7. |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |8. |Anton Klepec |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |9. |Maks Stopar |[[Gimnastika]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |10. |Marjan Paveu |[[Gimnastika]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |11. |Rudolf Krošelj |[[Skoki v vodo|Skok v vodo]] – deska 3 m |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |12. | rowspan="3" |Samo Petrač |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 1993 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |- |14. |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |- |15. |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |16. | rowspan="3" |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |17. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |- |18. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |- |19. |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Hanti-Mansijsk]] ([[Rusija]]), 2015 |{{zastava države|Slovenija}} |- |20. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] - sedmeroboj |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |21. |[[Atletika]] – skok v višino |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |- |22. | rowspan="3" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] – skok v višino | rowspan="3" |[[Tokyo]] ([[Japonska]]), 2025 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |23 |[[Atletika]] – tek na 100 m z ovirami |- |24. |[[Atletika]] – sedmeroboj |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Skupno |- |[[Slika:Gold medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Zlata |0 |4 |4 |- |[[Slika:Silver medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Srebrna |1 |8 |9 |- |[[Slika:Bronze medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Bronasta |11 |13 |24 |- |Skupno |12 |25 |37 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Samo Petrač |6 |1 |2 |3 |- |Sabina Hmelina |5 |1 |3 |1 |- |Leja Glojnarič |5 |2 |0 |3 |- |Mirko Jerman |4 |0 |0 |4 |- |Alojzija Meglič |3 |0 |0 |3 |- |Anton Kogovšek |2 |0 |1 |1 |- |Marjan Lampelj |2 |0 |0 |2 |- |Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih |2 |0 |2 |0 |- |Iris Breganski |2 |0 |0 |2 |- |Anton Klepec |1 |0 |0 |1 |- |Maks Stopar |1 |0 |0 |1 |- |Rudolf Krošelj |1 |0 |0 |1 |- |Anja Drev |1 |0 |0 |1 |} == Dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih gluhih == === [[Zlata medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Mirko Jerman |[[Kolesarstvo]] – sprint na 1000 m |Villafranca ([[Italija]]) 1974 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="5" |Jože Kerec |[[Šah]] - ekipno |[[Oberstdorf]] ([[Nemčija]]), 1978 | rowspan="5" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |3. |[[Šah]] - ekipno |[[Palma de Mallorca]] ([[Španija]]), 1982 |- |4. |[[Šah]] - ekipno |Albufeira ([[Portugalska]]), 1986 |- |5. |[[Šah]] - ekipno |[[Veszprém|Veszprem]] ([[Madžarska]]), 1990 |- |6. |[[Šah]] - posamezno |[[Washington, D.C.|Washington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), 1984 |- |7. | rowspan="3" |Eva Zorko Potočnik |[[Judo]] – do 52 kg |[[Rim]] ([[Italija]]), 2001 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |8. |[[Judo]] – do 52 kg |[[Moskva]] ([[Rusija]]), 2004 |- |9. |[[Judo]] - absolutno |[[Moskva]] ([[Rusija]]), 2004 |- | rowspan="4" |10. |Miha Jakofčič | rowspan="4" |[[Košarka]]  - 3x3 | rowspan="4" |[[Tel Aviv]] ([[Izrael]]), 2022 | rowspan="4" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Jaka Markovič |- |Jan Orešnik |- |[[Miha Zupan]] |- |11. |Bruno Glas |Šah - hitropotezni |Beograd (Srbija), 2024 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="2" |12. |Bruno Glas | rowspan="2" |Šah - hitropotezni (ekipno) | rowspan="2" |Roquetas de Mar, 2026 (Španija) - mladinsko | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Pavel Radež |} === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Nesselwang ([[Nemčija]]), 2013 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Iris Breganski |Atletika - sedmeroboj |Taipei (Tajvan), 2024 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |Bruno Glas |Šah - standardni |Beograd (Srbija), 2024 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |Pavel Radež |Šah - hitropotezni |Roquetas de Mar, 2026 (Španija) - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |} === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- | rowspan="3" |1. |Viktor Lešnjak | rowspan="3" |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 81 km (ekipno) | rowspan="3" |[[Genova]] ([[Italija]]), 1968 | rowspan="3" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |Jože Koser |- |Maks Stopar |- |2. |Anton Klepec |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |Villafranca ([[Italija]]), 1974 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- | rowspan="10" |3. |Almir Bešić | rowspan="10" |[[Košarka]] | rowspan="10" |[[Atene]] ([[Grčija]]), 2002 | rowspan="10" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Christian Alexander Budelli |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |4. | rowspan="3" |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Nesselwang ([[Nemčija]]), 2013 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Innerkrems ([[Avstrija]]), 2017 |- |6. |[[Alpsko smučanje]] - [[Alpska kombinacija|superkombinacija]] |Innerkrems ([[Avstrija]]), 2017 |- |7. |Marino Kegl |[[Tenis]] - posamezno |Chersonissos ([[Grčija]]), 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Mladinsko !Skupno |- |Zlata |6 |4 |2 |12 |- |Srebrna |0 |1 |3 |4 |- |Bronasta |2 |5 |0 |7 |- |Skupno |8 |10 |5 |23 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Jože Kerec |5 |5 |0 |0 |- |Anja Drev |4 |0 |1 |3 |- |Eva Potočnik Zorko |3 |3 |0 |0 |- |Bruno Glas |2 |1 |1 |0 |- |Mirko Jerman |1 |1 |0 |0 |- |Iris Breganski |1 |0 |1 |0 |- |Anton Klepec |1 |0 |0 |1 |- |Marino Kegl |1 |0 |0 |1 |- |Košarka |1 |0 |0 |1 |- |Košarka 3x3 |1 |1 |0 |0 |- |Kolesarstvo-ekipno |1 |0 |0 |1 |- |Šahovska ekipa mladinci |1 |1 |0 |0 |- |Pavel Radež |1 |0 |1 |0 |} == Dobitniki medalj na evropskih prvenstvih gluhih == === [[Zlata medalja]]                                              === [[Kategorija:Seznami športnikov]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="11" |3. |Christian Alexander Budelli | rowspan="11" |[[Košarka]] | rowspan="11" |[[Ljubljana]] ([[Slovenija]]), 2004 | rowspan="11" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Aleksandar Perić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="12" |4. |Miha Jakofčič | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Konya]] ([[Turčija]]), 2012 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Klemen Javornik |- |Saša Lukić |- |Matic Makuc |- |Šime Mrša |- |Jan Orešnik |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |Robert Vlah |- |[[Miha Zupan]] |- |Luka Žabot |- |5. | rowspan="2" |Marino Kegl |[[Tenis]] - posamično |[[Koblenz]] ([[Nemčija]]), 2012 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |6. |[[Tenis]] – mešani pari |[[Koblenz]] ([[Nemčija]]), 2012 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |7. |Tadej Enci |Dvoranska atletika – tek na 400 m |[[Torunj|Torun]] ([[Poljska]]), 2016 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="5" |8. |Dragutin Draganjac | rowspan="5" |[[Kegljanje]] - ekipno | rowspan="5" |Ritzing ([[Avstrija|Avstirja]]), 2018 | rowspan="5" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Esad Hadžiagić |- |Tomaž Klemen |- |Robert Marolt |- |Aleš Peperko |- |9. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] – skok v višino | rowspan="2" |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 2018 - mladinsko | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |10. |[[Atletika]] – met kopja |- |11. |Gregor Skálicky |[[Kegljanje]] - posamezno |Straubing ([[Nemčija]]) |{{zastava države|Slovenija}} |- |12. | rowspan="3" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - sedmeroboj | rowspan="3" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. |[[Atletika]] - skok v daljino |- |14. |[[Atletika]] - skok v višino |- | rowspan="5" |15. |Aleš Peperko | rowspan="5" |[[Kegljanje]] - ekipno | rowspan="5" |Maribor (Slovenija) | rowspan="5" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Tomaž Klemen |- |Gregor Skalicy |- |Miran Poprask |- |Frančišek Jelenc |} === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. | rowspan="2" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |3. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |- |5. |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="12" |6. |Nejc Drekonja | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |Bamberg ([[Nemčija]]), 2008 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Miha Fabijan |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Matic Makuc |- |Jan Orešnik |- |Aleksandar Perić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="2" |7. |Tomaž Klemen | rowspan="2" |[[Kegljanje]] - dvojice | rowspan="2" |[[Celje]] ([[Slovenija]]), 2014 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Aleš Peperko |- |8. |Iris Breganski |[[Atletika]] – krogla |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 2018 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |9. |Tomaž Klemen |[[Kegljanje]] - posamično (sprint) |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |- |10. |Gregor Skálicky |[[Kegljanje]] - kombinacija |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |- |11. |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - tek na 100 m z ovirami |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |} === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- | rowspan="2" |1. |Jože Kralj | rowspan="2" |[[Košarka]] | rowspan="2" |[[Turku]] ([[Finska]]), 1975 | rowspan="2" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |Janez Perčič |- |2. | rowspan="2" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |4. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |- |6. | rowspan="3" |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |7. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |8. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |- | rowspan="12" |9. |Christian Alexander Budelli | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Krakov]] ([[Poljska]]), 1996 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Jože Jelen |- |Janez Kocjan |- |Roman Krajačič |- |Danijel Levstek |- |Saša Lukić |- |Šime Mrša |- |Alfred Pevcin |- |Aleš Podlogar |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |10. |Rok Vegelj |[[Plavanje]] – 1500 m kravl |[[Vilna|Vilnius]] ([[Litva]]), 1998 |{{zastava države|Slovenija}} |- |11. |Tadej Enci |[[Atletika]] – tek na 400 m |[[Bydgoszcz]] ([[Poljska]]), 2015 |{{zastava države|Slovenija}} |- |12. |Marino Kegl |[[Tenis]]  - posamično |Hersonissos ([[Grčija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. | rowspan="3" |Aleš Peperko |[[Kegljanje]] - posamično (sprint) | rowspan="3" |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |14. |[[Kegljanje]] - posamezno |- |15. |[[Kegljanje]] - kombinacija |- |16. | rowspan="2" |Tadej Enci |[[Atletika]] - tek na 400 m | rowspan="2" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |17. |[[Atletika]] - tek na 400 m z ovirami |- |18. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] - sedmeroboj | rowspan="2" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |19. |Atletika - skok v višino |- | rowspan="2" |20. |Miran Poprask | rowspan="2" |[[Kegljanje]] - mešani tandem | rowspan="2" |Maribor (Slovenija) | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Verona Malič |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Mladinsko !Skupno |- |Zlata |0 |12 |3 |15 |- |Srebrna |0 |10 |1 |11 |- |Bronasta |1 |19 |0 |20 |- |Skupno |1 |41 |4 |46 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Alojzija Meglič |5 |1 |1 |3 |- |Samo Petrač |5 |1 |2 |2 |- |Košarka |5 |2 |1 |2 |- |Sabina Hmelina |4 |0 |2 |2 |- |Tadej Enci |4 |1 |0 |3 |- |Leja Glojnarič |4 |3 |1 |0 |- |Iris Breganski |4 |2 |0 |2 |- |Kegl |3 |2 |1 |0 |- |Aleš Peperko |3 |0 |0 |3 |- |Keglanje |3 |2 |1 |0 |- |Gregor Skálicky |2 |1 |1 |0 |- |Rok Vegelj |1 |0 |0 |1 |- |Tomaž Klemen |1 |0 |1 |0 |} == Viri == <ref>{{navedi knjigo |last1=Juhart |first1=Matjaž |title=SLOVENSKI gluhi športniki dobitniki medalj z olimpijskih iger gluhih ter svetovnih in evropskih prvenstev gluhih |date=2017 |publisher=Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije |isbn=978-961-94259-1-6}}</ref> pgcnkp9kg5hxs1zxwsdk6rvgblcsvbn Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik 2 487100 6679051 6670926 2026-05-22T08:40:13Z Marjan Tomki SI 190558 /* "Moji" (pod)peskovniki */ še za osnutek za Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt 6679051 wikitext text/x-wiki <code><nowiki> <!-- Peskovnik - Sandbox --> </nowiki></code> <!-- Peskovnik - Sandbox --> [[:en:Help:Purge]]<br>{{CURRENTDATE}} {{CURRENTTIME}} == "Moji" (pod)peskovniki == * [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri|Uporabni viri]] - kaže da sem povezavo na to umaknil z začetne strani; tu bo spet pri roki *"Moji" (pod)peskovniki [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/1 |1]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/2 |2]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/3 |3]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/TestPredlogSklicev |TestPredlogSklicev]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/TestPredlogZaloga |TestPredlogZaloga]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Anton Sovrè|Anton Sovrè]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Mojca Vogelnik|Mojca Vogelnik]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Milan Morgan|Milan Morgan]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Marijanišče|Marijanišče]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Franta Komel|Franta Komel]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Stane Kocutar|Stane Kocutar]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Klavže|Klavže]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Katja Kleš|Katja Klep]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Anekdota|Anekdota]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Ljudska šola|Ljudska šola]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Miroslav Zupan|Miroslav Zupan]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Mihael Pravdin|Mihael Pravdin]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Tone Žakelj|Tone Žakelj]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Religija|Religija]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Alpinistični kolektiv|Alpinistični kolektiv]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt |Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt]]<!-- [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Živalska pripoved|Živalska pripoved]] --> * za nekaj časa izgubljeni [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Kadrovski rok]] - če ni med tem že kdo drug, za dokončat... * kako prevesti [[:en:doodle]] za naslov v slovenščino prevedenega (oziroma prepesnjenega, ker angleška etimologija ne ustreza slovenski - trenutno meni še neznani - besedi) članka? Čečkarije?<br> Angleško tudi {{em|Scribbles}}, nemško {{em|Kritzelzeichnung}}... Kracanje, krice krace... ? Sodeč po (ne)uporabi slik iz angleškega članka v sl WP sl članka še ni. Pogledati v Fran, morda tudi wiktionary. Tudi [[:en:Snickerdoodle]]<br>Tudi aspekt, kako brez papirja ("elektronsko digitalno") uporabljati to relaksacijsko in mentalno osredotočevalno "čečkalno" tehniko; bo raba "pametnih" naprav in AI preprečila razvoj te tehnike v novih rodovih ali bomo/bodo razvili nove bolj ali manj enakovredne v podoben namen? == Zaznani problemi == Tu dokler ne dobi mesta drugje, najbrž na podstran k en uporabniškim stranem in bolj urejeno * Nekritično nametavanje predlog <code><nowiki>{{fact}}</nowiki></code> v en WP [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Oroville%2C_California&diff=1071084357&oldid=1071061321 diff] neprijavljenega uporabnika. <br>Mimogrede, take predloge brez datuma v en:WP bot opremi z datumi; če pri nas ni tako, ne bi škodilo uvesti. <br>Napačen povzetek (fix typo), pri katerem je vnešena manjkajoča pika na koncu stavka, zamenjan format datuma in nametano nekaj fact predlog mi da misliti, da morda vse to lahko dela algoritem in ne uporabnik (v bistvu na konec vsakega odstavka, kjer ni že oznak ref). V vsaj treh primerih je informacija rutinsko preverljiva iz zemljevida, za vsaj petkrat je na vrhu razdelka kot sklic na vir naveden urad za popis (in je fact v vsakem odstavku pod tem). Še nekaj je takih, da so poleg povezav na članke, v katerih so že sklici, ki jih je - če so res potrebni - samo treba kopirati... za dva taka {{done}}. <br>Skupaj ok. 24 problematičnih (v eni seriji sprememb isti dan, verjetno večinoma nepotrebnih in - škodljivo? priprava za kasnejšo formalno legalno odstranitev s citati nepodprte vsebine? - odvečnih). * V zgodovini istega članka je med temi IP spremembami tudi ena uporabnika, ki je blokiran kot lutka (sock puppet). Na pogovorni strani tega uporabnika je govora tudi o botu tega uporabnika, ki ima zelo veliko opravljenih sprememb, in katerega ne-blokiranje (ali odblokiranje) je v razpravi zagovarjal neprijavljen (IP) urejevalec. * Pri članku Silas Weir Mitchel je eden od urejevalcev (tudi dodajal citation needed, zato mi je padel v oči, ampak je bila potrebna in sem poiskal in dodal sklice v tem in nekaj povezanih člankih {{done}}) User:Transient-understanding, ki piše, da ne more do svojega običajnega uporabniškega imena, in bi lahko tisti bil trajno blokiran. Talk in prispevki tega, ko preletim, ne kažejo povzročanja škode. <br>Pogovorna stran tudi ne kaže nekoga, ki bi bil poln sam sebe (kar je pogosto pri tistih, na katerih neželeno ravnanje ne uspemo/ne znamo vplivati drugače, kot da preprečimo urejanje WP - kar me spomni na hudo zapleteno težavo s skupino okrog uporabnika Kubura pri Hrvatih). * Videti je, kot da si tudi BrownHairedGirl pomaga z avtomatiko (verjetno skript ali change all brskalnika), da odstrani nepotrebne presledke in podobno), vendar pa pri njej mislim, da je morda iz avtomatiziranegqa preverjanja dostopnosti url in dodajanje predloge <code><nowiki>{{dead link|date}}</nowiki></code>, če ni dostopen, nastal tudi Internet Archive bot (vse opažene spremembe so konstruktivne, torej potrebne in dobrodošle). Od podobnega je tudi zamenjava nesimetričnih enojnih narekovajev s (priporočenimi) apostrofi, ki jo zdaj tudi verjetno dela bot - in kar sem videl, dela prav). == Uporabno - povezave == === Vzorčni članki === {{colbegin}} * [[Teorija kaosa]] - zlasti kar zadeva uporabo kratkih sklicev * [[:en:English Electric Canberra#Royal Australian Air Force]], tudi {{colend}} === Slo povezave === === Povezave o sklicih in predlogah === {{colbegin}} * prikaz dokumentacije predloge {{tl|tl}}; enakovredno [[predloga:tl/dok]] * {{em|Končno prave predloge}} za pravilno navajanje → {{tl|blockquote}}; <br>sl: <code><nowiki>{{Citatni blok|besedilo citata|Avtor|Vir navedbe}}</nowiki></code>, {{tl|Citatni blok}}, [[Predloga:Citatni_blok#Displayed_attribution|Predloga:Citatni blok#Displayed attribution]] * Za sklice na vire: [[Wikipedija:Predloge za navajanje]] - {{tl|Navedi knjigo}}, {{tl|Navedi revijo}}, {{tl|Navedi splet}}, {{tl|Navedi disertacijo}}, {{tl|sklici}} * Notes⇔opombe, citations⇔sklici, references⇔viri; {{tl|sfn}}, {{tl|r}}, {{tl|reflist}}, {{tl|notes}}, [[Wikipedija:Navajanje_virov#Kratki_sklici]] * Pomanjkanje sklicev/virov: [[Wikipedija:Navajanje virov]]; predloge, članek: {{tl|Brez virov}}, {{tl|Brez sklicev}}; sprotni: {{tl|navedi vir}}⇔{{tl|cn}} * {{tl|starost}} za starost ob ne-zdaj <nowiki>{{subst:starost|1989|7|23|2003|7|14}}</nowiki> * Seznami predlog: [[Wikipedija:Splošne predloge]], [[Posebno:Allpages/Predloga:|seznam vseh predlog v slovenski Wikipediji]] , [[Wikipedija:Seznam infopolj|Seznam infopolj]] * Problem: če vstavim: <nowiki>[[Kategorija:Predloge za notranje povezave]] </nowiki> prikaže prazen prostor in verjetno tole doda v kategorijo * {{tl|stolpci}}; {{tl|colbegin}} {{tl|colend}}; {{tl|Infopolje Oseba}}; {{tl|ill}} * Za na vrh zunanjih povezav: ** {{tl|interwiki}}; <code><nowiki>{{interwiki|code=fr}}</nowiki></code> pošlje na začetno stran francoske WP: ** {{tl|wikislovar}} ** {{tlx|Wikinavedek|PAGENAME|DISPLAYTEXT}} v sesterski projekt ''Wikiquote'' npr. z anekdotami ipd. v zvezi s člankom {{colend}} === Uprabniške strani, pomoč na Wikimedia=== {{colbegin}} * [[Wikipedija:Uporabniška stran]] * [[Wikipedija:Podstrani]] * [[Wikipedija:Peskovnik]] * [[:M:Help:Contents|Mediawiki:Help:Contents]] * To bo šlo drugam, začasno pa tu: raba predlog z opozorili okrog preverljivosti ** [[:en:Wikipedia:Templates for discussion/Log/2022 September 6|Wikipedia:Templates for discussion/Log/2022 September 6]] * [[Wikipedija:Pravila brisanja|Wikipedija:Pravila (in postopki) brisanja]] {{colend}} === Ostale povezave === *[[Wikipedija:Uvod|Uvod]], [[Wikipedija:Napiši članek|stran o izdelavi prvega članka]] in [[Pomoč:Vsebina|priročnik]] * [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje]] - tudi o preusmeritvah; [[Wikipedija:Normativna kontrola]] *[[ Pomoč:Uvod v sklicevanje z vikioznačevanjem/5]] - uporabno, a še ni vse prevedeno ali dobro prevedeno. Če/ko najdem čas... Povezano z [[Wikipedija:Navajanje virov]] <nowiki>{{stolpci|2|}}</nowiki> ne dela na tem FF (115.4.0esr 64 bit); izid še vedno en stolpec (tudi v primeru v dokumentaciji); dela na Opera na istem članku in istem računalniku; problem prijavljen (kdaj? je še aktualno?) {{colbegin}} * [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Predloge Kategorija:Predloge] - če pustim kot notranjo povezavo da najdem dokumentacijo, kateogorizira to mojo stran, ki ne spada tja. Trenutno ne vem za boljšo rešitev kot je ta. *[[Wikipedija:Škrbina]], [[:en:Wikipedia:Stub|en Wikipedia:Stub]] *[[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] *[[Wikipedija:Stik z nami]] *[[:en:Help:Contents]] <!-- <nowiki>*[[:en:Help:Starting_a_new_page|Help:Starting_a_new_page]]</nowiki> --> *[[:en:Help:Deletion_and_undeletion|Help:Deletion_and_undeletion]] *[[:en:Project:sandbox|Project:Sandbox]] *[[:en:Code_of_Conduct|Code of Conduct]] <!-- <nowiki>**[[:en:What_Wikipedia_is_not#Wikipedia_is_not_a_soapbox_or_means_of_promotion|What_Wikipedia_is_not - Wikipedia_is_not_a_soapbox_or_means_of_promotion - etc.]]</nowiki> --> *[[:en:Help:Magic Words|Help:Magic Words]], [[:en:Help:Pipe trick]] (mogoče v sl pipe trick ne dela) *[[:en:wikipedia:manual of style|en:wikipedia:manual of style]], [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] * {{tl|GFDL}}, {{tl|PD-self}} (samo, če si ti avtor, drugače {{tl|Javna last}}); {{tl|naslovnica albuma}}, {{tl|poštena uporaba}}; vir nasvetov Domen in Yerpo *[[:en:Help:Referencing for beginners]] *[[:en:wikipedia:citing sources]] *[[:en:Category:Wikipedia how-to]] *[[:en:List of autobiographies|List of autobiographies]] {{colend}} == Spremenljivo število peskovniških pod-strani? == Verjetno bom občasno uporabljal več peskovnikov hkrati in bi rad izvedel, kako jih lahko potem, ko ne bodo več vsi potrebni, spet odstranim, in tudi ali je taka "higiena" potrebna in smotrna ali ne. Sicer so se te povezave pojavile ob ustvarjanju nove strani za prvega na sl wikipediji (vmesnik na angleški ima pri podobnem dogodku drugačno vsebino in povezave). <br> :*[[Wikipedija:Merila_za_hitri_izbris]] :* Vpogled v dnevnik brisanja (prekopirana tu nedelujoča povezava skrita v komentar) <!-- <code><nowiki>[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Log/delete&page=Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2 Vpogled v dnevnik brisanja strani]</nowiki></code> --> :* Wikipedija:Predlogi za brisanje (enako) <!-- <code><nowiki>[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2&action=edit&redlink=1 Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2&action=edit&redlink=1]</nowiki></code> --> == Namen te strani - ko so testi eno raven niže == Tu bodo poleg zgornjih povezav še info o namenih in podobnem, v naslednji ravni pa testiranje in - ko bom tako daleč - najbrž nove strani v pripravi do tedaj, ko bo še kdo rekel, da so godne za objavo, kar bo najbrž olajšalo zlasti morebitno pripravo več strani hkrati. <br> == Komentar? == /* Domnevam, da je tole simbol za komentatar */ Domneval napačno - kar je med tema dvema simboloma ne le da se prikaže, ampak tudi izvede. Za deaktivacijo reči, ki bi lahko imele neželene posledice (predloge za kategorije itn.) pred shranitvijo potreben tag Nowiki.<br> Če /**/ niso ločila za komentar, me zanima, kaj - če kaj - so (jaz sem jih videl ponujena v pojasnilu pri objavi spremembe na wikipediji). :Problem obravnan in pojasnjen na pogovorni strani, test prestavim od tu nivo nižje. ::Prestavitev uspešna == Kaj je v delu v katerem peskovniku == === 1 infoboxi === /* Trenutni test Infobox osebe Zora Konjajev */<br> Problem: moram vprašati, ali ima uporaba teh predlog za test na tej strani kakšne posledice (recimo dodajanje v kakšne kategorije, sezname in podobno; upam da ne, ampak bi raje preveril). <br> Nadaljevanje (test ni bil tu). ==== Hranjenje in črpanje podatkov iz wikidata ==== Če popravim v WD, kaže da se pojavi, če je v rabi infopolje oseba, ne pa če je infopolje znanstvenik. [[Anton Sovre]] ima trenutno "infopolje oseba" in ko sem dopolnil podatke o njegovem državljanstvu skozi čas (avstroogrska, shs, k. Jugoslavija, SFRJugslavija), se je (z nekaj sekundami zamika - kdaj drugič bi utegnile biti tudi minute) članek posodobil. Ker nameravam naredtiti o Sovretu tudi en: članek, bom najprej dodal vse, kar utegne priti prav (in vire na to) v WD, potem pa vidimo dalje (kaj se bo kje pojavilo in kaj ne, in zakaj. Ja, videti moram še za sklice na vire v WD in še nekaj podobnih reči (tudi za pri nas), preden se spravmim spremeniti več prispevkov. Mimogrede, pri njem je tudi neka predloga, ki predlaga zamenjavo v infopolje znanstvenik. Jaz bom najprej dodal podatke (starši itn.) v WD in pogledal, kaj vse se prikaže v prispevku, potem pa za test zamenjal klic predloge. Vsebinsko pa nisem prepričan, da je bil samo znanstvenik, saj je tudi prevajal, mislim da tudi pisal drame in jih režiral (kar bom preverjal pri virih sproti, ko bom vnašal podatke). Pri Zori Konjajev (infopolje znanstvenik) se to - da bi se podatki o državljanstvu v WD odrazili v infopolju - ne zgodi. Dokler rezultatov sprememb še ne morem predvidevati, še nisem nič spreminjal okrog infopolja pri njenem prispevku (pa tudi drugo doslej samo dodal en stavek o tem kdaj in kje je umrla). : '''Pri infopolje oseba pri Sovrè v mojem peskovniku ni nič pametnega''' (povezava je domnevno čez ime članka, to pa je povezano čez moje uporabniško in prikaže le to kot ime; vse ostalo seveda ne dela). Tako '''kaže, da povezave z wikidata ne morem testirati v''' (vsaj ne svojem) '''peskovniku'''. : Za infopolje oseba mi je Yerpo napisal, naj bi privzelo le podatke o rojstvu in smrti; za to dvoje (datuma in kraja) še v WD navedene vire; konsistentno pa vzame poleg tega državljanstva; omejeno pa tudi poklic(e) - še v testiranju pri Sovrétu (in tudi pri nekaj Grafenauerjih ter Dolfe-tu Vogelniku, kjer imajo tudi en: članke, kar bi moralo omogočiti medjezikovne prenose podatkov) * na strani naselje na hrvaškem kjer mislim da sem spremenil, da je naselje [[Šimuni]] ''na otoku'' Pag (na Pagu, mislim), je bila prikazana lokacija, ne da bi za to videl postavke v inforbox-u, videl pa sem jih v WD. * na strani [[Javorje, Gorenja vas - Poljane]] je prav tako naselje z lokacijo, vendar je koda tudi vpisana v infoboksu. V WD so slika, lokacija in lokacija na karti, tudi časovno okolje (za standardni in poletni čas - ali bo treba to popravljati v WD za vsa naselja v Sloveniji, če se sl odpove premikanju časa poleti?) * stavek v WD za geolokacijo (ki kot kaže prikaže tudi možnost na karti) je ''coordinate location''; za Javorje zgoraj je bila vnešena v WD iz Dutch Wikipedia (kako se to sproži in od kod je prišla tja?). Sliko je pa v infobox vstavil lokalni stavek (drugo, s snegom), kot je stavek v WD ''image'', ki ima kot referenco <q>imported from Wikimedia project English Wikipedia</q>. * časovni pas ni vnešen v infobox, je vnešen v WD, je prikazan * za lokacijo so v infobox stavki, ki se nanašajo na najdi si, a prikazan je Open Street map (mislim). Ni mi logično (kaj kdaj prevlada...) === 2 TOC limit === Na sl: ni delalo, kar je delalo na en:; razlog, da so (verjetno) na en: naredili preusmeritev tudi na malce (en presledek manjka) narobe zapisano, tako da je tudi tako predloga delala. Ko sem to popravil (dodal presledek, iz "TOClimit" v "TOC limit"), dela tudi tu. Problem je, da sem to želel uporabiti na bs:WP, pa tam še ne dela (verjetno ni ustrezen CSS; v dokumentaciji predloge TOC limit je omenjeno, da potrebuje ustren CSS; še ne vem dovolj o tem, da bi vedel, kaj preveriti). === 3 predloga Batch-2 === Poskus za vpogled v to, kako delajo predloge, po možnosti tako, da naredim eno, zaradi katere ne bo škode, utegne pa še komu priti prav. *Pri nas - sl - se to imenuje Predloga:Uporabnik cmd-1. *Predloge Predloga:Uporabnik cmd-2 še ni, pa je verjetno potrebna ({{kljukica}} res je potrebna); ampak bom to zdajle najprej testiral tako, da: ** dodam cmd-1 v babel {{opravljeno}} :::Izid (v predogledu) je zanimiv in nepričakovan. Učinek cmd-1 v babel je kot pričakovan, a zdaj ni prikazan zadnji prej v babel prikazani jezik (fr-2). Razlog - naključen vnos znaka (slabo viden, a ne presledek) ob vnašanju | . Biti pozoren na podobno zlasti pri ravnanju s kodo (recimo prikaz sprememb - opomniti na to začetnike, če bom kdaj dopolnjeval navodila za to). :::Še to, če jih bom, jih mora pred objavo z večjimi spremembami definitivno kdo pogledati zamano, preden grejo iz peskovnika. Moj vid lahko da ni več dovolj dober. ** morda dodam klic predloge za klic predloge babel (kaj sem mislil s tem? Morda klic predloge izven babel, oziroma neodvisno od tega) ::: izven babel v predogledu <nowiki> {{cmd-1}} </nowiki> samo napiše cmd-1 pod simbole jezikov, naredi pa ne, torej {{križec}}. Zanimivo; ko bom prespal, se mi bo verjetno posvetilo, kaj to pomeni v zvezi s povezanostjo med predlogami (kdo koga kliče in kje se kaj najde ipd.), če pa ne in bom to rabil, bom pa moral pogledati ali vprašati. :::Še nekaj... Pogledal sem v zgodovino, kdo je naredil predlogo cmd-1 (še nekdo, ki ga lahko kaj vprašam) in videl omembo izboljšanega urejevalniku za kodo; tudi to zna biti še zanimivo (in uporabno). ** če bo v babel 1 delal, spremenim 1 v 2 in vidim če dela - {{križec}} ne dela :::Predvidevam, da to pomeni, da je za delovanje potrebna tudi predloga cmd-2 tam, kjer je zdaj predloga cmd-1. :::Predogled uporabniške strani vrnem v delujoče stanje s cmd-1, objavim in grem uporabit nekaj virov za prispevke. ** če ne bo delalo, ker manjka predloga, pogledam kako bi morala biti narejena, jo poskusim naresti in potem dregnem koga od znalcev (Pinky sl, Yerpo...), naj pogleda, in če bo OK, objavim(o). Stranski učinek bo, da bosta videla, kaj me (tudi) zanima, videla česa še ne znam in mi dala ideje kje pogledati, in morda kaj kar je za narediti primerne ravni, da bo koristno, meni pa potrebna vadba (recimo predloge za še kaj jezikov ali ravni za babel v sl WP). Moje znanje iz cmd batch skriptnega programiranja je bilo nekoč verjetno 4 (sposobnost odprave napak v čemerkoli, sposobnosti napisati na novo večino). To sem občasno koga tudi poučeval. Na ravni 1 in 2 še vedno uporabljam pri diagnosticiranju in odpravi napak. 5lkedvj6nd93naa9dtlhe8d5a2tp1ce Roberta Metsola 0 487555 6678899 6423086 2026-05-21T19:05:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678899 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Roberta Metsola|term_end2=|children=4|citizenship=Maltežanka|spouse={{marriage|Ukko Metsola|2005}}|otherparty=[[Evropska ljudska stranka]]|party=[[Partit Nazzjonalista]]|death_place=|death_date=|birth_place=|birth_date=|birth_name=|successor2=|predecessor2=[[Simon Busuttil]]|term_start2=24. april 2013|image=Official_portrait_of_Roberta_Metsola.jpg|office2=[[Evropski poslanec|Evropska poslanka]]|successor1=|predecessor1=[[Mairead McGuinness]]|term_end1=18. januar 2022|term_start1=12. november 2020|president1=[[David Sassoli]]|office1=[[Podpredsednik Evropskega parlamenta|Prva podpredsednica<br>Evropskega parlamenta]]|successor=|predecessor=[[David Sassoli]]|term_end=|term_start=18. januar 2022|office=[[Predsednik Evropskega parlamenta|Predsednica Evropskega parlamenta]]|honorific-suffix=[[Evropski poslanec|MEP]]|education=[[Univerza Malte]]<br />[[College of Europe]]}} '''Roberta Metsola Tedesco Triccas,<ref>Toby Vogel (April 30, 2013), [http://www.politico.eu/article/maltese-politician-accused-of-fraud-elected-to-european-parliament/ Maltese politician accused of fraud elected to European Parliament] ''[[European Voice]]''.</ref>''' [[maltežani|malteška]] [[političarka]] in [[Pravnik|pravnica]], * [[18. januar]] [[1979]], [[San Ġiljan]], [[Malta]]. Od aprila 2019 je [[Evropski poslanec|poslanka v Evropskem parlamentu]] z Malte, 12. novembra 2020 pa je postala njegova prva podpredsednica. Po smrti [[Predsednik Evropskega parlamenta|predsednika]] [[David Sassoli|Davida Sassolija]] je 11. januarja 2022 za sedem dni postala vršilka dolžnosti predsednice, 18. januarja pa je bila kot kandidatka [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] tudi uradno izvoljena na to mesto. == Izobraževanje in delo == Metsola je [[Odvetnik|odvetnica]], specializirana za evropsko pravo in politiko. Delovala je kot atašejka za pravno in pravosodno sodelovanje na stalnem predstavništvu Malte pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]<ref>http://www.timesofmalta.com/mepelections/candidates/roberta-metsola-tedesco-triccas</ref> in od leta 2012 do 2013 kot pravna svetovalka [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]] Catherine Ashton. == Politična kariera == V študentskih letih je bila Metsola članica SDM (Studenti Demokristjani Maltin), Nacionalnega sveta za mladino in MZPN (Moviment Zgħazagħ Partit Nazzjonalista), kasneje pa izvoljena tudi za generalno sekretarko Evropskih demokratskih študentov (EDS - študentska veja Evropske ljudske stranke). V tem času je delovala tudi na Evropskem mladinskem forumu (YJF). Leta 2002 je bila izvoljena za podpredsednico Mladinske konvencije o prihodnosti Evrope, ki ji je utrla pot do tesnega sodelovanja pri pogajanjih in pripravi evropske ustavne pogodbe in kasneje [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]]. Od mladosti je je bila aktivna v stranki Partit Nazzjonalista na Malti in službovala v mednarodnem sekretariatu stranke; leta 2003 se je aktivno zavzemala za podporo referendumu o članstvu v EU. Leta 2004 in 2009 je kandidirala na evropskih volitvah, a ni bila izvoljena. === Poslanka Evropskega parlamenta === [[Slika:Hearing_of_Margaritis_Schinas_(Greece)_-_Protecting_our_European_way_of_life_(48838400822)_(cropped).jpg|sličica| Metsola med vpraševanjem komisije [[Komisija Ursule von der Leyen|Ursule Von der Leyen.]]]] Metsola se je 24. aprila 2013 uspešno za izpraznjeno mesto Simona Busuttila in postala ena prvih žensk v Evropskem parlamentu z Malte.<ref>http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130424/local/marlene-mizzi-is-malta-s-first-woman-mep.466805</ref> V parlamentu je članica skupine Evropske ljudske stranke (EPP). Metsola je trenutno podpredsednica Odbora za peticije (PETI),<ref>Dave Keating (July 7, 2014), [http://www.politico.eu/article/members-of-parliaments-committees-choose-their-leaders/ EFDD loses out as groups share the spoils] ''[[European Voice]]''.</ref> poleg tega članica (ali sodelavka) naslednjih odborov: Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (CRIM), Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) in delegacije parlamenta za odnose z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Kosovom (DSEE). Znotraj odbora LIBE je od leta 2018 članica skupine za spremljanje vladavine prava (ROLMG).<ref>[http://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20180605IPR05046/rule-of-law-civil-liberties-meps-to-report-on-corruption-and-press-freedom Rule of law: Civil Liberties MEPs to report on corruption and press freedom] [[European Parliament]], press release of June 5, 2018.</ref> Med letoma 2016 in 2017 je bila del parlamentarnega preiskovalnega odbora za pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje (PANA), ki je širše preiskoval razkritja [[Panamski dokumenti|Panamskih dokumentov]] in sisteme izogibanja davkom. Bila je tudi izbrana za nadomestno članico odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO), delegacije za odnose s Švico, Norveško, skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija, skupnega parlamentarnega odbora Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (DEEA) in delegacije pri parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (DMED). === Predsednica Evropskega parlamenta === 11. januarja 2022 je bila po smrti [[Predsednik Evropskega parlamenta|predsednika Evropskega parlamenta]] [[David Sassoli|Davida Sassolija]] postavljena na mesto vršilke dolžnosti predsednika. [[Evropska ljudska stranka]] jo je že pred tem evidentirala kot svojo kandidatko za novo predsednico parlamenta. Glasovanje je potekalo 18. januarja, Metsola pa je proti štirim protikandidatom zmagala v prvem krogu.<ref>{{Navedi splet|title=Nova predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola iz EPP-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nova-predsednica-evropskega-parlamenta-je-roberta-metsola-iz-epp-ja/609006|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-18|language=sl}}</ref> Prejela je 458 od 616 veljavnih glasov. S tem je postala najmlajša predsednica v zgodovini [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Roberta Metsola nova predsednica Evropskega parlamenta|url=https://www.sta.si/2990522/roberta-metsola-nova-predsednica-evropskega-parlamenta|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-18}}</ref> [[Slika:Srečanje predsednika vlade s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo (53612414808).jpg|sličica|Metsola in [[Robert Golob]] med obiskov v Sloveniji (26. marec 2024)]] [[Slika:President Zelenskyy says Russia is a grave threat to the European way of life (52677953917).jpg|sličica|Metsola in ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] ]] Na to funkcijo je bila ponovno izvoljena v naslednjem sklicu parlamenta, 16. julija 2024, in sicer z največjim številom glasov v zgodovini institucije.<ref>{{Cite web|title=Metsola re-elected European Parliament president with strongest-ever vote|url=https://timesofmalta.com/article/metsola-reelected-european-parliament-president-strongestever-vote.1095413|access-date=2024-07-16|website=Times of Malta|date=16 July 2024|language=en-gb}}</ref> == Politična stališča == Kot članica LIBE je Metsola leta 2014 vodila delo Evropsko ljudsko stranko na nezavezujočem »načrtu EU proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete«.<ref>Dave Keating (February 4, 2014), [http://www.politico.eu/article/manif-pour-tous-fails-to-defeat-eu-gay-rights-report/ ‘Manif pour tous’ fails to defeat EU gay rights report] ''[[European Voice]]''.</ref> Je soavtorica nezavezujočega poročila o [[Evropska begunska kriza|evropski migrantski krizi]] iz leta 2016, katerega namen je vzpostaviti »zavezujoč in obvezen zakonodajni pristop« k preselitvi in novemu sporazumu o »ponovnem sprejemu« po vsej Evropski uniji, ki bi imel prednost pred bilateralnimi dogovori med članicami EU in državami izven Unije.<ref>Maïa de La Baume (March 16, 2016), [http://www.politico.eu/article/european-parliament-fixes-the-refugee-crisis-migration-asylum-europe-news/ European Parliament ‘fixes’ the refugee crisis] ''[[Politico Europe]]''</ref> Metsola je dosledno glasovala za resolucije proti splavu.<ref>[https://www.independent.com.mt/articles/2013-10-21/news/abortion-maltese-meps-set-to-vote-against-pro-choice-resolution-2947153921/ The Malta Independent (October 21, 2013)]</ref> Od začetka svojega mandata se je soočala z vprašanji glede nasprotovanja splavu, ki je zakonit v vseh državah članicah EU, razen na Malti in na Poljskem.[2] V sporočilu za javnost leta 2015 so ona in drugi malteški poslanci izjavili, da so "odločno proti splavu".<ref>{{Cite press release|title=Abortion remains a red-line say PN MEPs|url=https://www.eppgroup.eu/how-we-make-it-happen/with-eu-countries/malta/news/abortion-remains-a-red-line-say-pn-meps|date=10 March 2015|access-date=2022-01-19|website=[[EPP Group]]|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220010340/https://www.eppgroup.eu/how-we-make-it-happen/with-eu-countries/malta/news/abortion-remains-a-red-line-say-pn-meps|archive-date=20 December 2021}}</ref> Ob izvolitvi za predsednico Evropskega parlamenta je dejala, da bo v svojem mandatu zastopala stališče Evropskega parlamenta, ki priznava varen dostop do splava kot človekovo pravico.<ref>{{Cite web|last=Lory|first=Gregoire|date=2022-01-18|title=Metsola on abortion: 'My position is the EU Parliament's position'|url=https://www.euronews.com/2022/01/18/roberta-metsola-on-abortion-my-position-is-the-european-parliament-s-position|access-date=2022-01-18|website=euronews|language=en}}</ref> == Polemike == Oktobra 2020 so polemiko sprožile spremembe resolucije LIBE o Bolgariji, ki jih je predlagala Metsola.<ref>{{Navedi novice|date=2020-10-07|title=European Parliament to Vote on Amednments to Draft Resolution on Rule of Law in Bulgaria|url=https://bnr.bg/en/post/101352552/european-parliament-to-vote-on-amendments-to-draft-resolution-on-rule-of-law-in-bulgaria|accessdate=2020-10-08}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=2020-10-07|title=Евродепутатката от ЕНП Роберта Мацола е изтеглила предложенията си за промени в резолюцията|trans-title=MEP from EPP Roberta Metsola withrew the proposed amendments to the resolution|url=https://frognews.bg/novini/evrodeputatkata-enp-roberta-matsola-izteglila-predlojeniiata-promeni-rezoliutsiiata.html|language=bg|accessdate=2020-10-08|archive-date=2020-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201121125608/https://www.frognews.bg/novini/evrodeputatkata-enp-roberta-matsola-izteglila-predlojeniiata-promeni-rezoliutsiiata.html|url-status=dead}}</ref> Vztrajala je, da naj dokument vključuje informacije o protestih v Bolgariji, ki jih financira šef iger na srečo, zoper katerega je bilo vloženih 18 obtožb. Več sto protestnikov je Metsoli zato na družbenih omrežjih grozilo s tožbo zaradi obrekovanja in širjenja »lažnih novic«. Metsola je blokirala dostop do svojih družabnih omrežij iz Bolgarije <ref>{{Navedi novice|date=2020-10-08|title=Роберта Мецола от ЕНП трие коментари от фейсбука си и забранява достъп до него от България|trans-title=Roberta Metsola deletes Facebook comments and blocks access from Bulgaria|url=https://frognews.bg/novini/roberta-metsola-enp-trie-komentari-feisbuka-zabraniava-dostap-nego-balgariia.html|language=bg|accessdate=2020-10-08|archive-date=2020-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031212936/https://frognews.bg/novini/roberta-metsola-enp-trie-komentari-feisbuka-zabraniava-dostap-nego-balgariia.html|url-status=dead}}</ref> in umaknila predlagano spremembo. V začetku leta 2025 je avstrijski publicist Stefan Weber na spletu objavil poročilo, v katerem je Metsolo obtožil »osupljivega« obsega [[Plagiatorstvo|plagiatorstva]] v njenem diplomskem delu, s katerim je pridobila naziv diplomirana pravnica na [[Univerza Malte|Univerzi Malte]]. Univerza je obtožbe preučila in razsodila, da je šlo za »proceduralne napake«, ki zmanjšujejo akademsko vrednost njenega dela, a ne v tolikšni meri, da bi ji odvzela naziv.<ref name="d979">{{navedi novice | last=Cummings | first=James of | title=University probe finds 'elements of plagiarism' in Roberta Metsola's 2003 thesis | work=Times of Malta | date=2025-04-11 | url=https://timesofmalta.com/article/university-probe-finds-elements-plagiarism-roberta-metsola-thesis.1108066 | access-date=2025-04-14}}</ref> == Zasebno == Poročena je z Ukkom Metsolo, glavnim lobistom Evropske unije za [[Royal Caribbean Group]].<ref name=":6">{{Cite web|date=2024-09-04|title=The Metsola exception: The European Parliament president and her lobbyist husband|url=https://www.politico.eu/article/roberta-metsola-lobbyist-husband-ukko-european-parliament-president-transparency/|access-date=2024-09-04|website=POLITICO|language=en-GB}}</ref> Njegovega statusa lobista ni prijavila, ker se je v skladu z etičnim kodeksom izvzela od prijave morebitnega navzkrižja interesov, kot morajo to storiti drugi poslanci Evropskega parlamenta.<ref name=":62">{{Cite web|date=2024-09-04|title=The Metsola exception: The European Parliament president and her lobbyist husband|url=https://www.politico.eu/article/roberta-metsola-lobbyist-husband-ukko-european-parliament-president-transparency/|access-date=2024-09-04|website=POLITICO|language=en-GB}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Metsola, Roberta}} [[Kategorija:Malteški pravniki]] [[Kategorija:Malteški politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega parlamenta]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Malte]] nw2jqrl7z4prumfj6ump4q2cge6l1kt Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri 2 489041 6679123 6606488 2026-05-22T11:30:18Z Marjan Tomki SI 190558 /* Alpinisti */ dopolnjeno in nov razdelek /* Sorodstvene povezave */ 6679123 wikitext text/x-wiki {{tl|demo}}{{demo|style=display:inline|<nowiki>{{tl|SloBio|id=sbi248348|avtor= |ime= |vir=}}</nowiki>}} {{demo|style=display:inline|<nowiki>{{tl|cobiss|id=}}</nowiki>}} == Problem digitalne (in pred digitalne) entropije == * Iz cobiss iskal in našel kazalce na članke v Delu<ref>Naš način razmišljanja je čisto zares drugačen,če smo se v šoli učili fizike,kemije,matematike : Prof.dr.Miha Drofenik,inž.Andrej Žnidaršič in mag.Marjeta Limpel-dobitniki nagrade RS za znanstvenoraziskovalno delo{{cobiss|id=1371708}}</ref>, od tam na mestno knjižnico v Ljubljani, vendar kaže, da so tega časopsa shranjeni le nekateri letniki in ali številke, in na le nekaterih lokacijah. Ni še jasno, ali je še kje dostopno gradivo, za katero je označeno, da je kje bilo izločeno. <br>Vprašanje je, kaj se je zgodilo z izločenim gradivom (uničeno, digitalizirano, kdo hrani in skrbi, če je bilo digitalizirano - Miran in Tadej Miklič in orodje za skrb za digitalne knjižnice in arhive... == Slovenske biografije == * Slovenski in primorski {{tl|SloBio}} na SAZU; marsikoga, med drugim pokojnih rednih članov SAZU, ki imata bio tam, v SloBio ni, Ivan Grafenauer je pa v obeh (in vsebina se znatno razlikuje), kar je oboje problem pri sistematičnem iskanju virov. O priliki preveriti, ali v SloBio manjkajo tudi kateri univerzitetni profesorji (in sodelavci ZRC SAZU) * Regijski portal [https://www.kamra.si/o-kamri/Kamra Kamra] je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. * [https://www.zavod-ksb.si/wp-content/uploads/2022/05/Biografski-leksikon.pdf Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica ], pdf === Tito === * Pogledati razliko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Broz_-_Tito&diff=6521769&oldid=6521767 ] in vir Tito kot tretja ustanova v Yu<ref>https://www.sistory.si/cdn/publikacije/8001-9000/8012/2000_3_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf</ref> == Viri za več vrst člankov == * {{navedi splet|last=Balantič |first=Polona |authorlink= Polona Balantič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/velika-cast-je-da-so-nas-povabili-cehi-sami/489115|title=Velika čast je, da so nas povabili Čehi sami …|quote=Ivan Hribar je svojo kariero začel kot uslužbenec češke banke Slavija, katere ekspozituro je odprl v Ljubljani. In kot liberalen intelektualec je bil povezan z nosilci slovanskega povezovanja v okviru Avsto-Ogrske. Kot župan pa je na široko odprl vrata češkemu kapitalu in češkim arhitektom, ki so izvedli nekatere pomembne popotresne stavbe v Ljubljani. - Dr. Andrej Smrekar}} == Alpinisti == * Kategorija slovenski alpinisti? * Herbert Drofenik, zadetki na Google tudi o Niku in Francu Grafenauer (sorodniki žene)<ref name="Google Elizabeta">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+roj.+Grafenauer%2C+Elizabeta |title=Zadetki za Drofenik roj. Grafenauer Elizabeta |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> ; povezano Časopis za zgodovino in narodopisje, v opombi na str. Franc Grafenauer bio podatki.<ref name="ČZN">{{navedi splet |url=https://www.czn.si/images/czn_stevilke/2012/CZN_2012_1_za_splet.pdf |title=asopis za zgodovino in narodopisje |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Seveda je ''oglar'' v opombi ''orglar'' (ki ne le igra na orgle, ampak jih tudi načrtuje in izdeluje), ampak tega ta vir trenutno ne potrjuje (kaj pravi na to WP?) ** Miha Drofenik še nekaj možnih <ref name="Google MihaelD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Mihael |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>virov<ref name="Google MihaelD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Mihael |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><ref name="Google MihaD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Miha |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><ref name="">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenski-znanstveniki-prvi-ustvarili-magnetni-tekoci-kristal |title=Slovenski znanstveniki prvi-ustvarili magnetni tekoci kristal |accessdate= |date= |format= |work= |publisher=Slovenske Novice; Delo }}</ref> ** Ko sem dal pripombo na SloBio, so preverili in popravili/dopolnili sorodstvene povezave. * Mirko Kajzelj<ref name="Google Kajzelj">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=mirko+kajzelj |title=Zadetki za Mirko Kajzelj |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> - Očetu v slovo v PV, o pomenu staršev tudi v bio člankih, spodaj tudi vir o očetu in piparjih<ref name="PV Očetu v slovo">{{navedi splet |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1939_11.pdf |title=Očetu v slovo |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Seveda je značilna napaka, da je v opombi, da se je izučil za oglarja, v resnici se je za orglarja (kar pa ni tisti, ki orgle le igra, ampak tudi načrtuje in izdeluje, kar pa sedanjemu - 2025 - naključnemu bralcu ni samoumevno). == Sorodstvene povezave == Kaže, da se mi je zdaj to končno razpletlo... Še nekaj vmes: sorodstvo med Ivanom in Francem Grafenauer se je zanimivo zapletlo: * Ivan v članku o Francu Grafenauerju v slobio zapiše, da je Franc njegov stric <ref name=SloBioFranGrf>{{SloBio|id=}}</ref> * Ivanov sin zgodovinar (univerzitetni profesor akademik) Bogo Grafenauer v življenjepisu svojega očeta (objavljenem v ''Kratki zgodovini novejšega slovenskega slovstva'' in ''Literarno zgodovinskih spisih'' Ivana Grafenauerja zapiše, da so Francu v družini vedno rekli stric, da pa po cerkvenih krstnih in poročnih knjigah (ki so tedaj veljale za matične knjige) ni mogel potrditi takega sorodstva, ker so bile v zgornji Ziljski dolini 4 veje rodbine Grafenauer, kjer so bila v različnih vejah često v rabi enaka imena. Ljudje so jih ločili po hišnih imenih, ki pa v jih v cerkvenih matičnih knjigah niso zabeležili. Tako sta bila v času, ko je bil rojen Ivan Grafenauer dva Mihaela Grafenauerja, mislim da Plicov in Zotlarjev; za dodatek naj bi se še v eni od teh vej Grafenauer dva brata poročila s sestrama (Flašbergerjevima). Irena Grafenauer, ki je temeljito raziskala svoj rodovnik, ko smo tudi med sorodniki iskali združljivega darovalca kostnega mozga za presaditev zanjo, je tudi prišla do še nekaterih zanimivih sklepov (a misim da jih ni objavila). To pri virih je eden glavnih od razlogov, ki je za zdaj zadržal razširitev članka o Ivanu Grafenauerju in njegovi (zanimivi in znani) družini (bomo videli, kaj bodo rekli pri slobio, ko bodo imeli kaj časa, in morda še, kaj bo rekla zgodovinarka Darja Mihelič, hči Boga Grafenauerja, ki je za utrinke iz življenja svojega očeta tudi pregledala njej dostopne vire.) Mislim pa, da sem mi je pravkar posvetilo, kako je je Bogo Grafenauer (pravilno) ugotovil, da sta bila Franc in Ivan sorodnika šele v 7. kolenu (mali bratranec njegovega očeta), pa njegov stric po poroki, če je bil poročen s sestro Ivanove matere. To bom "podtaknil", da morda še preverijo uredniki SloBio (na bo kdo drug pogledal v poročne matične knjige župnije Brdo, če je bil Plicov Franc Grafenauer res tisti, ki je bil poročen s sestro matere Ivana Grafenauerja. Vedno so otroci Ivana Grafenauerja tudi rekli, da je Niko Grafenauer bratranec, to pa vse postane razumljivo, če je sin Franja Grafenauerja, Solunskega borca in ta sin zgoraj omenjenega Franca Grafenauerja, izdelovalca orgel)<ref name=IGrfBogoBio>{{navedi knjigo|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=Ivan Grafenauer - življenje in delo |last=Grafenauer |first=Bogo |page=232-233 |quote=...le nekaj let starejši stric Janez Flašberger... (zlasti zato, ker sta bili sestri tudi njegova mati in mati zgodovinarja Franja Grafenauerja) | cobiss= }}</ref>. Če je bil Franjo sin Franca Grf., in je bil njegova mati sestra Ivanove matere, je bil Franc stric po poroki (in - kot je ugotavljal Bogo v očetovem življenjepisu na strani 228) == Arhitekti, kiparji, oblikovalci == * Vladimira Bratuž Furlan, <ref>[https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/znamenita-riba-v-centru-ljubljane-kaj-sploh-predstavlja/11792 Tivolska riba na Ljubljanainfo]</ref> <ref>[https://dekd.zvkds.si/sl/utrinki/tivoli-arhitekti-starih-novih-igral Tivoli - arhitekti starih in novih igral]</ref> <ref>[https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/vladimira_bratuz_0.pdf Vladimira Bratuž Furlan – Laka]</ref> <ref>[https://outsider.si/nina-granda-lakino-leto/ 2023, Lakino leto]</ref> <ref>[https://www.vzajemnost.si/clanek/175300/kultura/ Laka na Vzajemnost]</ref> <ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-BJQYQDEO Slika na dlib.si]</ref> == Slovenščina, jezikoslovci, družine, zgodovina == V razvoju, testiranju in dodajanju, zbiranje in priprava za v članke v peskovniku in v že obstoječe; upam da bo to olajšalo spet najti sklice, ki sem jih opazil, a se potem ne spomnim kje, dokler ne bodo v člankih, in testiranje (zlasti kratkih ipd. klicev tu in ne v objavljenih člankih in podobnim). Problem sklicev z uporabo predlog (in učinkom na prikaz, preverljivost po povezavah, wikidata itn. Da dobim avtorja dela zbornika za poglavje (po navodilu za predlogo), ga moram napisati kot last1, po drugi strani je pa to avtor življenjepisa avtorja dela; podobno je avtor predgovora (in še česa) tisti, ki je napisan kot urednik, pa bi ga mislim moral tudi napisati na last1 v sklicu v predgovor (Jože Pogačnik za Ivan Grafenauer in literarna zgodovina, v Ivan Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi). Podobno je problem zlasti za zbrana in izbrana dela, ki so vir za druge članke. V bistvu rabim v predlogi (ali drugače) avtorja poglavja ali kaj enakovrednega. * Slovenski jezik med Slovanskimi jeziki - zbornik Slovenskega slavističnega kongresa (2021, Monošter, Moravske toplice), za razvoj jezika, naselitev naše okolice, najbrž tudi zgodovine šolstva in učbenikov<ref name="Sl_jezik_med">{{navedi splet |url =https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title =Slovenski jezik med Slovanskimi jeziki |editor1-last =Šekli |editor1-first =Matej |editor2-last =Rezoničnik |editor2-first =Lidija |date =2021 |website =Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |publisher =[[Slavistično društvo Slovenije|Zveza društev Slavistično društvo Slovenije]] |quote=60 let inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU / the siXtieth anniversarY oF the SAZU institute oF Slovenian Ethnology and ResearCher oF LiterarY Folklore |accessdate =16.3.2025 }}</ref> * Ivan Grafenauer - vzroki za nastanek Brižinskih spomenikov (tu je najprej zgodovinar, potem šele literarni) - gre za pokristjanjevanje Slovanov, razlogi so videti politično ekonomski (njih cilj, da prepričajo Slovane - in njih vladarje - priznati nadoblast cerkvi in frankovski državi) (uporabljena predloga {{tl|navedi knjigo}} s povezavo v dlib)<ref name="Karolinška kateheza">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Ivan |authorlink=Ivan Grafenauer |title=Karolinška kateheza ter izvor brižinskih spomenikov in Čina nad´´ ispovedajaštiim´ se |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCYB76OB |accessdate=21.3.2025 |year=1936 |publisher=Znanstveno društvo |location= |page=}} {{COBISS|ID=20021760}}</ref> * Ivan Grafenauer, ''Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva'', Mohorjeva družba v Celju, 1973<ref name="KratkaZSSS">{{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first=Ivan |author1link=Ivan Grafenauer |last2=Grafenauer |first2=Bogo|author2link=Bogo Grafenauer |editor-first= |editor-last= |editor-link= |title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva |chapter=Ivan Grafenauer, Življenje in delo|url= |accessdate= |year=1973 |publisher=[[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]] |location=Celje |isbn= |page=225-309}}{{cobiss|id=7719169 }} </ref> * Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi, Slovenska matica, Lj 1980 <ref name="LitZgodSpisi">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Ivan |author-link=Ivan Grafenauer |editor-first=Jože |editor-last=Pogačnik |editor-link=Jože Pogačnik (literarni zgodovinar) |title=Literarno zgodovinski spisi |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |date=1980 |pages=612–622 |chapter=Anton Janežič |isbn=}}{{cobiss|id=16555008}}</ref> - tu bo še treba nadaljevati z avtorjem poglavja (B. Grafenauer za življenjepis in urednik za predgovor in še nekaj); trenutno ima še naslov poglavja iz vzorca iz predloge. Ne utegnem še nadaljevati. <ref name="LitZgodSpisi"/> <ref name="LitZgodSpisiŽivljenjepis">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Bogo |editor-first=Jože|editor-last=Pogačnik |editor-link=Jože Pogačnik (literarni zgodovinar) |title=Literarno zgodovinski spisi |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |date=1980 |pages=47–92 |chapter=Življanjepis |isbn=}}</ref> - tu bo še treba nadaljevati z avtorjem poglavja (B. Grafenauer za življenjepis in urednik za predgovor in še nekaj); trenutno ima še naslov poglavja iz vzorca iz predloge. {{COBISS|ID=16555008}} <ref name="LitZgodSpisi"/> * Ivan Grafenauer: Literarnozgodovinski spisi, avtor: Dolinar, Darko, 1942-2022, v dlib.si (čez {{cobiss|id=8981549}}) * Iz rodoslovnega drevesa za Grafenauer (nepopolno) {{navedi splet |url=http://www.genealogy.si/marriages/G020.html |title=Grafenauer |author= |date= |website=Genealogy |publisher= |accessdate=}} * revija ''Jezik in slovstvo'', poizvedba v katalog dlib.si (za omembo priimka Grafenauer, zadetki tako po avtorjih - B. in I. - kot o člankih, ki jih omenjajo)<ref name="JezikInSlovstvoGrf">{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dgrafenauer%40OR%40fts%3dGrafenauer%27%40AND%40rele%3dJezik+in+slovstvo%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 |title=Jezik in slovstvo |date= |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije|dlib.si]] |publisher=[[Narodna in univerzitetna knjižnica]] |location=Ljubljana |accessdate=30. marec 2025}}</ref> * navedba v splet za Peravsko cerkev v Beljaku, podrobno opisuje orgle, ki jih je tam izdelal Jožef Grafenauer, sorodnik Mihaela Grafenauerja, ki je bil v tej cerkvi za mežnarja in organista<ref name="Perauer Kirche">{{navedi splet |url=https://www.orgelsammlung.de/orgeln/v/villach-heiligenkreuz/ |title=Villach, Heiligenkreuz (Perauer Kirche) |author=Dr. Gabriel Isenberg <!--kako sicer spraviti titulo dr v ime, tako da bi se skliceval na priimek?--> |date= |website=Orgelsammlung |publisher= www.orgelsammlung.de © Dr. Gabriel Isenberg, 2023/25 |accessdate=25. marec 2025}}; avtor je sicer sam lastnik mesta objave (ni formalno peer reviewed), a info je kakovostna (in ne najdem boljše)</ref>{{tl|navedi splet}} * Slike iz Cerknice - Janez Grafenauer, brat in sestra Nika Grafenauerja, a ne pravi bratranec Irene Grafenauer - to sorodstvo je malce bolj oddaljeno; kaže pa, da je družina Nika Grafenauerja v tem času živela v Cerknici<ref>[https://stareslike.cerknica.org/2010/09/02/cerknica-195%C2%A0%E2%80%93%C2%A0po%C2%A0maturi/ Stare slike - Cerknica] Zanimivo je, da sta dve učiteljici učile svojega brata in sicer Slavka Mlinar brata Danila Mlinarja in Sonja Verbec brata Janeza Grafenauerja. Drugi brat Sonje Verbec in Janeza Grafenauerja je znani pesnik Niko Grafenauer. Njihova sestrična pa je svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer.</ref> * Irena Grafenauer - sorodstvo, v ''Drevesa'' (glasilu rodoslovcev)<ref name="IrenaG sorodstvo">{{navedi revijo |last1=Kuhar |first1=Peter |year=2007 |title=Rodoslovje in medicina - primer Irene Grafenauer |journal=Drevesa |volume= |issue= |pages=27-28 |publisher=Rodoslovno društvo Slovenije |doi= |url=https://rodoslovje.si/images/Drevesa/Drevesa%202007-2.pdf |accessdate= }}</ref> * Pogovor z dr. Zmago Kumrovo, (ne prime v predlogi) - tudi vir za usposabljanje in kandidaturo Ivana Grafenauerja za profesorja na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani<ref name="Zmaga Kumer intervju">{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZMVAKAV |title=Pogovor z dr. Zmago Kumrovo, znanstveno svetnico v Sekciji za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU |accessdate= |date=1986–1987 |format= |work= }}</ref> * Orožen Božena, Slovenščina na srednji šoli po letu 1848, Jezik in slovstvo, Slavistično društvo Slovenije, preko kataloga dlib.si<ref name="OrozenB">{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JORSQAG9/?euapi=1&query=%27keywords%3dgrafenauer%40OR%40fts%3dGrafenauer%27%40AND%40rele%3dJezik+in+slovstvo%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 |title=Slovenščina na srednji šoli po letu 1848 |last1=Orožen |first1=Božena |website=dlib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |location=Ljubljana |accessdate=30. marec 2025 |date= |format= |work= }}</ref> * SPOMINI JOSIPA BREZNIKA OD KONCA 19. STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE <ref name="BreznikJSpomini">{{navedi knjigo |last1=Breznik |first1=Josip |last2=Matevž |first2=Košir |authorlink1= |title=Spomini Josipa Breznika od konca 19. stoletja do druge svetvne vojne |url=https://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Viri_p/Viri_37.pdf |accessdate=31.3.2025 |year=2014 |publisher=[[Arhivsko društvo Slovenije]] |location=Ljubljana |isbn= |page=}}</ref> * Viri v dLib.si{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-6UNU4XG2 |title=Zgodovinski časopis |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=1947–{{CURRENTYEAR}} |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |publisher=[[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]] |accessdate=4. april 2025|quote=Dostop do celotnega besedila }} * Lizin Hans - ob 70 letnici Instituta za Slovensko narodopisje<ref name="IGrfTraditiones">{{navedi revijo | last = Stanonik | first = Marija |authorlink = Marija Stanonik | date = 2021 | title = Ivan Grafenauer Njegove kulturnohistorične in etnološkoprimerjalne raziskave (slovenske) slovstvene Folklore | url = https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/1011/792/2788 | magazine = Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje = acta Instituti ethnographiae Slovenorum. | location = Ljubljana | publisher = [[Inštitut za slovensko narodopisje]] | access-date= 4.4.2025 }}{{cobiss|id=33566765}}</ref> * Grafenauerjev zbornik (Bogo Grafenauer)<ref name="GrafB_Zb_Utrinki">{{navedi knjigo |last=Mihelič |first=Darja |authorlink=Darja Mihelič |editor1-first=Vincenc |editor1-last=Rajšp |title=Grafenauerjev zbornik |url=https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse |accessdate= |year=1996 |publisher=ZRC SAZU etc. |location= |isbn=961-6182-14-5 |page=[https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse/page/13 13-42] |chapter=Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela }}</ref> **To je sklic na paprino knjigo, ki sem jo pred kakim letom našel po kar dolgem iskanju; [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik | povezava k SAZU - založniku] {{cobiss|id=60663552}} - razprodano ** tole je pa [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/672|povezava k SAZU - založniku], kjer je mogoče priti tudi do digitalizirane vsebine * Religija, definicije (etimološko jezikoslovna, cerkveno pravna, psihološko verstvena, družbeno-civilizacijsko sociološka...)<!-- <ref name="zahteve definicije">{{navedi splet |url =https://www.qcc.cuny.edu/socialSciences/ppecorino/PHIL_of_RELIGION_TEXT/CHAPTER_10_DEFINITION/Requirements_of_a_Definition.htm |title =Philosophy of Religion |last1 =Pecorino |first1 =Philip A. |authorlink1 = |last2 = |first2 = |authorlink2 = |date =2001 |year = |editor-last = |editor-first = |editor = |editor-link = |editor1-last = |editor1-first= |editor1-link = |editor2-last = |editor2-first= |editor2-link = |website = |series = |publisher =Queensborough Community College, CUNY |location =Chapter 10. A Definition of Religion, Section 3 Requirements of a Definition |page = |pages = |at = |language =en |trans-title = |type = |format = |arxiv = |asin = |bibcode = |doi = |isbn = |issn = |jfm = |jstor = |lccn = |mr = |oclc = |ol = |osti = |pmc = |pmid = |rfc = |ssrn = |zbl = |id = |archiveurl = |archivedate = |accessdate =27 maj 2025 |quote = |ref = }}</ref> --> ** Za sklic zgoraj sem prenesel prazen seznam parametrov z dokumentacijske strani, pa dobim naslednje sporočilo: {{navedi splet}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |doi_brokendate=, |editors=, |deadurl=, |registration=, |subscription=, |separator= in |month= (pomoč) Kaže, da nista usklajena k nam prenešena in prilagojena predloga in njena angleška dokumentacija. Umaknil bom naštete in videl, kaj bo: registration, subscription, separator, deadurl, editors, month, doi_brokendate; ne javlja več napak s tega seznama, a še javlja o napakah in vzdrževalnih sporočilih css. Če dam ta sklic v komentar, da vsaj še eno obvestilo o napaki, ki se mora nanašati na nekaj prejšnjega - shranim tole in grem gledat v zgodovino. * Ivan (Janez...) Tomkiewicz (Toman...) {{navedi revijo |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Pregledi |url=https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/1955_3.pdf |magazine=Geodetski vestnik |location= |publisher= |date=1955 |access-date=27. 8. 2025 }}. V predlogi ni opredeljeno, kaj naj bi vsebovala spremenljivka location (mesto navedka v reviji ali kraj, kjer je bila izdana (tiskana, dana na trg...)). === Primeri, predloge === * v {{tl|navedi knjigo}} v primerih ''Navajanje poglavja v knjigi z različnimi avtorji za različna poglavja in urednikom'' - to bi lahko šlo - kaže, da je parameter contribution= za avtorja razdelka, poglavja, strani... Stestirati. * išči še {{tl|navedi zbornik}}, išči še {{tl|navedi konferenco}} * primer, dan v dokumentaciji predloge, za kratke sklice; {{tl|sklici}}, mesto Možnost 3; {{tl|sfn}} * z na {{tl|navedi splet}} za več parametrov (za dlib.si)(bom videl, če/koliko se da to dopolniti v predloge za citiranje spodaj): :za sklice z navedbo avtorjev ::<code><nowiki>{{navedi splet |url= |title= |last1= |first1= |last2= |first2= |date= |website==dlib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |location=Ljubljana |accessdate=</nowiki>{{#time: j. F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> :Za sklice brez navedbe avtorjev ::<code><nowiki>{{navedi splet |url= |title= |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website= |publisher= |accessdate=</nowiki>{{#time: j. F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> * [[:en:Elephant#Bibliography|Elephant#Bibliography]] (section); [[:en:Elephant#Attacks]] Primeri sklicev, vendar ročno (ni strukturiranih predlog) Za povezavo z viri (verjetno tu kratki sklici). {{talkref}} == Adam Bohorič == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?diff=5597304&oldid=5585595&title=Adam_Bohori%C4%8D diff] - ; vir je šolan zgodovinar in oddaja na TV Slo, kar običajno velja za veljaven vir, vendar je naslov oddaje bombastičen in ne vem če je o tem že soglasje; tudi ni v članku usklajeno (spremenjena je le prva vrstica). == Goli otok == {{ill|Goli otok|hr||en||de|display=y}} Vir za marsikaj: Janez Jezeršek-Sokol: Arhipelag Goli : moja zadnja komandantska potovanja (Cankarjeva založba 1989 - že pred razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije; ISBN 86-361-0561-7<ref name="ArhipelagGoli">{{navedi knjigo |last1=Jezeršek |first1=Janez-Sokol |editor1-last=Pavček |editor1-first=Tone |title=Arhipelag Goli |date=1989 |publisher=[[Cankarjeva založba]] |isbn=86-361-0561-7}}</ref>; CIP NUK, Ljubljana: 889.3-94). {{tl|talkref}} Tu je bila diagnoza: Stran <nowiki>Predloga:Reflist-talk/styles.css nima vsebine.</nowiki> Po pogledu v zgodovino te datoteke se je izkazalo, da je ravno tedaj Geografie man (po spominu zapisano) spreminjal predlogo in je moja osvežitev te strani zadela trenutek, ko sta ime in kazalec na prostor za vsebino že obstajala, vsebina pa še ni bila zapisana. Zanimivo... {{talkref}} == Magellan == Vir: MK (Ljubljana 1954): Štefan Zweig: Magellan == Polonca Kovač == {{ill|Polonca Kovač|en||de|display=yes}}; [[Pogovor:Polonca_Kovač#Taki sklici OK?]] Na MK: Polonca Kovač (tudi pregled nagrad ob levi pasici, pa imam občutek da niso vse).<ref> Polonca Kovač https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/polonca-kovacv </ref> === Polonca Kovač, miselni vzorci === To obravnava v več knjigah, pa tudi člankih (spet moram najti vir o njenem drugem pedagoškem delu, ne le kot pistateljici in prevajalki, ampak tudi vrhunski pedagoginji za pedagoge, kar potem ko bo čas pride tudi v sl in en članek, pa morda še v kakšen jezik). ==== Polonca Kovač. ''Vesoljsko jajce ali 1+1=5'' ==== :Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič :Uredila Evelina Umek :Izdala in založila Državna založba Slovenije :Za založbo Dragana Kraigher-šenk :Ljubljana, 1985 '''Miselni vzorci iz navedka iz Spremne besede''' (str. 66): * {{ill|Tony Buzan|en|display=y}} (UK) - če bo vse po sreči, bo tudi članek o njem v WP sl ::''Delaj z glavo'' (1988), DDU Univerzum ::''Izkoristi svoj um'' (19839 (hrv. prevod) (o priliki preveriti in popraviti letnico, ali je 1983 ali 1989) * Srečanje otroka in odraslega (ter otroka v njem) v dobri otroški književnosti :* Poučna ter vzgojna in hkrati privlačna za otroke :* mnogo-plastna in s tem še vedno zanimiva tudi za odrasle :* problem šole z zasipanjem otrok (in odraslih) s podatki, kadar niso videti niti zanimivi niti uporabni :* problem preizkusov znanja z le reprodukcijo (preizkus spomina, ne pa tudi razumevanja in ustvarjalne rabe) prejetih podatkov :* nasprotje temu je tudi raba športa v izvirnem pomenu (hec, šala, zabava, igra ki je zabavna, ne pa zategnjena v skrajnosti - in v mojem primeru usmerjena hkrati v vzgojo etike in empatije ter sposobnosti in zmogljivosti - o tem delu globlje kje drugje) - ko jaz pri jadranju pri praksi hkrati implicitno učim teorijo, ki jo sproti preverjajo in preizkušajo (od fizike - tekočinske dinamike, sil na jadrnice in njene dele, učinka krmarjenja in nastavitev; vremenoslovja - ozračje in vodovje, dalje fizična geografija itn., uvod v pravno ureditev in postopke - čez spoznavanje pravil o izogibanju trčenjem na morju (colregs), tekmovalnih regatnih pravil mednarodne jadralne zveze (RRS) in postopkov ob kršitvah pravil; uvoda v del sociologije v praksi z uvedbo in rabo strategije in taktike po eni in izkustva in ugotavljanja posledic pri različnih vrstah odnosov med člani kluba in ekipe, nasprotniki med tekmo, učitelji in starejšimi nasploh). Tako se je v nekem primeru - ko je nekaj otrok imelo opravka z slabim učiteljem - izkazalo za še najboljše tistemu od učencev, ki je zaradi tega posebej trpel - povedati, da se tam lahko temeljito nauči, kakšen učitelj ne bi smel biti in zakaj. S tem je ta učitelj skoraj v hipu postal zanimiv predmet preučevanja, učenca pa ni mogel več prizadeti, tudi dokler se mu ni bilo mogoče izogniti (čeprav se je tisti otrok potem posvetil drugemu športu). :*Taka raba športa (kot je bila verjetno zamišljena v začetku in zgodbi o amaterskem športu) zdaj ni običajna čisto preprosto zato, ker so društva in trenerji nagrajevani po neposrednem tekmovalnem uspehu, kjer je šport viden kot uporaben le, če bo nekdo lahko od njega neposredno živel (kot trener, funkcionar športne zveze, lastnik kluba, komentator športa, razvijalec in/ali izdelovalec opreme itn.). Popolnoma se spregleda, da se je npr. Albert Einstein z relativnostjo gibanja (realni in navidezni veter, razlike v jakosti in smeri...) igraje srečal že, ko se je na Zuriškem jezeru srečal z osnovami jadranja (mimogrede, to je še treba vključiti v članke o njem v Wikipediji, čeprav sem nekaj virov že našel). :*Podobno kot se v veliki meri spregleda, da se je ta Albert Einstein kot najstnik (od ok. 10.-16. leta) v veliki meri razvil pod vplivi članov družine (oče in stric sta imela električno podjetje) in zlasti revnega študenta medicine, ki se je tedaj imenoval {{ill|Max Talmud|en|Max Talmey|display=y}} in je tedaj kakih 6 let enkrat tedensko hodil k njim na kosilo. Njegov gimnazijski profesor, ki je cenil in rigorozno zahteval "učenje na pamet" namesto razumevanja (kasneje tudi razrednik, ko je Albert pred koncem zapustil gimnaziju v Muenchen-u) dr. Josef Degenhart (kasneje več let tudi ravnatelj te gimnazije) je - razredu in komurkoli, "ki je imel pet minut časa", še posebej pa staršem - vztrajno razlagal, da iz malega Alberta nikoli nič ne bo. Einstein res ni bil perfekten (odnos do Mileve Marič itn.)<ref> https://old.delo.si/kultura/knjiga/tragedija-einsteinove-zene-mileve.html </ref>, ampak tista gimnazija se zdaj imenuje po njem, tistega profesorja pa se spomnimo le nekateri, večinoma predvsem po tem, kako ne učiti. Iz spremne besede, str.67 (avtorica Martina Tomori): <blockquote>Ena in ena je lahko tudi pet ali še več, pravi Buzan, ko opisuje možnosti usklajenega in ustvarjalnega delovanja obeh polovic človeških (in mogoče/verjetno tudi večine ostalih sesalskih - vseh kjer se mladiči igrajo - by MT) možganov, od katerih ena obvlada besede, števila, logiko in analizo, druga pa slike, predstave, ritem in sanjarjenje. (kje so pa gibalni vzorce - tudi ples, balet... - ko jih občutiš, ne le gledaš?) Vesoljsko jajce je simbolična združitev teh dveh polovic človekovega (samo človekovega?) uma, njegovih možnosti, prizadevanj in hotenj. Prebiranje knjižice Polonce Kovač seznani bralca z zakonitostmi in načinom učenja, pridobivanjem in utrjevanjem novega znanj, s spominom in priklicom. Nauči ga uporabe ključnih besed in mu prikaže miselne vzorce kot nelinearen potek mišljenja, smiselnega razumevanja medsebojnih povezav in odnosov med podatki in pojmi. Prikaže mu možnosti učinkovite uporabe čutil pri spoznavanju in doživetju dogajanja v okolju. Spodbuja ga k temu, da usmerja, ostri in uporablja svoje razumske sposobnosti na njemu lasten in ustvarjalen način, obarvan z osebnim doživetjem in obogaten s čustvenim tonom. Vse to približa pisateljica bralcu na preprost, prijeten in hkrati razumljiv način, ki je vačasih šaljiv in lahkoten, drugič resen in tehten, pa spet igriv, duhovit in poučen (hkrati - MT). Mestoma karikirani poudarki so zabavni, a prav nič slučajni, duhovita izbira besed, tudi žargonskih, nosi dodatna sporočila. </blockquote> Name je imela knjižica bistven vpliv. Česar me je naklonjeno okolje že od malega naučilo in mi omogočilo, da sem se v te smeri razvil, sem se tedaj zavedel, namenoma izbrusil in do konca avtomatiziral (zdaj poteka "večnitno" hkrati, ne da bo moral vsako nit zavestno spremljati od začetka do konca, čeprav zdaj - razumljivo glede na leta - ne več enako hitro in po enako mnogo nitih, kot prej, verjetno tudi zato, ker moje telo ne zagotavlja več dovolj nevrotransmiterjev ki se pri tem porabljajo, ali pa jih je za enako dejavnost potrebno več). Predstavljajte si, da so miselni procesi temna pokrajina, na kateri se dogaja vse mogoče (občutek za položaj telesa in delov; za okolico - fizično in zvočno itd.; za široko okolje problema s katerim se ukvarjamo; za to kako smo predihani in vse ostale zadeve telesnega počutja - ki se jih zave večina šele, ko je kaj narobe...). Večine tega se večina ne zaveda - lahko si predstavljamo, da je v temi. Tisto, na kar smo pozorni, pa si lahko predstavljamo kot tisto, kar na sicer temni pokrajini osvetli močan žaromet. Učenje recimo gibalnega vzorca je zavestno (žaromet na sicer temni pokrajini, kjer se povsod dogaja vse živo, obseva tisto, česar se v tem trenutku učimo), urjenje ("slovensko" tudi trening) pa optimiranje in prestavitev v območje, ko bo postopek potekel tudi, ne da bi se ga bilo treba zavedati - ko je pozornost na čem drugem. Splošno znani primeri so na primer vožnja kolesa in avtomobila, posebni pa poleg velikega dela (večine?) športnih veščin (kar med drugim preučuje kineziologija) pa tudi učenje računanja in podobnega (npr. [[Franc Močnik (matematik)|Franc vitez Močnik]] v 17. stoletju). Ta (ali kaka podobna) predstava je večkrat lahko uporabna tudi pri razmisleku o naravi nekaterih duševnostnih težav, čeprav seveda podobnost niti slučajno ni enakost (kar prevečkrat domnevajo poslušalci ali površni bralci). Pa prav pride tudi predstava, da ko je dovolj novega (plato<ref>recimo https://www.prah.si/Files/Images/2182/gradivo%20psihologija%202020-2021%20krsko.pdf </ref>), je najbolje poslati novinca spat (in prespat) zadevo, preden nadaljujeta (servisne službe na tisti pokrajini utegnejo dokončati nekaj sprememb, za katere je sproti zmanjkovalo gradiva, urediti povezave ki jih je bilo prej preveč za urejanje sproti in dostaviti in pripraviti gradbeni material - verjetno tudi nevrotransmiterje - za to dokončanje in nadaljevanje, ko se zbudiš). Taka predstava ustreza tudi za okoliščine, ko nekdo zaspi nad problemom, in se zbudi z rešitvijo ali potjo proti njej; mogoče se je izuriti, da to počneš namenoma (to so po besedah naših, ki so se kak mesec ali dva po nakupu njihovega računalnika tam šolali in delali in se učili vzdrževati konfiguracijo za naš kupljeni stroj, delali v FACOM-ovem SW centru v Tokiu okrog l. 1980). Mimogrede, jaz seveda upoštevam plato pri poučevanj jadranja (in česarkoli drugega). : @Polonca Kovač - str.67 (to bom navajal v članku o njej, če ga bom dopolnjeval in ne bo boljšega vira) <blockquote> Značilen stil pisanja, ki ga poznamo iz njenih številnih drugih del za otroke in mladino (Zverinice z Večne poti, Klepetava želva, Stric Hladilnik, boben sreče in kanarček, Jakec in stric Hladilnik, Deževen dan je krasen dan, Andrejev ni nikoli preveč, Urške so brez napake, Slovarček tujk, Zgodbe od A do Ž; Pet kužkov išče pravega; Špelce in Kresnica Poldnevnica) je obogatila še s to dodatno predagoško-didaktnično funkcijo, s katero se je uspešno spoprijela že v Zgodbah od A do Ž in v Slovarčku tujk. </blockquote> ==== Polonca Kovač. ''O krokodilih, putkah in miselnih igrah'' ==== Velika IZOBRAŽEVALNA SLIKANICA :Urednica Draga Tarman :Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič :Lektorirali Tončka Stanonik in Vlasta Zagorski :Korigirala Vlasta Zagorski :Grafično oblikovala Metka Juvančič :© Založba Mladinska knjiga, Ljubljana :za založbo Borut Ingolič :CIP - katalogizacija v knjigi :Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljasna :372.362 ;886.3(02.053.2)-32 :KOVAČ, Polonca :: O krokodilih, putkah in miselnih igrah / Polonca Kovač; ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. - Ljuljana : Mlandinska knjiga, 1989. - (Velika izobraževalna slikanica) ::ISBN 86-11-02105-3 {{talkref}} == O naravi učenja == Knjiga - dober prevod - izvirnik je izdal OECD. <ref>{{navedi knjigo |title=O naravi učenja |url=https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf |ISBN=978-961-03-0086-1}}{{COBISS|id=265132032 }} </ref> Z njo ni nič narobe, a mislim da je že zgoraj omenjena Polonca Kovač to precej presegala (tudi zanimivejše, tudi za še neuke). O gradnji živčnih struktur (ne le možganskih) pri učenju mislim da tudi jaz to presegam, ampak moram najprej prebrati (ne le preleteti). Žal kaže, da je narobe. Vse kaže, da se gredo vse znanstveno - pa me to spominja na znanstveno (načrtovano, izvajano in ocenjeno) ljubezen, šport in kuhanje. Oh ja... Zadeva omogoča, da se izogibamo ponavljanju istih napak, ampak je tak pristop po mojem že sam napaka. 3paniz49rk9u00o8m0fn8047ihjutvp 6679140 6679123 2026-05-22T11:45:57Z Marjan Tomki SI 190558 /* Sorodstvene povezave */ verjetno razrešitev problema, kako sta sorodnika v 7. kolenu lahko hkrati stric in nečak 6679140 wikitext text/x-wiki {{tl|demo}}{{demo|style=display:inline|<nowiki>{{tl|SloBio|id=sbi248348|avtor= |ime= |vir=}}</nowiki>}} {{demo|style=display:inline|<nowiki>{{tl|cobiss|id=}}</nowiki>}} == Problem digitalne (in pred digitalne) entropije == * Iz cobiss iskal in našel kazalce na članke v Delu<ref>Naš način razmišljanja je čisto zares drugačen,če smo se v šoli učili fizike,kemije,matematike : Prof.dr.Miha Drofenik,inž.Andrej Žnidaršič in mag.Marjeta Limpel-dobitniki nagrade RS za znanstvenoraziskovalno delo{{cobiss|id=1371708}}</ref>, od tam na mestno knjižnico v Ljubljani, vendar kaže, da so tega časopsa shranjeni le nekateri letniki in ali številke, in na le nekaterih lokacijah. Ni še jasno, ali je še kje dostopno gradivo, za katero je označeno, da je kje bilo izločeno. <br>Vprašanje je, kaj se je zgodilo z izločenim gradivom (uničeno, digitalizirano, kdo hrani in skrbi, če je bilo digitalizirano - Miran in Tadej Miklič in orodje za skrb za digitalne knjižnice in arhive... == Slovenske biografije == * Slovenski in primorski {{tl|SloBio}} na SAZU; marsikoga, med drugim pokojnih rednih članov SAZU, ki imata bio tam, v SloBio ni, Ivan Grafenauer je pa v obeh (in vsebina se znatno razlikuje), kar je oboje problem pri sistematičnem iskanju virov. O priliki preveriti, ali v SloBio manjkajo tudi kateri univerzitetni profesorji (in sodelavci ZRC SAZU) * Regijski portal [https://www.kamra.si/o-kamri/Kamra Kamra] je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. * [https://www.zavod-ksb.si/wp-content/uploads/2022/05/Biografski-leksikon.pdf Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica ], pdf === Tito === * Pogledati razliko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Broz_-_Tito&diff=6521769&oldid=6521767 ] in vir Tito kot tretja ustanova v Yu<ref>https://www.sistory.si/cdn/publikacije/8001-9000/8012/2000_3_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf</ref> == Viri za več vrst člankov == * {{navedi splet|last=Balantič |first=Polona |authorlink= Polona Balantič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/velika-cast-je-da-so-nas-povabili-cehi-sami/489115|title=Velika čast je, da so nas povabili Čehi sami …|quote=Ivan Hribar je svojo kariero začel kot uslužbenec češke banke Slavija, katere ekspozituro je odprl v Ljubljani. In kot liberalen intelektualec je bil povezan z nosilci slovanskega povezovanja v okviru Avsto-Ogrske. Kot župan pa je na široko odprl vrata češkemu kapitalu in češkim arhitektom, ki so izvedli nekatere pomembne popotresne stavbe v Ljubljani. - Dr. Andrej Smrekar}} == Alpinisti == * Kategorija slovenski alpinisti? * Herbert Drofenik, zadetki na Google tudi o Niku in Francu Grafenauer (sorodniki žene)<ref name="Google Elizabeta">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+roj.+Grafenauer%2C+Elizabeta |title=Zadetki za Drofenik roj. Grafenauer Elizabeta |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> ; povezano Časopis za zgodovino in narodopisje, v opombi na str. Franc Grafenauer bio podatki.<ref name="ČZN">{{navedi splet |url=https://www.czn.si/images/czn_stevilke/2012/CZN_2012_1_za_splet.pdf |title=asopis za zgodovino in narodopisje |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Seveda je ''oglar'' v opombi ''orglar'' (ki ne le igra na orgle, ampak jih tudi načrtuje in izdeluje), ampak tega ta vir trenutno ne potrjuje (kaj pravi na to WP?) ** Miha Drofenik še nekaj možnih <ref name="Google MihaelD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Mihael |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>virov<ref name="Google MihaelD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Mihael |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><ref name="Google MihaD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Miha |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><ref name="">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenski-znanstveniki-prvi-ustvarili-magnetni-tekoci-kristal |title=Slovenski znanstveniki prvi-ustvarili magnetni tekoci kristal |accessdate= |date= |format= |work= |publisher=Slovenske Novice; Delo }}</ref> ** Ko sem dal pripombo na SloBio, so preverili in popravili/dopolnili sorodstvene povezave. * Mirko Kajzelj<ref name="Google Kajzelj">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=mirko+kajzelj |title=Zadetki za Mirko Kajzelj |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> - Očetu v slovo v PV, o pomenu staršev tudi v bio člankih, spodaj tudi vir o očetu in piparjih<ref name="PV Očetu v slovo">{{navedi splet |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1939_11.pdf |title=Očetu v slovo |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Seveda je značilna napaka, da je v opombi, da se je izučil za oglarja, v resnici se je za orglarja (kar pa ni tisti, ki orgle le igra, ampak tudi načrtuje in izdeluje, kar pa sedanjemu - 2025 - naključnemu bralcu ni samoumevno). == Sorodstvene povezave == Kaže, da se mi je zdaj to končno razpletlo... Tole je še "brainstoming" in moram še preurediti in oklestiti redundance in slepe poti, ampak kaže da sta: * Ivan in Franc sta krvna sorodnika v 7. kolenu * če sta bila Ivanov oče Zotlerjev Miha in Plicov France (oba Grafenauerja) poročena s Flašbergerjevima, ki sta bili sestri, sta bila stric in nečak po poroki (ali ujec in nečak?). ;Za oklestiti: Še nekaj vmes: sorodstvo med Ivanom in Francem Grafenauer se je zanimivo zapletlo: * Ivan v članku o Francu Grafenauerju v slobio zapiše, da je Franc njegov stric <ref name=SloBioFrancGrf>{{SloBio|id=212115}}</ref> * Ivanov sin zgodovinar (univerzitetni profesor akademik) Bogo Grafenauer v življenjepisu svojega očeta (objavljenem v ''Kratki zgodovini novejšega slovenskega slovstva'' in ''Literarno zgodovinskih spisih'' Ivana Grafenauerja zapiše, da so Francu v družini vedno rekli stric, da pa po cerkvenih krstnih in poročnih knjigah (ki so tedaj veljale za matične knjige) ni mogel potrditi takega sorodstva, ker so bile v zgornji Ziljski dolini 4 veje rodbine Grafenauer, kjer so bila v različnih vejah često v rabi enaka imena. Ljudje so jih ločili po hišnih imenih, ki pa v jih v cerkvenih matičnih knjigah niso zabeležili. Tako sta bila v času, ko je bil rojen Ivan Grafenauer dva Mihaela Grafenauerja, mislim da Plicov in Zotlarjev; za dodatek naj bi se še v eni od teh vej Grafenauer dva brata poročila s sestrama (Flašbergerjevima). Irena Grafenauer, ki je temeljito raziskala svoj rodovnik, ko smo tudi med sorodniki iskali združljivega darovalca kostnega mozga za presaditev zanjo, je tudi prišla do še nekaterih zanimivih sklepov (a misim da jih ni objavila). To pri virih je eden glavnih od razlogov, ki je za zdaj zadržal razširitev članka o Ivanu Grafenauerju in njegovi (zanimivi in znani) družini (bomo videli, kaj bodo rekli pri slobio, ko bodo imeli kaj časa, in morda še, kaj bo rekla zgodovinarka Darja Mihelič, hči Boga Grafenauerja, ki je za utrinke iz življenja svojega očeta tudi pregledala njej dostopne vire.) Mislim pa, da sem mi je pravkar posvetilo, kako je je Bogo Grafenauer (pravilno) ugotovil, da sta bila Franc in Ivan sorodnika šele v 7. kolenu (mali bratranec njegovega očeta), pa njegov stric po poroki, če je bil poročen s sestro Ivanove matere. To bom "podtaknil", da morda še preverijo uredniki SloBio (na bo kdo drug pogledal v poročne matične knjige župnije Brdo, če je bil Plicov Franc Grafenauer res tisti, ki je bil poročen s sestro matere Ivana Grafenauerja. Vedno so otroci Ivana Grafenauerja tudi rekli, da je Niko Grafenauer bratranec, to pa vse postane razumljivo, če je sin Franja Grafenauerja, Solunskega borca in ta sin zgoraj omenjenega Franca Grafenauerja, izdelovalca orgel)<ref name=IGrfBogoBio>{{navedi knjigo|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=Ivan Grafenauer - življenje in delo |last=Grafenauer |first=Bogo |page=232-233 |quote=...le nekaj let starejši stric Janez Flašberger... (zlasti zato, ker sta bili sestri tudi njegova mati in mati zgodovinarja Franja Grafenauerja) | cobiss= }}</ref>. Če je bil Franjo sin Franca Grf., in je bil njegova mati sestra Ivanove matere, je bil Franc stric po poroki (in tudi daljnji sorodnik, kot je ugotavljal Bogo v očetovem življenjepisu na strani 228, ki pa kaže da je tam spregledal če sta bila poročena s sestrama) {{sklici}} == Arhitekti, kiparji, oblikovalci == * Vladimira Bratuž Furlan, <ref>[https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/znamenita-riba-v-centru-ljubljane-kaj-sploh-predstavlja/11792 Tivolska riba na Ljubljanainfo]</ref> <ref>[https://dekd.zvkds.si/sl/utrinki/tivoli-arhitekti-starih-novih-igral Tivoli - arhitekti starih in novih igral]</ref> <ref>[https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/vladimira_bratuz_0.pdf Vladimira Bratuž Furlan – Laka]</ref> <ref>[https://outsider.si/nina-granda-lakino-leto/ 2023, Lakino leto]</ref> <ref>[https://www.vzajemnost.si/clanek/175300/kultura/ Laka na Vzajemnost]</ref> <ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-BJQYQDEO Slika na dlib.si]</ref> == Slovenščina, jezikoslovci, družine, zgodovina == V razvoju, testiranju in dodajanju, zbiranje in priprava za v članke v peskovniku in v že obstoječe; upam da bo to olajšalo spet najti sklice, ki sem jih opazil, a se potem ne spomnim kje, dokler ne bodo v člankih, in testiranje (zlasti kratkih ipd. klicev tu in ne v objavljenih člankih in podobnim). Problem sklicev z uporabo predlog (in učinkom na prikaz, preverljivost po povezavah, wikidata itn. Da dobim avtorja dela zbornika za poglavje (po navodilu za predlogo), ga moram napisati kot last1, po drugi strani je pa to avtor življenjepisa avtorja dela; podobno je avtor predgovora (in še česa) tisti, ki je napisan kot urednik, pa bi ga mislim moral tudi napisati na last1 v sklicu v predgovor (Jože Pogačnik za Ivan Grafenauer in literarna zgodovina, v Ivan Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi). Podobno je problem zlasti za zbrana in izbrana dela, ki so vir za druge članke. V bistvu rabim v predlogi (ali drugače) avtorja poglavja ali kaj enakovrednega. * Slovenski jezik med Slovanskimi jeziki - zbornik Slovenskega slavističnega kongresa (2021, Monošter, Moravske toplice), za razvoj jezika, naselitev naše okolice, najbrž tudi zgodovine šolstva in učbenikov<ref name="Sl_jezik_med">{{navedi splet |url =https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title =Slovenski jezik med Slovanskimi jeziki |editor1-last =Šekli |editor1-first =Matej |editor2-last =Rezoničnik |editor2-first =Lidija |date =2021 |website =Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |publisher =[[Slavistično društvo Slovenije|Zveza društev Slavistično društvo Slovenije]] |quote=60 let inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU / the siXtieth anniversarY oF the SAZU institute oF Slovenian Ethnology and ResearCher oF LiterarY Folklore |accessdate =16.3.2025 }}</ref> * Ivan Grafenauer - vzroki za nastanek Brižinskih spomenikov (tu je najprej zgodovinar, potem šele literarni) - gre za pokristjanjevanje Slovanov, razlogi so videti politično ekonomski (njih cilj, da prepričajo Slovane - in njih vladarje - priznati nadoblast cerkvi in frankovski državi) (uporabljena predloga {{tl|navedi knjigo}} s povezavo v dlib)<ref name="Karolinška kateheza">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Ivan |authorlink=Ivan Grafenauer |title=Karolinška kateheza ter izvor brižinskih spomenikov in Čina nad´´ ispovedajaštiim´ se |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCYB76OB |accessdate=21.3.2025 |year=1936 |publisher=Znanstveno društvo |location= |page=}} {{COBISS|ID=20021760}}</ref> * Ivan Grafenauer, ''Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva'', Mohorjeva družba v Celju, 1973<ref name="KratkaZSSS">{{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first=Ivan |author1link=Ivan Grafenauer |last2=Grafenauer |first2=Bogo|author2link=Bogo Grafenauer |editor-first= |editor-last= |editor-link= |title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva |chapter=Ivan Grafenauer, Življenje in delo|url= |accessdate= |year=1973 |publisher=[[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]] |location=Celje |isbn= |page=225-309}}{{cobiss|id=7719169 }} </ref> * Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi, Slovenska matica, Lj 1980 <ref name="LitZgodSpisi">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Ivan |author-link=Ivan Grafenauer |editor-first=Jože |editor-last=Pogačnik |editor-link=Jože Pogačnik (literarni zgodovinar) |title=Literarno zgodovinski spisi |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |date=1980 |pages=612–622 |chapter=Anton Janežič |isbn=}}{{cobiss|id=16555008}}</ref> - tu bo še treba nadaljevati z avtorjem poglavja (B. Grafenauer za življenjepis in urednik za predgovor in še nekaj); trenutno ima še naslov poglavja iz vzorca iz predloge. Ne utegnem še nadaljevati. <ref name="LitZgodSpisi"/> <ref name="LitZgodSpisiŽivljenjepis">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Bogo |editor-first=Jože|editor-last=Pogačnik |editor-link=Jože Pogačnik (literarni zgodovinar) |title=Literarno zgodovinski spisi |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |date=1980 |pages=47–92 |chapter=Življanjepis |isbn=}}</ref> - tu bo še treba nadaljevati z avtorjem poglavja (B. Grafenauer za življenjepis in urednik za predgovor in še nekaj); trenutno ima še naslov poglavja iz vzorca iz predloge. {{COBISS|ID=16555008}} <ref name="LitZgodSpisi"/> * Ivan Grafenauer: Literarnozgodovinski spisi, avtor: Dolinar, Darko, 1942-2022, v dlib.si (čez {{cobiss|id=8981549}}) * Iz rodoslovnega drevesa za Grafenauer (nepopolno) {{navedi splet |url=http://www.genealogy.si/marriages/G020.html |title=Grafenauer |author= |date= |website=Genealogy |publisher= |accessdate=}} * revija ''Jezik in slovstvo'', poizvedba v katalog dlib.si (za omembo priimka Grafenauer, zadetki tako po avtorjih - B. in I. - kot o člankih, ki jih omenjajo)<ref name="JezikInSlovstvoGrf">{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dgrafenauer%40OR%40fts%3dGrafenauer%27%40AND%40rele%3dJezik+in+slovstvo%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 |title=Jezik in slovstvo |date= |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije|dlib.si]] |publisher=[[Narodna in univerzitetna knjižnica]] |location=Ljubljana |accessdate=30. marec 2025}}</ref> * navedba v splet za Peravsko cerkev v Beljaku, podrobno opisuje orgle, ki jih je tam izdelal Jožef Grafenauer, sorodnik Mihaela Grafenauerja, ki je bil v tej cerkvi za mežnarja in organista<ref name="Perauer Kirche">{{navedi splet |url=https://www.orgelsammlung.de/orgeln/v/villach-heiligenkreuz/ |title=Villach, Heiligenkreuz (Perauer Kirche) |author=Dr. Gabriel Isenberg <!--kako sicer spraviti titulo dr v ime, tako da bi se skliceval na priimek?--> |date= |website=Orgelsammlung |publisher= www.orgelsammlung.de © Dr. Gabriel Isenberg, 2023/25 |accessdate=25. marec 2025}}; avtor je sicer sam lastnik mesta objave (ni formalno peer reviewed), a info je kakovostna (in ne najdem boljše)</ref>{{tl|navedi splet}} * Slike iz Cerknice - Janez Grafenauer, brat in sestra Nika Grafenauerja, a ne pravi bratranec Irene Grafenauer - to sorodstvo je malce bolj oddaljeno; kaže pa, da je družina Nika Grafenauerja v tem času živela v Cerknici<ref>[https://stareslike.cerknica.org/2010/09/02/cerknica-195%C2%A0%E2%80%93%C2%A0po%C2%A0maturi/ Stare slike - Cerknica] Zanimivo je, da sta dve učiteljici učile svojega brata in sicer Slavka Mlinar brata Danila Mlinarja in Sonja Verbec brata Janeza Grafenauerja. Drugi brat Sonje Verbec in Janeza Grafenauerja je znani pesnik Niko Grafenauer. Njihova sestrična pa je svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer.</ref> * Irena Grafenauer - sorodstvo, v ''Drevesa'' (glasilu rodoslovcev)<ref name="IrenaG sorodstvo">{{navedi revijo |last1=Kuhar |first1=Peter |year=2007 |title=Rodoslovje in medicina - primer Irene Grafenauer |journal=Drevesa |volume= |issue= |pages=27-28 |publisher=Rodoslovno društvo Slovenije |doi= |url=https://rodoslovje.si/images/Drevesa/Drevesa%202007-2.pdf |accessdate= }}</ref> * Pogovor z dr. Zmago Kumrovo, (ne prime v predlogi) - tudi vir za usposabljanje in kandidaturo Ivana Grafenauerja za profesorja na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani<ref name="Zmaga Kumer intervju">{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZMVAKAV |title=Pogovor z dr. Zmago Kumrovo, znanstveno svetnico v Sekciji za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU |accessdate= |date=1986–1987 |format= |work= }}</ref> * Orožen Božena, Slovenščina na srednji šoli po letu 1848, Jezik in slovstvo, Slavistično društvo Slovenije, preko kataloga dlib.si<ref name="OrozenB">{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JORSQAG9/?euapi=1&query=%27keywords%3dgrafenauer%40OR%40fts%3dGrafenauer%27%40AND%40rele%3dJezik+in+slovstvo%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 |title=Slovenščina na srednji šoli po letu 1848 |last1=Orožen |first1=Božena |website=dlib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |location=Ljubljana |accessdate=30. marec 2025 |date= |format= |work= }}</ref> * SPOMINI JOSIPA BREZNIKA OD KONCA 19. STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE <ref name="BreznikJSpomini">{{navedi knjigo |last1=Breznik |first1=Josip |last2=Matevž |first2=Košir |authorlink1= |title=Spomini Josipa Breznika od konca 19. stoletja do druge svetvne vojne |url=https://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Viri_p/Viri_37.pdf |accessdate=31.3.2025 |year=2014 |publisher=[[Arhivsko društvo Slovenije]] |location=Ljubljana |isbn= |page=}}</ref> * Viri v dLib.si{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-6UNU4XG2 |title=Zgodovinski časopis |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=1947–{{CURRENTYEAR}} |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |publisher=[[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]] |accessdate=4. april 2025|quote=Dostop do celotnega besedila }} * Lizin Hans - ob 70 letnici Instituta za Slovensko narodopisje<ref name="IGrfTraditiones">{{navedi revijo | last = Stanonik | first = Marija |authorlink = Marija Stanonik | date = 2021 | title = Ivan Grafenauer Njegove kulturnohistorične in etnološkoprimerjalne raziskave (slovenske) slovstvene Folklore | url = https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/1011/792/2788 | magazine = Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje = acta Instituti ethnographiae Slovenorum. | location = Ljubljana | publisher = [[Inštitut za slovensko narodopisje]] | access-date= 4.4.2025 }}{{cobiss|id=33566765}}</ref> * Grafenauerjev zbornik (Bogo Grafenauer)<ref name="GrafB_Zb_Utrinki">{{navedi knjigo |last=Mihelič |first=Darja |authorlink=Darja Mihelič |editor1-first=Vincenc |editor1-last=Rajšp |title=Grafenauerjev zbornik |url=https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse |accessdate= |year=1996 |publisher=ZRC SAZU etc. |location= |isbn=961-6182-14-5 |page=[https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse/page/13 13-42] |chapter=Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela }}</ref> **To je sklic na paprino knjigo, ki sem jo pred kakim letom našel po kar dolgem iskanju; [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik | povezava k SAZU - založniku] {{cobiss|id=60663552}} - razprodano ** tole je pa [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/672|povezava k SAZU - založniku], kjer je mogoče priti tudi do digitalizirane vsebine * Religija, definicije (etimološko jezikoslovna, cerkveno pravna, psihološko verstvena, družbeno-civilizacijsko sociološka...)<!-- <ref name="zahteve definicije">{{navedi splet |url =https://www.qcc.cuny.edu/socialSciences/ppecorino/PHIL_of_RELIGION_TEXT/CHAPTER_10_DEFINITION/Requirements_of_a_Definition.htm |title =Philosophy of Religion |last1 =Pecorino |first1 =Philip A. |authorlink1 = |last2 = |first2 = |authorlink2 = |date =2001 |year = |editor-last = |editor-first = |editor = |editor-link = |editor1-last = |editor1-first= |editor1-link = |editor2-last = |editor2-first= |editor2-link = |website = |series = |publisher =Queensborough Community College, CUNY |location =Chapter 10. A Definition of Religion, Section 3 Requirements of a Definition |page = |pages = |at = |language =en |trans-title = |type = |format = |arxiv = |asin = |bibcode = |doi = |isbn = |issn = |jfm = |jstor = |lccn = |mr = |oclc = |ol = |osti = |pmc = |pmid = |rfc = |ssrn = |zbl = |id = |archiveurl = |archivedate = |accessdate =27 maj 2025 |quote = |ref = }}</ref> --> ** Za sklic zgoraj sem prenesel prazen seznam parametrov z dokumentacijske strani, pa dobim naslednje sporočilo: {{navedi splet}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |doi_brokendate=, |editors=, |deadurl=, |registration=, |subscription=, |separator= in |month= (pomoč) Kaže, da nista usklajena k nam prenešena in prilagojena predloga in njena angleška dokumentacija. Umaknil bom naštete in videl, kaj bo: registration, subscription, separator, deadurl, editors, month, doi_brokendate; ne javlja več napak s tega seznama, a še javlja o napakah in vzdrževalnih sporočilih css. Če dam ta sklic v komentar, da vsaj še eno obvestilo o napaki, ki se mora nanašati na nekaj prejšnjega - shranim tole in grem gledat v zgodovino. * Ivan (Janez...) Tomkiewicz (Toman...) {{navedi revijo |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Pregledi |url=https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/1955_3.pdf |magazine=Geodetski vestnik |location= |publisher= |date=1955 |access-date=27. 8. 2025 }}. V predlogi ni opredeljeno, kaj naj bi vsebovala spremenljivka location (mesto navedka v reviji ali kraj, kjer je bila izdana (tiskana, dana na trg...)). === Primeri, predloge === * v {{tl|navedi knjigo}} v primerih ''Navajanje poglavja v knjigi z različnimi avtorji za različna poglavja in urednikom'' - to bi lahko šlo - kaže, da je parameter contribution= za avtorja razdelka, poglavja, strani... Stestirati. * išči še {{tl|navedi zbornik}}, išči še {{tl|navedi konferenco}} * primer, dan v dokumentaciji predloge, za kratke sklice; {{tl|sklici}}, mesto Možnost 3; {{tl|sfn}} * z na {{tl|navedi splet}} za več parametrov (za dlib.si)(bom videl, če/koliko se da to dopolniti v predloge za citiranje spodaj): :za sklice z navedbo avtorjev ::<code><nowiki>{{navedi splet |url= |title= |last1= |first1= |last2= |first2= |date= |website==dlib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |location=Ljubljana |accessdate=</nowiki>{{#time: j. F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> :Za sklice brez navedbe avtorjev ::<code><nowiki>{{navedi splet |url= |title= |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website= |publisher= |accessdate=</nowiki>{{#time: j. F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> * [[:en:Elephant#Bibliography|Elephant#Bibliography]] (section); [[:en:Elephant#Attacks]] Primeri sklicev, vendar ročno (ni strukturiranih predlog) Za povezavo z viri (verjetno tu kratki sklici). {{talkref}} == Adam Bohorič == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?diff=5597304&oldid=5585595&title=Adam_Bohori%C4%8D diff] - ; vir je šolan zgodovinar in oddaja na TV Slo, kar običajno velja za veljaven vir, vendar je naslov oddaje bombastičen in ne vem če je o tem že soglasje; tudi ni v članku usklajeno (spremenjena je le prva vrstica). == Goli otok == {{ill|Goli otok|hr||en||de|display=y}} Vir za marsikaj: Janez Jezeršek-Sokol: Arhipelag Goli : moja zadnja komandantska potovanja (Cankarjeva založba 1989 - že pred razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije; ISBN 86-361-0561-7<ref name="ArhipelagGoli">{{navedi knjigo |last1=Jezeršek |first1=Janez-Sokol |editor1-last=Pavček |editor1-first=Tone |title=Arhipelag Goli |date=1989 |publisher=[[Cankarjeva založba]] |isbn=86-361-0561-7}}</ref>; CIP NUK, Ljubljana: 889.3-94). {{tl|talkref}} Tu je bila diagnoza: Stran <nowiki>Predloga:Reflist-talk/styles.css nima vsebine.</nowiki> Po pogledu v zgodovino te datoteke se je izkazalo, da je ravno tedaj Geografie man (po spominu zapisano) spreminjal predlogo in je moja osvežitev te strani zadela trenutek, ko sta ime in kazalec na prostor za vsebino že obstajala, vsebina pa še ni bila zapisana. Zanimivo... {{talkref}} == Magellan == Vir: MK (Ljubljana 1954): Štefan Zweig: Magellan == Polonca Kovač == {{ill|Polonca Kovač|en||de|display=yes}}; [[Pogovor:Polonca_Kovač#Taki sklici OK?]] Na MK: Polonca Kovač (tudi pregled nagrad ob levi pasici, pa imam občutek da niso vse).<ref> Polonca Kovač https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/polonca-kovacv </ref> === Polonca Kovač, miselni vzorci === To obravnava v več knjigah, pa tudi člankih (spet moram najti vir o njenem drugem pedagoškem delu, ne le kot pistateljici in prevajalki, ampak tudi vrhunski pedagoginji za pedagoge, kar potem ko bo čas pride tudi v sl in en članek, pa morda še v kakšen jezik). ==== Polonca Kovač. ''Vesoljsko jajce ali 1+1=5'' ==== :Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič :Uredila Evelina Umek :Izdala in založila Državna založba Slovenije :Za založbo Dragana Kraigher-šenk :Ljubljana, 1985 '''Miselni vzorci iz navedka iz Spremne besede''' (str. 66): * {{ill|Tony Buzan|en|display=y}} (UK) - če bo vse po sreči, bo tudi članek o njem v WP sl ::''Delaj z glavo'' (1988), DDU Univerzum ::''Izkoristi svoj um'' (19839 (hrv. prevod) (o priliki preveriti in popraviti letnico, ali je 1983 ali 1989) * Srečanje otroka in odraslega (ter otroka v njem) v dobri otroški književnosti :* Poučna ter vzgojna in hkrati privlačna za otroke :* mnogo-plastna in s tem še vedno zanimiva tudi za odrasle :* problem šole z zasipanjem otrok (in odraslih) s podatki, kadar niso videti niti zanimivi niti uporabni :* problem preizkusov znanja z le reprodukcijo (preizkus spomina, ne pa tudi razumevanja in ustvarjalne rabe) prejetih podatkov :* nasprotje temu je tudi raba športa v izvirnem pomenu (hec, šala, zabava, igra ki je zabavna, ne pa zategnjena v skrajnosti - in v mojem primeru usmerjena hkrati v vzgojo etike in empatije ter sposobnosti in zmogljivosti - o tem delu globlje kje drugje) - ko jaz pri jadranju pri praksi hkrati implicitno učim teorijo, ki jo sproti preverjajo in preizkušajo (od fizike - tekočinske dinamike, sil na jadrnice in njene dele, učinka krmarjenja in nastavitev; vremenoslovja - ozračje in vodovje, dalje fizična geografija itn., uvod v pravno ureditev in postopke - čez spoznavanje pravil o izogibanju trčenjem na morju (colregs), tekmovalnih regatnih pravil mednarodne jadralne zveze (RRS) in postopkov ob kršitvah pravil; uvoda v del sociologije v praksi z uvedbo in rabo strategije in taktike po eni in izkustva in ugotavljanja posledic pri različnih vrstah odnosov med člani kluba in ekipe, nasprotniki med tekmo, učitelji in starejšimi nasploh). Tako se je v nekem primeru - ko je nekaj otrok imelo opravka z slabim učiteljem - izkazalo za še najboljše tistemu od učencev, ki je zaradi tega posebej trpel - povedati, da se tam lahko temeljito nauči, kakšen učitelj ne bi smel biti in zakaj. S tem je ta učitelj skoraj v hipu postal zanimiv predmet preučevanja, učenca pa ni mogel več prizadeti, tudi dokler se mu ni bilo mogoče izogniti (čeprav se je tisti otrok potem posvetil drugemu športu). :*Taka raba športa (kot je bila verjetno zamišljena v začetku in zgodbi o amaterskem športu) zdaj ni običajna čisto preprosto zato, ker so društva in trenerji nagrajevani po neposrednem tekmovalnem uspehu, kjer je šport viden kot uporaben le, če bo nekdo lahko od njega neposredno živel (kot trener, funkcionar športne zveze, lastnik kluba, komentator športa, razvijalec in/ali izdelovalec opreme itn.). Popolnoma se spregleda, da se je npr. Albert Einstein z relativnostjo gibanja (realni in navidezni veter, razlike v jakosti in smeri...) igraje srečal že, ko se je na Zuriškem jezeru srečal z osnovami jadranja (mimogrede, to je še treba vključiti v članke o njem v Wikipediji, čeprav sem nekaj virov že našel). :*Podobno kot se v veliki meri spregleda, da se je ta Albert Einstein kot najstnik (od ok. 10.-16. leta) v veliki meri razvil pod vplivi članov družine (oče in stric sta imela električno podjetje) in zlasti revnega študenta medicine, ki se je tedaj imenoval {{ill|Max Talmud|en|Max Talmey|display=y}} in je tedaj kakih 6 let enkrat tedensko hodil k njim na kosilo. Njegov gimnazijski profesor, ki je cenil in rigorozno zahteval "učenje na pamet" namesto razumevanja (kasneje tudi razrednik, ko je Albert pred koncem zapustil gimnaziju v Muenchen-u) dr. Josef Degenhart (kasneje več let tudi ravnatelj te gimnazije) je - razredu in komurkoli, "ki je imel pet minut časa", še posebej pa staršem - vztrajno razlagal, da iz malega Alberta nikoli nič ne bo. Einstein res ni bil perfekten (odnos do Mileve Marič itn.)<ref> https://old.delo.si/kultura/knjiga/tragedija-einsteinove-zene-mileve.html </ref>, ampak tista gimnazija se zdaj imenuje po njem, tistega profesorja pa se spomnimo le nekateri, večinoma predvsem po tem, kako ne učiti. Iz spremne besede, str.67 (avtorica Martina Tomori): <blockquote>Ena in ena je lahko tudi pet ali še več, pravi Buzan, ko opisuje možnosti usklajenega in ustvarjalnega delovanja obeh polovic človeških (in mogoče/verjetno tudi večine ostalih sesalskih - vseh kjer se mladiči igrajo - by MT) možganov, od katerih ena obvlada besede, števila, logiko in analizo, druga pa slike, predstave, ritem in sanjarjenje. (kje so pa gibalni vzorce - tudi ples, balet... - ko jih občutiš, ne le gledaš?) Vesoljsko jajce je simbolična združitev teh dveh polovic človekovega (samo človekovega?) uma, njegovih možnosti, prizadevanj in hotenj. Prebiranje knjižice Polonce Kovač seznani bralca z zakonitostmi in načinom učenja, pridobivanjem in utrjevanjem novega znanj, s spominom in priklicom. Nauči ga uporabe ključnih besed in mu prikaže miselne vzorce kot nelinearen potek mišljenja, smiselnega razumevanja medsebojnih povezav in odnosov med podatki in pojmi. Prikaže mu možnosti učinkovite uporabe čutil pri spoznavanju in doživetju dogajanja v okolju. Spodbuja ga k temu, da usmerja, ostri in uporablja svoje razumske sposobnosti na njemu lasten in ustvarjalen način, obarvan z osebnim doživetjem in obogaten s čustvenim tonom. Vse to približa pisateljica bralcu na preprost, prijeten in hkrati razumljiv način, ki je vačasih šaljiv in lahkoten, drugič resen in tehten, pa spet igriv, duhovit in poučen (hkrati - MT). Mestoma karikirani poudarki so zabavni, a prav nič slučajni, duhovita izbira besed, tudi žargonskih, nosi dodatna sporočila. </blockquote> Name je imela knjižica bistven vpliv. Česar me je naklonjeno okolje že od malega naučilo in mi omogočilo, da sem se v te smeri razvil, sem se tedaj zavedel, namenoma izbrusil in do konca avtomatiziral (zdaj poteka "večnitno" hkrati, ne da bo moral vsako nit zavestno spremljati od začetka do konca, čeprav zdaj - razumljivo glede na leta - ne več enako hitro in po enako mnogo nitih, kot prej, verjetno tudi zato, ker moje telo ne zagotavlja več dovolj nevrotransmiterjev ki se pri tem porabljajo, ali pa jih je za enako dejavnost potrebno več). Predstavljajte si, da so miselni procesi temna pokrajina, na kateri se dogaja vse mogoče (občutek za položaj telesa in delov; za okolico - fizično in zvočno itd.; za široko okolje problema s katerim se ukvarjamo; za to kako smo predihani in vse ostale zadeve telesnega počutja - ki se jih zave večina šele, ko je kaj narobe...). Večine tega se večina ne zaveda - lahko si predstavljamo, da je v temi. Tisto, na kar smo pozorni, pa si lahko predstavljamo kot tisto, kar na sicer temni pokrajini osvetli močan žaromet. Učenje recimo gibalnega vzorca je zavestno (žaromet na sicer temni pokrajini, kjer se povsod dogaja vse živo, obseva tisto, česar se v tem trenutku učimo), urjenje ("slovensko" tudi trening) pa optimiranje in prestavitev v območje, ko bo postopek potekel tudi, ne da bi se ga bilo treba zavedati - ko je pozornost na čem drugem. Splošno znani primeri so na primer vožnja kolesa in avtomobila, posebni pa poleg velikega dela (večine?) športnih veščin (kar med drugim preučuje kineziologija) pa tudi učenje računanja in podobnega (npr. [[Franc Močnik (matematik)|Franc vitez Močnik]] v 17. stoletju). Ta (ali kaka podobna) predstava je večkrat lahko uporabna tudi pri razmisleku o naravi nekaterih duševnostnih težav, čeprav seveda podobnost niti slučajno ni enakost (kar prevečkrat domnevajo poslušalci ali površni bralci). Pa prav pride tudi predstava, da ko je dovolj novega (plato<ref>recimo https://www.prah.si/Files/Images/2182/gradivo%20psihologija%202020-2021%20krsko.pdf </ref>), je najbolje poslati novinca spat (in prespat) zadevo, preden nadaljujeta (servisne službe na tisti pokrajini utegnejo dokončati nekaj sprememb, za katere je sproti zmanjkovalo gradiva, urediti povezave ki jih je bilo prej preveč za urejanje sproti in dostaviti in pripraviti gradbeni material - verjetno tudi nevrotransmiterje - za to dokončanje in nadaljevanje, ko se zbudiš). Taka predstava ustreza tudi za okoliščine, ko nekdo zaspi nad problemom, in se zbudi z rešitvijo ali potjo proti njej; mogoče se je izuriti, da to počneš namenoma (to so po besedah naših, ki so se kak mesec ali dva po nakupu njihovega računalnika tam šolali in delali in se učili vzdrževati konfiguracijo za naš kupljeni stroj, delali v FACOM-ovem SW centru v Tokiu okrog l. 1980). Mimogrede, jaz seveda upoštevam plato pri poučevanj jadranja (in česarkoli drugega). : @Polonca Kovač - str.67 (to bom navajal v članku o njej, če ga bom dopolnjeval in ne bo boljšega vira) <blockquote> Značilen stil pisanja, ki ga poznamo iz njenih številnih drugih del za otroke in mladino (Zverinice z Večne poti, Klepetava želva, Stric Hladilnik, boben sreče in kanarček, Jakec in stric Hladilnik, Deževen dan je krasen dan, Andrejev ni nikoli preveč, Urške so brez napake, Slovarček tujk, Zgodbe od A do Ž; Pet kužkov išče pravega; Špelce in Kresnica Poldnevnica) je obogatila še s to dodatno predagoško-didaktnično funkcijo, s katero se je uspešno spoprijela že v Zgodbah od A do Ž in v Slovarčku tujk. </blockquote> ==== Polonca Kovač. ''O krokodilih, putkah in miselnih igrah'' ==== Velika IZOBRAŽEVALNA SLIKANICA :Urednica Draga Tarman :Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič :Lektorirali Tončka Stanonik in Vlasta Zagorski :Korigirala Vlasta Zagorski :Grafično oblikovala Metka Juvančič :© Založba Mladinska knjiga, Ljubljana :za založbo Borut Ingolič :CIP - katalogizacija v knjigi :Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljasna :372.362 ;886.3(02.053.2)-32 :KOVAČ, Polonca :: O krokodilih, putkah in miselnih igrah / Polonca Kovač; ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. - Ljuljana : Mlandinska knjiga, 1989. - (Velika izobraževalna slikanica) ::ISBN 86-11-02105-3 {{talkref}} == O naravi učenja == Knjiga - dober prevod - izvirnik je izdal OECD. <ref>{{navedi knjigo |title=O naravi učenja |url=https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf |ISBN=978-961-03-0086-1}}{{COBISS|id=265132032 }} </ref> Z njo ni nič narobe, a mislim da je že zgoraj omenjena Polonca Kovač to precej presegala (tudi zanimivejše, tudi za še neuke). O gradnji živčnih struktur (ne le možganskih) pri učenju mislim da tudi jaz to presegam, ampak moram najprej prebrati (ne le preleteti). Žal kaže, da je narobe. Vse kaže, da se gredo vse znanstveno - pa me to spominja na znanstveno (načrtovano, izvajano in ocenjeno) ljubezen, šport in kuhanje. Oh ja... Zadeva omogoča, da se izogibamo ponavljanju istih napak, ampak je tak pristop po mojem že sam napaka. o1vwm0nb9pljwl3cd2gtnie1q5ztmkj 6679142 6679140 2026-05-22T11:47:02Z Marjan Tomki SI 190558 /* Sorodstvene povezave */ dodano Grafenauerjeva 6679142 wikitext text/x-wiki {{tl|demo}}{{demo|style=display:inline|<nowiki>{{tl|SloBio|id=sbi248348|avtor= |ime= |vir=}}</nowiki>}} {{demo|style=display:inline|<nowiki>{{tl|cobiss|id=}}</nowiki>}} == Problem digitalne (in pred digitalne) entropije == * Iz cobiss iskal in našel kazalce na članke v Delu<ref>Naš način razmišljanja je čisto zares drugačen,če smo se v šoli učili fizike,kemije,matematike : Prof.dr.Miha Drofenik,inž.Andrej Žnidaršič in mag.Marjeta Limpel-dobitniki nagrade RS za znanstvenoraziskovalno delo{{cobiss|id=1371708}}</ref>, od tam na mestno knjižnico v Ljubljani, vendar kaže, da so tega časopsa shranjeni le nekateri letniki in ali številke, in na le nekaterih lokacijah. Ni še jasno, ali je še kje dostopno gradivo, za katero je označeno, da je kje bilo izločeno. <br>Vprašanje je, kaj se je zgodilo z izločenim gradivom (uničeno, digitalizirano, kdo hrani in skrbi, če je bilo digitalizirano - Miran in Tadej Miklič in orodje za skrb za digitalne knjižnice in arhive... == Slovenske biografije == * Slovenski in primorski {{tl|SloBio}} na SAZU; marsikoga, med drugim pokojnih rednih članov SAZU, ki imata bio tam, v SloBio ni, Ivan Grafenauer je pa v obeh (in vsebina se znatno razlikuje), kar je oboje problem pri sistematičnem iskanju virov. O priliki preveriti, ali v SloBio manjkajo tudi kateri univerzitetni profesorji (in sodelavci ZRC SAZU) * Regijski portal [https://www.kamra.si/o-kamri/Kamra Kamra] je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. * [https://www.zavod-ksb.si/wp-content/uploads/2022/05/Biografski-leksikon.pdf Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica ], pdf === Tito === * Pogledati razliko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Broz_-_Tito&diff=6521769&oldid=6521767 ] in vir Tito kot tretja ustanova v Yu<ref>https://www.sistory.si/cdn/publikacije/8001-9000/8012/2000_3_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf</ref> == Viri za več vrst člankov == * {{navedi splet|last=Balantič |first=Polona |authorlink= Polona Balantič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/velika-cast-je-da-so-nas-povabili-cehi-sami/489115|title=Velika čast je, da so nas povabili Čehi sami …|quote=Ivan Hribar je svojo kariero začel kot uslužbenec češke banke Slavija, katere ekspozituro je odprl v Ljubljani. In kot liberalen intelektualec je bil povezan z nosilci slovanskega povezovanja v okviru Avsto-Ogrske. Kot župan pa je na široko odprl vrata češkemu kapitalu in češkim arhitektom, ki so izvedli nekatere pomembne popotresne stavbe v Ljubljani. - Dr. Andrej Smrekar}} == Alpinisti == * Kategorija slovenski alpinisti? * Herbert Drofenik, zadetki na Google tudi o Niku in Francu Grafenauer (sorodniki žene)<ref name="Google Elizabeta">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+roj.+Grafenauer%2C+Elizabeta |title=Zadetki za Drofenik roj. Grafenauer Elizabeta |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> ; povezano Časopis za zgodovino in narodopisje, v opombi na str. Franc Grafenauer bio podatki.<ref name="ČZN">{{navedi splet |url=https://www.czn.si/images/czn_stevilke/2012/CZN_2012_1_za_splet.pdf |title=asopis za zgodovino in narodopisje |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Seveda je ''oglar'' v opombi ''orglar'' (ki ne le igra na orgle, ampak jih tudi načrtuje in izdeluje), ampak tega ta vir trenutno ne potrjuje (kaj pravi na to WP?) ** Miha Drofenik še nekaj možnih <ref name="Google MihaelD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Mihael |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>virov<ref name="Google MihaelD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Mihael |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><ref name="Google MihaD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Miha |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><ref name="">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenski-znanstveniki-prvi-ustvarili-magnetni-tekoci-kristal |title=Slovenski znanstveniki prvi-ustvarili magnetni tekoci kristal |accessdate= |date= |format= |work= |publisher=Slovenske Novice; Delo }}</ref> ** Ko sem dal pripombo na SloBio, so preverili in popravili/dopolnili sorodstvene povezave. * Mirko Kajzelj<ref name="Google Kajzelj">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=mirko+kajzelj |title=Zadetki za Mirko Kajzelj |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> - Očetu v slovo v PV, o pomenu staršev tudi v bio člankih, spodaj tudi vir o očetu in piparjih<ref name="PV Očetu v slovo">{{navedi splet |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1939_11.pdf |title=Očetu v slovo |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Seveda je značilna napaka, da je v opombi, da se je izučil za oglarja, v resnici se je za orglarja (kar pa ni tisti, ki orgle le igra, ampak tudi načrtuje in izdeluje, kar pa sedanjemu - 2025 - naključnemu bralcu ni samoumevno). == Sorodstvene povezave == Kaže, da se mi je zdaj to končno razpletlo... Tole je še "brainstoming" in moram še preurediti in oklestiti redundance in slepe poti, ampak kaže da sta: * Ivan in Franc (Grafenauerja) sta krvna sorodnika v 7. kolenu * če sta bila Ivanov oče Zotlerjev Miha in Plicov France (oba Grafenauerja) poročena s Flašbergerjevima, ki sta bili sestri, sta bila stric in nečak po poroki (ali ujec in nečak?). ;Za oklestiti: Še nekaj vmes: sorodstvo med Ivanom in Francem Grafenauer se je zanimivo zapletlo: * Ivan v članku o Francu Grafenauerju v slobio zapiše, da je Franc njegov stric <ref name=SloBioFrancGrf>{{SloBio|id=212115}}</ref> * Ivanov sin zgodovinar (univerzitetni profesor akademik) Bogo Grafenauer v življenjepisu svojega očeta (objavljenem v ''Kratki zgodovini novejšega slovenskega slovstva'' in ''Literarno zgodovinskih spisih'' Ivana Grafenauerja zapiše, da so Francu v družini vedno rekli stric, da pa po cerkvenih krstnih in poročnih knjigah (ki so tedaj veljale za matične knjige) ni mogel potrditi takega sorodstva, ker so bile v zgornji Ziljski dolini 4 veje rodbine Grafenauer, kjer so bila v različnih vejah često v rabi enaka imena. Ljudje so jih ločili po hišnih imenih, ki pa v jih v cerkvenih matičnih knjigah niso zabeležili. Tako sta bila v času, ko je bil rojen Ivan Grafenauer dva Mihaela Grafenauerja, mislim da Plicov in Zotlarjev; za dodatek naj bi se še v eni od teh vej Grafenauer dva brata poročila s sestrama (Flašbergerjevima). Irena Grafenauer, ki je temeljito raziskala svoj rodovnik, ko smo tudi med sorodniki iskali združljivega darovalca kostnega mozga za presaditev zanjo, je tudi prišla do še nekaterih zanimivih sklepov (a misim da jih ni objavila). To pri virih je eden glavnih od razlogov, ki je za zdaj zadržal razširitev članka o Ivanu Grafenauerju in njegovi (zanimivi in znani) družini (bomo videli, kaj bodo rekli pri slobio, ko bodo imeli kaj časa, in morda še, kaj bo rekla zgodovinarka Darja Mihelič, hči Boga Grafenauerja, ki je za utrinke iz življenja svojega očeta tudi pregledala njej dostopne vire.) Mislim pa, da sem mi je pravkar posvetilo, kako je je Bogo Grafenauer (pravilno) ugotovil, da sta bila Franc in Ivan sorodnika šele v 7. kolenu (mali bratranec njegovega očeta), pa njegov stric po poroki, če je bil poročen s sestro Ivanove matere. To bom "podtaknil", da morda še preverijo uredniki SloBio (na bo kdo drug pogledal v poročne matične knjige župnije Brdo, če je bil Plicov Franc Grafenauer res tisti, ki je bil poročen s sestro matere Ivana Grafenauerja. Vedno so otroci Ivana Grafenauerja tudi rekli, da je Niko Grafenauer bratranec, to pa vse postane razumljivo, če je sin Franja Grafenauerja, Solunskega borca in ta sin zgoraj omenjenega Franca Grafenauerja, izdelovalca orgel)<ref name=IGrfBogoBio>{{navedi knjigo|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=Ivan Grafenauer - življenje in delo |last=Grafenauer |first=Bogo |page=232-233 |quote=...le nekaj let starejši stric Janez Flašberger... (zlasti zato, ker sta bili sestri tudi njegova mati in mati zgodovinarja Franja Grafenauerja) | cobiss= }}</ref>. Če je bil Franjo sin Franca Grf., in je bil njegova mati sestra Ivanove matere, je bil Franc stric po poroki (in tudi daljnji sorodnik, kot je ugotavljal Bogo v očetovem življenjepisu na strani 228, ki pa kaže da je tam spregledal če sta bila poročena s sestrama) {{sklici}} == Arhitekti, kiparji, oblikovalci == * Vladimira Bratuž Furlan, <ref>[https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/znamenita-riba-v-centru-ljubljane-kaj-sploh-predstavlja/11792 Tivolska riba na Ljubljanainfo]</ref> <ref>[https://dekd.zvkds.si/sl/utrinki/tivoli-arhitekti-starih-novih-igral Tivoli - arhitekti starih in novih igral]</ref> <ref>[https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/vladimira_bratuz_0.pdf Vladimira Bratuž Furlan – Laka]</ref> <ref>[https://outsider.si/nina-granda-lakino-leto/ 2023, Lakino leto]</ref> <ref>[https://www.vzajemnost.si/clanek/175300/kultura/ Laka na Vzajemnost]</ref> <ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-BJQYQDEO Slika na dlib.si]</ref> == Slovenščina, jezikoslovci, družine, zgodovina == V razvoju, testiranju in dodajanju, zbiranje in priprava za v članke v peskovniku in v že obstoječe; upam da bo to olajšalo spet najti sklice, ki sem jih opazil, a se potem ne spomnim kje, dokler ne bodo v člankih, in testiranje (zlasti kratkih ipd. klicev tu in ne v objavljenih člankih in podobnim). Problem sklicev z uporabo predlog (in učinkom na prikaz, preverljivost po povezavah, wikidata itn. Da dobim avtorja dela zbornika za poglavje (po navodilu za predlogo), ga moram napisati kot last1, po drugi strani je pa to avtor življenjepisa avtorja dela; podobno je avtor predgovora (in še česa) tisti, ki je napisan kot urednik, pa bi ga mislim moral tudi napisati na last1 v sklicu v predgovor (Jože Pogačnik za Ivan Grafenauer in literarna zgodovina, v Ivan Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi). Podobno je problem zlasti za zbrana in izbrana dela, ki so vir za druge članke. V bistvu rabim v predlogi (ali drugače) avtorja poglavja ali kaj enakovrednega. * Slovenski jezik med Slovanskimi jeziki - zbornik Slovenskega slavističnega kongresa (2021, Monošter, Moravske toplice), za razvoj jezika, naselitev naše okolice, najbrž tudi zgodovine šolstva in učbenikov<ref name="Sl_jezik_med">{{navedi splet |url =https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title =Slovenski jezik med Slovanskimi jeziki |editor1-last =Šekli |editor1-first =Matej |editor2-last =Rezoničnik |editor2-first =Lidija |date =2021 |website =Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |publisher =[[Slavistično društvo Slovenije|Zveza društev Slavistično društvo Slovenije]] |quote=60 let inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU / the siXtieth anniversarY oF the SAZU institute oF Slovenian Ethnology and ResearCher oF LiterarY Folklore |accessdate =16.3.2025 }}</ref> * Ivan Grafenauer - vzroki za nastanek Brižinskih spomenikov (tu je najprej zgodovinar, potem šele literarni) - gre za pokristjanjevanje Slovanov, razlogi so videti politično ekonomski (njih cilj, da prepričajo Slovane - in njih vladarje - priznati nadoblast cerkvi in frankovski državi) (uporabljena predloga {{tl|navedi knjigo}} s povezavo v dlib)<ref name="Karolinška kateheza">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Ivan |authorlink=Ivan Grafenauer |title=Karolinška kateheza ter izvor brižinskih spomenikov in Čina nad´´ ispovedajaštiim´ se |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCYB76OB |accessdate=21.3.2025 |year=1936 |publisher=Znanstveno društvo |location= |page=}} {{COBISS|ID=20021760}}</ref> * Ivan Grafenauer, ''Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva'', Mohorjeva družba v Celju, 1973<ref name="KratkaZSSS">{{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first=Ivan |author1link=Ivan Grafenauer |last2=Grafenauer |first2=Bogo|author2link=Bogo Grafenauer |editor-first= |editor-last= |editor-link= |title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva |chapter=Ivan Grafenauer, Življenje in delo|url= |accessdate= |year=1973 |publisher=[[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]] |location=Celje |isbn= |page=225-309}}{{cobiss|id=7719169 }} </ref> * Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi, Slovenska matica, Lj 1980 <ref name="LitZgodSpisi">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Ivan |author-link=Ivan Grafenauer |editor-first=Jože |editor-last=Pogačnik |editor-link=Jože Pogačnik (literarni zgodovinar) |title=Literarno zgodovinski spisi |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |date=1980 |pages=612–622 |chapter=Anton Janežič |isbn=}}{{cobiss|id=16555008}}</ref> - tu bo še treba nadaljevati z avtorjem poglavja (B. Grafenauer za življenjepis in urednik za predgovor in še nekaj); trenutno ima še naslov poglavja iz vzorca iz predloge. Ne utegnem še nadaljevati. <ref name="LitZgodSpisi"/> <ref name="LitZgodSpisiŽivljenjepis">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Bogo |editor-first=Jože|editor-last=Pogačnik |editor-link=Jože Pogačnik (literarni zgodovinar) |title=Literarno zgodovinski spisi |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |date=1980 |pages=47–92 |chapter=Življanjepis |isbn=}}</ref> - tu bo še treba nadaljevati z avtorjem poglavja (B. Grafenauer za življenjepis in urednik za predgovor in še nekaj); trenutno ima še naslov poglavja iz vzorca iz predloge. {{COBISS|ID=16555008}} <ref name="LitZgodSpisi"/> * Ivan Grafenauer: Literarnozgodovinski spisi, avtor: Dolinar, Darko, 1942-2022, v dlib.si (čez {{cobiss|id=8981549}}) * Iz rodoslovnega drevesa za Grafenauer (nepopolno) {{navedi splet |url=http://www.genealogy.si/marriages/G020.html |title=Grafenauer |author= |date= |website=Genealogy |publisher= |accessdate=}} * revija ''Jezik in slovstvo'', poizvedba v katalog dlib.si (za omembo priimka Grafenauer, zadetki tako po avtorjih - B. in I. - kot o člankih, ki jih omenjajo)<ref name="JezikInSlovstvoGrf">{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dgrafenauer%40OR%40fts%3dGrafenauer%27%40AND%40rele%3dJezik+in+slovstvo%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 |title=Jezik in slovstvo |date= |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije|dlib.si]] |publisher=[[Narodna in univerzitetna knjižnica]] |location=Ljubljana |accessdate=30. marec 2025}}</ref> * navedba v splet za Peravsko cerkev v Beljaku, podrobno opisuje orgle, ki jih je tam izdelal Jožef Grafenauer, sorodnik Mihaela Grafenauerja, ki je bil v tej cerkvi za mežnarja in organista<ref name="Perauer Kirche">{{navedi splet |url=https://www.orgelsammlung.de/orgeln/v/villach-heiligenkreuz/ |title=Villach, Heiligenkreuz (Perauer Kirche) |author=Dr. Gabriel Isenberg <!--kako sicer spraviti titulo dr v ime, tako da bi se skliceval na priimek?--> |date= |website=Orgelsammlung |publisher= www.orgelsammlung.de © Dr. Gabriel Isenberg, 2023/25 |accessdate=25. marec 2025}}; avtor je sicer sam lastnik mesta objave (ni formalno peer reviewed), a info je kakovostna (in ne najdem boljše)</ref>{{tl|navedi splet}} * Slike iz Cerknice - Janez Grafenauer, brat in sestra Nika Grafenauerja, a ne pravi bratranec Irene Grafenauer - to sorodstvo je malce bolj oddaljeno; kaže pa, da je družina Nika Grafenauerja v tem času živela v Cerknici<ref>[https://stareslike.cerknica.org/2010/09/02/cerknica-195%C2%A0%E2%80%93%C2%A0po%C2%A0maturi/ Stare slike - Cerknica] Zanimivo je, da sta dve učiteljici učile svojega brata in sicer Slavka Mlinar brata Danila Mlinarja in Sonja Verbec brata Janeza Grafenauerja. Drugi brat Sonje Verbec in Janeza Grafenauerja je znani pesnik Niko Grafenauer. Njihova sestrična pa je svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer.</ref> * Irena Grafenauer - sorodstvo, v ''Drevesa'' (glasilu rodoslovcev)<ref name="IrenaG sorodstvo">{{navedi revijo |last1=Kuhar |first1=Peter |year=2007 |title=Rodoslovje in medicina - primer Irene Grafenauer |journal=Drevesa |volume= |issue= |pages=27-28 |publisher=Rodoslovno društvo Slovenije |doi= |url=https://rodoslovje.si/images/Drevesa/Drevesa%202007-2.pdf |accessdate= }}</ref> * Pogovor z dr. Zmago Kumrovo, (ne prime v predlogi) - tudi vir za usposabljanje in kandidaturo Ivana Grafenauerja za profesorja na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani<ref name="Zmaga Kumer intervju">{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZMVAKAV |title=Pogovor z dr. Zmago Kumrovo, znanstveno svetnico v Sekciji za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU |accessdate= |date=1986–1987 |format= |work= }}</ref> * Orožen Božena, Slovenščina na srednji šoli po letu 1848, Jezik in slovstvo, Slavistično društvo Slovenije, preko kataloga dlib.si<ref name="OrozenB">{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JORSQAG9/?euapi=1&query=%27keywords%3dgrafenauer%40OR%40fts%3dGrafenauer%27%40AND%40rele%3dJezik+in+slovstvo%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 |title=Slovenščina na srednji šoli po letu 1848 |last1=Orožen |first1=Božena |website=dlib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |location=Ljubljana |accessdate=30. marec 2025 |date= |format= |work= }}</ref> * SPOMINI JOSIPA BREZNIKA OD KONCA 19. STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE <ref name="BreznikJSpomini">{{navedi knjigo |last1=Breznik |first1=Josip |last2=Matevž |first2=Košir |authorlink1= |title=Spomini Josipa Breznika od konca 19. stoletja do druge svetvne vojne |url=https://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Viri_p/Viri_37.pdf |accessdate=31.3.2025 |year=2014 |publisher=[[Arhivsko društvo Slovenije]] |location=Ljubljana |isbn= |page=}}</ref> * Viri v dLib.si{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-6UNU4XG2 |title=Zgodovinski časopis |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=1947–{{CURRENTYEAR}} |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |publisher=[[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]] |accessdate=4. april 2025|quote=Dostop do celotnega besedila }} * Lizin Hans - ob 70 letnici Instituta za Slovensko narodopisje<ref name="IGrfTraditiones">{{navedi revijo | last = Stanonik | first = Marija |authorlink = Marija Stanonik | date = 2021 | title = Ivan Grafenauer Njegove kulturnohistorične in etnološkoprimerjalne raziskave (slovenske) slovstvene Folklore | url = https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/1011/792/2788 | magazine = Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje = acta Instituti ethnographiae Slovenorum. | location = Ljubljana | publisher = [[Inštitut za slovensko narodopisje]] | access-date= 4.4.2025 }}{{cobiss|id=33566765}}</ref> * Grafenauerjev zbornik (Bogo Grafenauer)<ref name="GrafB_Zb_Utrinki">{{navedi knjigo |last=Mihelič |first=Darja |authorlink=Darja Mihelič |editor1-first=Vincenc |editor1-last=Rajšp |title=Grafenauerjev zbornik |url=https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse |accessdate= |year=1996 |publisher=ZRC SAZU etc. |location= |isbn=961-6182-14-5 |page=[https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse/page/13 13-42] |chapter=Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela }}</ref> **To je sklic na paprino knjigo, ki sem jo pred kakim letom našel po kar dolgem iskanju; [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik | povezava k SAZU - založniku] {{cobiss|id=60663552}} - razprodano ** tole je pa [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/672|povezava k SAZU - založniku], kjer je mogoče priti tudi do digitalizirane vsebine * Religija, definicije (etimološko jezikoslovna, cerkveno pravna, psihološko verstvena, družbeno-civilizacijsko sociološka...)<!-- <ref name="zahteve definicije">{{navedi splet |url =https://www.qcc.cuny.edu/socialSciences/ppecorino/PHIL_of_RELIGION_TEXT/CHAPTER_10_DEFINITION/Requirements_of_a_Definition.htm |title =Philosophy of Religion |last1 =Pecorino |first1 =Philip A. |authorlink1 = |last2 = |first2 = |authorlink2 = |date =2001 |year = |editor-last = |editor-first = |editor = |editor-link = |editor1-last = |editor1-first= |editor1-link = |editor2-last = |editor2-first= |editor2-link = |website = |series = |publisher =Queensborough Community College, CUNY |location =Chapter 10. A Definition of Religion, Section 3 Requirements of a Definition |page = |pages = |at = |language =en |trans-title = |type = |format = |arxiv = |asin = |bibcode = |doi = |isbn = |issn = |jfm = |jstor = |lccn = |mr = |oclc = |ol = |osti = |pmc = |pmid = |rfc = |ssrn = |zbl = |id = |archiveurl = |archivedate = |accessdate =27 maj 2025 |quote = |ref = }}</ref> --> ** Za sklic zgoraj sem prenesel prazen seznam parametrov z dokumentacijske strani, pa dobim naslednje sporočilo: {{navedi splet}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |doi_brokendate=, |editors=, |deadurl=, |registration=, |subscription=, |separator= in |month= (pomoč) Kaže, da nista usklajena k nam prenešena in prilagojena predloga in njena angleška dokumentacija. Umaknil bom naštete in videl, kaj bo: registration, subscription, separator, deadurl, editors, month, doi_brokendate; ne javlja več napak s tega seznama, a še javlja o napakah in vzdrževalnih sporočilih css. Če dam ta sklic v komentar, da vsaj še eno obvestilo o napaki, ki se mora nanašati na nekaj prejšnjega - shranim tole in grem gledat v zgodovino. * Ivan (Janez...) Tomkiewicz (Toman...) {{navedi revijo |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Pregledi |url=https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/1955_3.pdf |magazine=Geodetski vestnik |location= |publisher= |date=1955 |access-date=27. 8. 2025 }}. V predlogi ni opredeljeno, kaj naj bi vsebovala spremenljivka location (mesto navedka v reviji ali kraj, kjer je bila izdana (tiskana, dana na trg...)). === Primeri, predloge === * v {{tl|navedi knjigo}} v primerih ''Navajanje poglavja v knjigi z različnimi avtorji za različna poglavja in urednikom'' - to bi lahko šlo - kaže, da je parameter contribution= za avtorja razdelka, poglavja, strani... Stestirati. * išči še {{tl|navedi zbornik}}, išči še {{tl|navedi konferenco}} * primer, dan v dokumentaciji predloge, za kratke sklice; {{tl|sklici}}, mesto Možnost 3; {{tl|sfn}} * z na {{tl|navedi splet}} za več parametrov (za dlib.si)(bom videl, če/koliko se da to dopolniti v predloge za citiranje spodaj): :za sklice z navedbo avtorjev ::<code><nowiki>{{navedi splet |url= |title= |last1= |first1= |last2= |first2= |date= |website==dlib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |location=Ljubljana |accessdate=</nowiki>{{#time: j. F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> :Za sklice brez navedbe avtorjev ::<code><nowiki>{{navedi splet |url= |title= |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website= |publisher= |accessdate=</nowiki>{{#time: j. F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> * [[:en:Elephant#Bibliography|Elephant#Bibliography]] (section); [[:en:Elephant#Attacks]] Primeri sklicev, vendar ročno (ni strukturiranih predlog) Za povezavo z viri (verjetno tu kratki sklici). {{talkref}} == Adam Bohorič == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?diff=5597304&oldid=5585595&title=Adam_Bohori%C4%8D diff] - ; vir je šolan zgodovinar in oddaja na TV Slo, kar običajno velja za veljaven vir, vendar je naslov oddaje bombastičen in ne vem če je o tem že soglasje; tudi ni v članku usklajeno (spremenjena je le prva vrstica). == Goli otok == {{ill|Goli otok|hr||en||de|display=y}} Vir za marsikaj: Janez Jezeršek-Sokol: Arhipelag Goli : moja zadnja komandantska potovanja (Cankarjeva založba 1989 - že pred razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije; ISBN 86-361-0561-7<ref name="ArhipelagGoli">{{navedi knjigo |last1=Jezeršek |first1=Janez-Sokol |editor1-last=Pavček |editor1-first=Tone |title=Arhipelag Goli |date=1989 |publisher=[[Cankarjeva založba]] |isbn=86-361-0561-7}}</ref>; CIP NUK, Ljubljana: 889.3-94). {{tl|talkref}} Tu je bila diagnoza: Stran <nowiki>Predloga:Reflist-talk/styles.css nima vsebine.</nowiki> Po pogledu v zgodovino te datoteke se je izkazalo, da je ravno tedaj Geografie man (po spominu zapisano) spreminjal predlogo in je moja osvežitev te strani zadela trenutek, ko sta ime in kazalec na prostor za vsebino že obstajala, vsebina pa še ni bila zapisana. Zanimivo... {{talkref}} == Magellan == Vir: MK (Ljubljana 1954): Štefan Zweig: Magellan == Polonca Kovač == {{ill|Polonca Kovač|en||de|display=yes}}; [[Pogovor:Polonca_Kovač#Taki sklici OK?]] Na MK: Polonca Kovač (tudi pregled nagrad ob levi pasici, pa imam občutek da niso vse).<ref> Polonca Kovač https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/polonca-kovacv </ref> === Polonca Kovač, miselni vzorci === To obravnava v več knjigah, pa tudi člankih (spet moram najti vir o njenem drugem pedagoškem delu, ne le kot pistateljici in prevajalki, ampak tudi vrhunski pedagoginji za pedagoge, kar potem ko bo čas pride tudi v sl in en članek, pa morda še v kakšen jezik). ==== Polonca Kovač. ''Vesoljsko jajce ali 1+1=5'' ==== :Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič :Uredila Evelina Umek :Izdala in založila Državna založba Slovenije :Za založbo Dragana Kraigher-šenk :Ljubljana, 1985 '''Miselni vzorci iz navedka iz Spremne besede''' (str. 66): * {{ill|Tony Buzan|en|display=y}} (UK) - če bo vse po sreči, bo tudi članek o njem v WP sl ::''Delaj z glavo'' (1988), DDU Univerzum ::''Izkoristi svoj um'' (19839 (hrv. prevod) (o priliki preveriti in popraviti letnico, ali je 1983 ali 1989) * Srečanje otroka in odraslega (ter otroka v njem) v dobri otroški književnosti :* Poučna ter vzgojna in hkrati privlačna za otroke :* mnogo-plastna in s tem še vedno zanimiva tudi za odrasle :* problem šole z zasipanjem otrok (in odraslih) s podatki, kadar niso videti niti zanimivi niti uporabni :* problem preizkusov znanja z le reprodukcijo (preizkus spomina, ne pa tudi razumevanja in ustvarjalne rabe) prejetih podatkov :* nasprotje temu je tudi raba športa v izvirnem pomenu (hec, šala, zabava, igra ki je zabavna, ne pa zategnjena v skrajnosti - in v mojem primeru usmerjena hkrati v vzgojo etike in empatije ter sposobnosti in zmogljivosti - o tem delu globlje kje drugje) - ko jaz pri jadranju pri praksi hkrati implicitno učim teorijo, ki jo sproti preverjajo in preizkušajo (od fizike - tekočinske dinamike, sil na jadrnice in njene dele, učinka krmarjenja in nastavitev; vremenoslovja - ozračje in vodovje, dalje fizična geografija itn., uvod v pravno ureditev in postopke - čez spoznavanje pravil o izogibanju trčenjem na morju (colregs), tekmovalnih regatnih pravil mednarodne jadralne zveze (RRS) in postopkov ob kršitvah pravil; uvoda v del sociologije v praksi z uvedbo in rabo strategije in taktike po eni in izkustva in ugotavljanja posledic pri različnih vrstah odnosov med člani kluba in ekipe, nasprotniki med tekmo, učitelji in starejšimi nasploh). Tako se je v nekem primeru - ko je nekaj otrok imelo opravka z slabim učiteljem - izkazalo za še najboljše tistemu od učencev, ki je zaradi tega posebej trpel - povedati, da se tam lahko temeljito nauči, kakšen učitelj ne bi smel biti in zakaj. S tem je ta učitelj skoraj v hipu postal zanimiv predmet preučevanja, učenca pa ni mogel več prizadeti, tudi dokler se mu ni bilo mogoče izogniti (čeprav se je tisti otrok potem posvetil drugemu športu). :*Taka raba športa (kot je bila verjetno zamišljena v začetku in zgodbi o amaterskem športu) zdaj ni običajna čisto preprosto zato, ker so društva in trenerji nagrajevani po neposrednem tekmovalnem uspehu, kjer je šport viden kot uporaben le, če bo nekdo lahko od njega neposredno živel (kot trener, funkcionar športne zveze, lastnik kluba, komentator športa, razvijalec in/ali izdelovalec opreme itn.). Popolnoma se spregleda, da se je npr. Albert Einstein z relativnostjo gibanja (realni in navidezni veter, razlike v jakosti in smeri...) igraje srečal že, ko se je na Zuriškem jezeru srečal z osnovami jadranja (mimogrede, to je še treba vključiti v članke o njem v Wikipediji, čeprav sem nekaj virov že našel). :*Podobno kot se v veliki meri spregleda, da se je ta Albert Einstein kot najstnik (od ok. 10.-16. leta) v veliki meri razvil pod vplivi članov družine (oče in stric sta imela električno podjetje) in zlasti revnega študenta medicine, ki se je tedaj imenoval {{ill|Max Talmud|en|Max Talmey|display=y}} in je tedaj kakih 6 let enkrat tedensko hodil k njim na kosilo. Njegov gimnazijski profesor, ki je cenil in rigorozno zahteval "učenje na pamet" namesto razumevanja (kasneje tudi razrednik, ko je Albert pred koncem zapustil gimnaziju v Muenchen-u) dr. Josef Degenhart (kasneje več let tudi ravnatelj te gimnazije) je - razredu in komurkoli, "ki je imel pet minut časa", še posebej pa staršem - vztrajno razlagal, da iz malega Alberta nikoli nič ne bo. Einstein res ni bil perfekten (odnos do Mileve Marič itn.)<ref> https://old.delo.si/kultura/knjiga/tragedija-einsteinove-zene-mileve.html </ref>, ampak tista gimnazija se zdaj imenuje po njem, tistega profesorja pa se spomnimo le nekateri, večinoma predvsem po tem, kako ne učiti. Iz spremne besede, str.67 (avtorica Martina Tomori): <blockquote>Ena in ena je lahko tudi pet ali še več, pravi Buzan, ko opisuje možnosti usklajenega in ustvarjalnega delovanja obeh polovic človeških (in mogoče/verjetno tudi večine ostalih sesalskih - vseh kjer se mladiči igrajo - by MT) možganov, od katerih ena obvlada besede, števila, logiko in analizo, druga pa slike, predstave, ritem in sanjarjenje. (kje so pa gibalni vzorce - tudi ples, balet... - ko jih občutiš, ne le gledaš?) Vesoljsko jajce je simbolična združitev teh dveh polovic človekovega (samo človekovega?) uma, njegovih možnosti, prizadevanj in hotenj. Prebiranje knjižice Polonce Kovač seznani bralca z zakonitostmi in načinom učenja, pridobivanjem in utrjevanjem novega znanj, s spominom in priklicom. Nauči ga uporabe ključnih besed in mu prikaže miselne vzorce kot nelinearen potek mišljenja, smiselnega razumevanja medsebojnih povezav in odnosov med podatki in pojmi. Prikaže mu možnosti učinkovite uporabe čutil pri spoznavanju in doživetju dogajanja v okolju. Spodbuja ga k temu, da usmerja, ostri in uporablja svoje razumske sposobnosti na njemu lasten in ustvarjalen način, obarvan z osebnim doživetjem in obogaten s čustvenim tonom. Vse to približa pisateljica bralcu na preprost, prijeten in hkrati razumljiv način, ki je vačasih šaljiv in lahkoten, drugič resen in tehten, pa spet igriv, duhovit in poučen (hkrati - MT). Mestoma karikirani poudarki so zabavni, a prav nič slučajni, duhovita izbira besed, tudi žargonskih, nosi dodatna sporočila. </blockquote> Name je imela knjižica bistven vpliv. Česar me je naklonjeno okolje že od malega naučilo in mi omogočilo, da sem se v te smeri razvil, sem se tedaj zavedel, namenoma izbrusil in do konca avtomatiziral (zdaj poteka "večnitno" hkrati, ne da bo moral vsako nit zavestno spremljati od začetka do konca, čeprav zdaj - razumljivo glede na leta - ne več enako hitro in po enako mnogo nitih, kot prej, verjetno tudi zato, ker moje telo ne zagotavlja več dovolj nevrotransmiterjev ki se pri tem porabljajo, ali pa jih je za enako dejavnost potrebno več). Predstavljajte si, da so miselni procesi temna pokrajina, na kateri se dogaja vse mogoče (občutek za položaj telesa in delov; za okolico - fizično in zvočno itd.; za široko okolje problema s katerim se ukvarjamo; za to kako smo predihani in vse ostale zadeve telesnega počutja - ki se jih zave večina šele, ko je kaj narobe...). Večine tega se večina ne zaveda - lahko si predstavljamo, da je v temi. Tisto, na kar smo pozorni, pa si lahko predstavljamo kot tisto, kar na sicer temni pokrajini osvetli močan žaromet. Učenje recimo gibalnega vzorca je zavestno (žaromet na sicer temni pokrajini, kjer se povsod dogaja vse živo, obseva tisto, česar se v tem trenutku učimo), urjenje ("slovensko" tudi trening) pa optimiranje in prestavitev v območje, ko bo postopek potekel tudi, ne da bi se ga bilo treba zavedati - ko je pozornost na čem drugem. Splošno znani primeri so na primer vožnja kolesa in avtomobila, posebni pa poleg velikega dela (večine?) športnih veščin (kar med drugim preučuje kineziologija) pa tudi učenje računanja in podobnega (npr. [[Franc Močnik (matematik)|Franc vitez Močnik]] v 17. stoletju). Ta (ali kaka podobna) predstava je večkrat lahko uporabna tudi pri razmisleku o naravi nekaterih duševnostnih težav, čeprav seveda podobnost niti slučajno ni enakost (kar prevečkrat domnevajo poslušalci ali površni bralci). Pa prav pride tudi predstava, da ko je dovolj novega (plato<ref>recimo https://www.prah.si/Files/Images/2182/gradivo%20psihologija%202020-2021%20krsko.pdf </ref>), je najbolje poslati novinca spat (in prespat) zadevo, preden nadaljujeta (servisne službe na tisti pokrajini utegnejo dokončati nekaj sprememb, za katere je sproti zmanjkovalo gradiva, urediti povezave ki jih je bilo prej preveč za urejanje sproti in dostaviti in pripraviti gradbeni material - verjetno tudi nevrotransmiterje - za to dokončanje in nadaljevanje, ko se zbudiš). Taka predstava ustreza tudi za okoliščine, ko nekdo zaspi nad problemom, in se zbudi z rešitvijo ali potjo proti njej; mogoče se je izuriti, da to počneš namenoma (to so po besedah naših, ki so se kak mesec ali dva po nakupu njihovega računalnika tam šolali in delali in se učili vzdrževati konfiguracijo za naš kupljeni stroj, delali v FACOM-ovem SW centru v Tokiu okrog l. 1980). Mimogrede, jaz seveda upoštevam plato pri poučevanj jadranja (in česarkoli drugega). : @Polonca Kovač - str.67 (to bom navajal v članku o njej, če ga bom dopolnjeval in ne bo boljšega vira) <blockquote> Značilen stil pisanja, ki ga poznamo iz njenih številnih drugih del za otroke in mladino (Zverinice z Večne poti, Klepetava želva, Stric Hladilnik, boben sreče in kanarček, Jakec in stric Hladilnik, Deževen dan je krasen dan, Andrejev ni nikoli preveč, Urške so brez napake, Slovarček tujk, Zgodbe od A do Ž; Pet kužkov išče pravega; Špelce in Kresnica Poldnevnica) je obogatila še s to dodatno predagoško-didaktnično funkcijo, s katero se je uspešno spoprijela že v Zgodbah od A do Ž in v Slovarčku tujk. </blockquote> ==== Polonca Kovač. ''O krokodilih, putkah in miselnih igrah'' ==== Velika IZOBRAŽEVALNA SLIKANICA :Urednica Draga Tarman :Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič :Lektorirali Tončka Stanonik in Vlasta Zagorski :Korigirala Vlasta Zagorski :Grafično oblikovala Metka Juvančič :© Založba Mladinska knjiga, Ljubljana :za založbo Borut Ingolič :CIP - katalogizacija v knjigi :Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljasna :372.362 ;886.3(02.053.2)-32 :KOVAČ, Polonca :: O krokodilih, putkah in miselnih igrah / Polonca Kovač; ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. - Ljuljana : Mlandinska knjiga, 1989. - (Velika izobraževalna slikanica) ::ISBN 86-11-02105-3 {{talkref}} == O naravi učenja == Knjiga - dober prevod - izvirnik je izdal OECD. <ref>{{navedi knjigo |title=O naravi učenja |url=https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf |ISBN=978-961-03-0086-1}}{{COBISS|id=265132032 }} </ref> Z njo ni nič narobe, a mislim da je že zgoraj omenjena Polonca Kovač to precej presegala (tudi zanimivejše, tudi za še neuke). O gradnji živčnih struktur (ne le možganskih) pri učenju mislim da tudi jaz to presegam, ampak moram najprej prebrati (ne le preleteti). Žal kaže, da je narobe. Vse kaže, da se gredo vse znanstveno - pa me to spominja na znanstveno (načrtovano, izvajano in ocenjeno) ljubezen, šport in kuhanje. Oh ja... Zadeva omogoča, da se izogibamo ponavljanju istih napak, ampak je tak pristop po mojem že sam napaka. aq97m4ki54wgmplgrzpciwlxtfhvrrg 6679152 6679142 2026-05-22T11:57:13Z Marjan Tomki SI 190558 /* Sorodstvene povezave */ dopolnjeno, da je jasneje 6679152 wikitext text/x-wiki {{tl|demo}}{{demo|style=display:inline|<nowiki>{{tl|SloBio|id=sbi248348|avtor= |ime= |vir=}}</nowiki>}} {{demo|style=display:inline|<nowiki>{{tl|cobiss|id=}}</nowiki>}} == Problem digitalne (in pred digitalne) entropije == * Iz cobiss iskal in našel kazalce na članke v Delu<ref>Naš način razmišljanja je čisto zares drugačen,če smo se v šoli učili fizike,kemije,matematike : Prof.dr.Miha Drofenik,inž.Andrej Žnidaršič in mag.Marjeta Limpel-dobitniki nagrade RS za znanstvenoraziskovalno delo{{cobiss|id=1371708}}</ref>, od tam na mestno knjižnico v Ljubljani, vendar kaže, da so tega časopsa shranjeni le nekateri letniki in ali številke, in na le nekaterih lokacijah. Ni še jasno, ali je še kje dostopno gradivo, za katero je označeno, da je kje bilo izločeno. <br>Vprašanje je, kaj se je zgodilo z izločenim gradivom (uničeno, digitalizirano, kdo hrani in skrbi, če je bilo digitalizirano - Miran in Tadej Miklič in orodje za skrb za digitalne knjižnice in arhive... == Slovenske biografije == * Slovenski in primorski {{tl|SloBio}} na SAZU; marsikoga, med drugim pokojnih rednih članov SAZU, ki imata bio tam, v SloBio ni, Ivan Grafenauer je pa v obeh (in vsebina se znatno razlikuje), kar je oboje problem pri sistematičnem iskanju virov. O priliki preveriti, ali v SloBio manjkajo tudi kateri univerzitetni profesorji (in sodelavci ZRC SAZU) * Regijski portal [https://www.kamra.si/o-kamri/Kamra Kamra] je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. * [https://www.zavod-ksb.si/wp-content/uploads/2022/05/Biografski-leksikon.pdf Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica ], pdf === Tito === * Pogledati razliko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Broz_-_Tito&diff=6521769&oldid=6521767 ] in vir Tito kot tretja ustanova v Yu<ref>https://www.sistory.si/cdn/publikacije/8001-9000/8012/2000_3_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf</ref> == Viri za več vrst člankov == * {{navedi splet|last=Balantič |first=Polona |authorlink= Polona Balantič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/velika-cast-je-da-so-nas-povabili-cehi-sami/489115|title=Velika čast je, da so nas povabili Čehi sami …|quote=Ivan Hribar je svojo kariero začel kot uslužbenec češke banke Slavija, katere ekspozituro je odprl v Ljubljani. In kot liberalen intelektualec je bil povezan z nosilci slovanskega povezovanja v okviru Avsto-Ogrske. Kot župan pa je na široko odprl vrata češkemu kapitalu in češkim arhitektom, ki so izvedli nekatere pomembne popotresne stavbe v Ljubljani. - Dr. Andrej Smrekar}} == Alpinisti == * Kategorija slovenski alpinisti? * Herbert Drofenik, zadetki na Google tudi o Niku in Francu Grafenauer (sorodniki žene)<ref name="Google Elizabeta">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+roj.+Grafenauer%2C+Elizabeta |title=Zadetki za Drofenik roj. Grafenauer Elizabeta |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> ; povezano Časopis za zgodovino in narodopisje, v opombi na str. Franc Grafenauer bio podatki.<ref name="ČZN">{{navedi splet |url=https://www.czn.si/images/czn_stevilke/2012/CZN_2012_1_za_splet.pdf |title=asopis za zgodovino in narodopisje |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Seveda je ''oglar'' v opombi ''orglar'' (ki ne le igra na orgle, ampak jih tudi načrtuje in izdeluje), ampak tega ta vir trenutno ne potrjuje (kaj pravi na to WP?) ** Miha Drofenik še nekaj možnih <ref name="Google MihaelD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Mihael |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>virov<ref name="Google MihaelD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Mihael |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><ref name="Google MihaD">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=Drofenik+Mihael |title=Zadetki za Drofenik Miha |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><ref name="">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenski-znanstveniki-prvi-ustvarili-magnetni-tekoci-kristal |title=Slovenski znanstveniki prvi-ustvarili magnetni tekoci kristal |accessdate= |date= |format= |work= |publisher=Slovenske Novice; Delo }}</ref> ** Ko sem dal pripombo na SloBio, so preverili in popravili/dopolnili sorodstvene povezave. * Mirko Kajzelj<ref name="Google Kajzelj">{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=mirko+kajzelj |title=Zadetki za Mirko Kajzelj |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> - Očetu v slovo v PV, o pomenu staršev tudi v bio člankih, spodaj tudi vir o očetu in piparjih<ref name="PV Očetu v slovo">{{navedi splet |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1939_11.pdf |title=Očetu v slovo |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Seveda je značilna napaka, da je v opombi, da se je izučil za oglarja, v resnici se je za orglarja (kar pa ni tisti, ki orgle le igra, ampak tudi načrtuje in izdeluje, kar pa sedanjemu - 2025 - naključnemu bralcu ni samoumevno). == Sorodstvene povezave == Kaže, da se mi je zdaj to končno razpletlo... Tole je še "brainstoming" in moram še preurediti in oklestiti redundance in slepe poti, ampak kaže da sta: * Ivan in Franc (Grafenauerja) sta krvna sorodnika v 7. kolenu * če sta bila Ivanov oče Zotlerjev Miha in Plicov France (oba Grafenauerja) poročena s Flašbergerjevima, ki sta bili sestri, sta bila stric in nečak po poroki (ali ujec in nečak?). ;Za oklestiti: Še nekaj vmes: sorodstvo med Ivanom in Francem Grafenauer se je zanimivo zapletlo: * Ivan v članku o Francu Grafenauerju v slobio zapiše, da je Franc njegov stric <ref name=SloBioFrancGrf>{{SloBio|id=212115}}</ref> * Ivanov sin zgodovinar (univerzitetni profesor akademik) Bogo Grafenauer v življenjepisu svojega očeta (objavljenem v ''Kratki zgodovini novejšega slovenskega slovstva'' in ''Literarno zgodovinskih spisih'' Ivana Grafenauerja zapiše, da so Francu v družini vedno rekli stric, da pa po cerkvenih krstnih in poročnih knjigah (ki so tedaj veljale za matične knjige) ni mogel potrditi takega sorodstva, ker so bile v zgornji Ziljski dolini 4 veje rodbine Grafenauer, kjer so bila v različnih vejah često v rabi enaka imena. Ljudje so jih ločili po hišnih imenih, ki pa v jih v cerkvenih matičnih knjigah niso zabeležili. Tako sta bila v času, ko je bil rojen Ivan Grafenauer dva Mihaela Grafenauerja, mislim da Plicov in Zotlarjev; za dodatek naj bi se še v eni od teh vej Grafenauer dva brata poročila s sestrama (Flašbergerjevima). Irena Grafenauer, ki je temeljito raziskala svoj rodovnik, ko smo tudi med sorodniki iskali združljivega darovalca kostnega mozga za presaditev zanjo, je tudi prišla do še nekaterih zanimivih sklepov (a misim da jih ni objavila). To pri virih je eden glavnih od razlogov, ki je za zdaj zadržal razširitev članka o Ivanu Grafenauerju in njegovi (zanimivi in znani) družini (bomo videli, kaj bodo rekli pri slobio, ko bodo imeli kaj časa, in morda še, kaj bo rekla zgodovinarka Darja Mihelič, hči Boga Grafenauerja, ki je za utrinke iz življenja svojega očeta tudi pregledala njej dostopne vire.) Mislim pa, da sem mi je pravkar posvetilo, kako je je Bogo Grafenauer (pravilno) ugotovil, da sta bila Franc in Ivan sorodnika šele v 7. kolenu (mali bratranec njegovega očeta), pa njegov stric po poroki, če je bil Franc poročen s sestro Ivanove matere. To bom "podtaknil", da morda še preverijo uredniki SloBio (na bo kdo drug pogledal v poročne matične knjige župnije Brdo, če je bil Plicov Franc Grafenauer res tisti, ki je bil poročen s sestro matere Ivana Grafenauerja. Vedno so otroci Ivana Grafenauerja tudi rekli, da je Niko Grafenauer bratranec, to pa vse postane razumljivo, če je sin Franja Grafenauerja, Solunskega borca in ta sin zgoraj omenjenega Franca Grafenauerja, izdelovalca orgel)<ref name=IGrfBogoBio>{{navedi knjigo|title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva|chapter=Ivan Grafenauer - življenje in delo |last=Grafenauer |first=Bogo |page=232-233 |quote=...le nekaj let starejši stric Janez Flašberger... (zlasti zato, ker sta bili sestri tudi njegova mati in mati zgodovinarja Franja Grafenauerja) | cobiss= }}</ref>. Če je bil Franjo sin Franca Grf., in je bil njegova mati sestra Ivanove matere, je bil Franc stric po poroki (in tudi daljnji sorodnik, kot je ugotavljal Bogo v očetovem življenjepisu na strani 228, ki pa kaže da je tam spregledal če sta bila poročena s sestrama). Definitivno je pa Janez Flašberger brat mame Ivana Grafenauerja in mame Franja Grafenauerja. {{sklici}} == Arhitekti, kiparji, oblikovalci == * Vladimira Bratuž Furlan, <ref>[https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/znamenita-riba-v-centru-ljubljane-kaj-sploh-predstavlja/11792 Tivolska riba na Ljubljanainfo]</ref> <ref>[https://dekd.zvkds.si/sl/utrinki/tivoli-arhitekti-starih-novih-igral Tivoli - arhitekti starih in novih igral]</ref> <ref>[https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/vladimira_bratuz_0.pdf Vladimira Bratuž Furlan – Laka]</ref> <ref>[https://outsider.si/nina-granda-lakino-leto/ 2023, Lakino leto]</ref> <ref>[https://www.vzajemnost.si/clanek/175300/kultura/ Laka na Vzajemnost]</ref> <ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-BJQYQDEO Slika na dlib.si]</ref> == Slovenščina, jezikoslovci, družine, zgodovina == V razvoju, testiranju in dodajanju, zbiranje in priprava za v članke v peskovniku in v že obstoječe; upam da bo to olajšalo spet najti sklice, ki sem jih opazil, a se potem ne spomnim kje, dokler ne bodo v člankih, in testiranje (zlasti kratkih ipd. klicev tu in ne v objavljenih člankih in podobnim). Problem sklicev z uporabo predlog (in učinkom na prikaz, preverljivost po povezavah, wikidata itn. Da dobim avtorja dela zbornika za poglavje (po navodilu za predlogo), ga moram napisati kot last1, po drugi strani je pa to avtor življenjepisa avtorja dela; podobno je avtor predgovora (in še česa) tisti, ki je napisan kot urednik, pa bi ga mislim moral tudi napisati na last1 v sklicu v predgovor (Jože Pogačnik za Ivan Grafenauer in literarna zgodovina, v Ivan Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi). Podobno je problem zlasti za zbrana in izbrana dela, ki so vir za druge članke. V bistvu rabim v predlogi (ali drugače) avtorja poglavja ali kaj enakovrednega. * Slovenski jezik med Slovanskimi jeziki - zbornik Slovenskega slavističnega kongresa (2021, Monošter, Moravske toplice), za razvoj jezika, naselitev naše okolice, najbrž tudi zgodovine šolstva in učbenikov<ref name="Sl_jezik_med">{{navedi splet |url =https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title =Slovenski jezik med Slovanskimi jeziki |editor1-last =Šekli |editor1-first =Matej |editor2-last =Rezoničnik |editor2-first =Lidija |date =2021 |website =Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |publisher =[[Slavistično društvo Slovenije|Zveza društev Slavistično društvo Slovenije]] |quote=60 let inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU / the siXtieth anniversarY oF the SAZU institute oF Slovenian Ethnology and ResearCher oF LiterarY Folklore |accessdate =16.3.2025 }}</ref> * Ivan Grafenauer - vzroki za nastanek Brižinskih spomenikov (tu je najprej zgodovinar, potem šele literarni) - gre za pokristjanjevanje Slovanov, razlogi so videti politično ekonomski (njih cilj, da prepričajo Slovane - in njih vladarje - priznati nadoblast cerkvi in frankovski državi) (uporabljena predloga {{tl|navedi knjigo}} s povezavo v dlib)<ref name="Karolinška kateheza">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Ivan |authorlink=Ivan Grafenauer |title=Karolinška kateheza ter izvor brižinskih spomenikov in Čina nad´´ ispovedajaštiim´ se |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCYB76OB |accessdate=21.3.2025 |year=1936 |publisher=Znanstveno društvo |location= |page=}} {{COBISS|ID=20021760}}</ref> * Ivan Grafenauer, ''Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva'', Mohorjeva družba v Celju, 1973<ref name="KratkaZSSS">{{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first=Ivan |author1link=Ivan Grafenauer |last2=Grafenauer |first2=Bogo|author2link=Bogo Grafenauer |editor-first= |editor-last= |editor-link= |title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva |chapter=Ivan Grafenauer, Življenje in delo|url= |accessdate= |year=1973 |publisher=[[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]] |location=Celje |isbn= |page=225-309}}{{cobiss|id=7719169 }} </ref> * Grafenauer, Literarno zgodovinski spisi, Slovenska matica, Lj 1980 <ref name="LitZgodSpisi">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Ivan |author-link=Ivan Grafenauer |editor-first=Jože |editor-last=Pogačnik |editor-link=Jože Pogačnik (literarni zgodovinar) |title=Literarno zgodovinski spisi |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |date=1980 |pages=612–622 |chapter=Anton Janežič |isbn=}}{{cobiss|id=16555008}}</ref> - tu bo še treba nadaljevati z avtorjem poglavja (B. Grafenauer za življenjepis in urednik za predgovor in še nekaj); trenutno ima še naslov poglavja iz vzorca iz predloge. Ne utegnem še nadaljevati. <ref name="LitZgodSpisi"/> <ref name="LitZgodSpisiŽivljenjepis">{{navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Bogo |editor-first=Jože|editor-last=Pogačnik |editor-link=Jože Pogačnik (literarni zgodovinar) |title=Literarno zgodovinski spisi |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |date=1980 |pages=47–92 |chapter=Življanjepis |isbn=}}</ref> - tu bo še treba nadaljevati z avtorjem poglavja (B. Grafenauer za življenjepis in urednik za predgovor in še nekaj); trenutno ima še naslov poglavja iz vzorca iz predloge. {{COBISS|ID=16555008}} <ref name="LitZgodSpisi"/> * Ivan Grafenauer: Literarnozgodovinski spisi, avtor: Dolinar, Darko, 1942-2022, v dlib.si (čez {{cobiss|id=8981549}}) * Iz rodoslovnega drevesa za Grafenauer (nepopolno) {{navedi splet |url=http://www.genealogy.si/marriages/G020.html |title=Grafenauer |author= |date= |website=Genealogy |publisher= |accessdate=}} * revija ''Jezik in slovstvo'', poizvedba v katalog dlib.si (za omembo priimka Grafenauer, zadetki tako po avtorjih - B. in I. - kot o člankih, ki jih omenjajo)<ref name="JezikInSlovstvoGrf">{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dgrafenauer%40OR%40fts%3dGrafenauer%27%40AND%40rele%3dJezik+in+slovstvo%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 |title=Jezik in slovstvo |date= |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije|dlib.si]] |publisher=[[Narodna in univerzitetna knjižnica]] |location=Ljubljana |accessdate=30. marec 2025}}</ref> * navedba v splet za Peravsko cerkev v Beljaku, podrobno opisuje orgle, ki jih je tam izdelal Jožef Grafenauer, sorodnik Mihaela Grafenauerja, ki je bil v tej cerkvi za mežnarja in organista<ref name="Perauer Kirche">{{navedi splet |url=https://www.orgelsammlung.de/orgeln/v/villach-heiligenkreuz/ |title=Villach, Heiligenkreuz (Perauer Kirche) |author=Dr. Gabriel Isenberg <!--kako sicer spraviti titulo dr v ime, tako da bi se skliceval na priimek?--> |date= |website=Orgelsammlung |publisher= www.orgelsammlung.de © Dr. Gabriel Isenberg, 2023/25 |accessdate=25. marec 2025}}; avtor je sicer sam lastnik mesta objave (ni formalno peer reviewed), a info je kakovostna (in ne najdem boljše)</ref>{{tl|navedi splet}} * Slike iz Cerknice - Janez Grafenauer, brat in sestra Nika Grafenauerja, a ne pravi bratranec Irene Grafenauer - to sorodstvo je malce bolj oddaljeno; kaže pa, da je družina Nika Grafenauerja v tem času živela v Cerknici<ref>[https://stareslike.cerknica.org/2010/09/02/cerknica-195%C2%A0%E2%80%93%C2%A0po%C2%A0maturi/ Stare slike - Cerknica] Zanimivo je, da sta dve učiteljici učile svojega brata in sicer Slavka Mlinar brata Danila Mlinarja in Sonja Verbec brata Janeza Grafenauerja. Drugi brat Sonje Verbec in Janeza Grafenauerja je znani pesnik Niko Grafenauer. Njihova sestrična pa je svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer.</ref> * Irena Grafenauer - sorodstvo, v ''Drevesa'' (glasilu rodoslovcev)<ref name="IrenaG sorodstvo">{{navedi revijo |last1=Kuhar |first1=Peter |year=2007 |title=Rodoslovje in medicina - primer Irene Grafenauer |journal=Drevesa |volume= |issue= |pages=27-28 |publisher=Rodoslovno društvo Slovenije |doi= |url=https://rodoslovje.si/images/Drevesa/Drevesa%202007-2.pdf |accessdate= }}</ref> * Pogovor z dr. Zmago Kumrovo, (ne prime v predlogi) - tudi vir za usposabljanje in kandidaturo Ivana Grafenauerja za profesorja na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani<ref name="Zmaga Kumer intervju">{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZMVAKAV |title=Pogovor z dr. Zmago Kumrovo, znanstveno svetnico v Sekciji za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU |accessdate= |date=1986–1987 |format= |work= }}</ref> * Orožen Božena, Slovenščina na srednji šoli po letu 1848, Jezik in slovstvo, Slavistično društvo Slovenije, preko kataloga dlib.si<ref name="OrozenB">{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JORSQAG9/?euapi=1&query=%27keywords%3dgrafenauer%40OR%40fts%3dGrafenauer%27%40AND%40rele%3dJezik+in+slovstvo%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 |title=Slovenščina na srednji šoli po letu 1848 |last1=Orožen |first1=Božena |website=dlib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |location=Ljubljana |accessdate=30. marec 2025 |date= |format= |work= }}</ref> * SPOMINI JOSIPA BREZNIKA OD KONCA 19. STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE <ref name="BreznikJSpomini">{{navedi knjigo |last1=Breznik |first1=Josip |last2=Matevž |first2=Košir |authorlink1= |title=Spomini Josipa Breznika od konca 19. stoletja do druge svetvne vojne |url=https://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Viri_p/Viri_37.pdf |accessdate=31.3.2025 |year=2014 |publisher=[[Arhivsko društvo Slovenije]] |location=Ljubljana |isbn= |page=}}</ref> * Viri v dLib.si{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-6UNU4XG2 |title=Zgodovinski časopis |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=1947–{{CURRENTYEAR}} |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |publisher=[[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]] |accessdate=4. april 2025|quote=Dostop do celotnega besedila }} * Lizin Hans - ob 70 letnici Instituta za Slovensko narodopisje<ref name="IGrfTraditiones">{{navedi revijo | last = Stanonik | first = Marija |authorlink = Marija Stanonik | date = 2021 | title = Ivan Grafenauer Njegove kulturnohistorične in etnološkoprimerjalne raziskave (slovenske) slovstvene Folklore | url = https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/1011/792/2788 | magazine = Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje = acta Instituti ethnographiae Slovenorum. | location = Ljubljana | publisher = [[Inštitut za slovensko narodopisje]] | access-date= 4.4.2025 }}{{cobiss|id=33566765}}</ref> * Grafenauerjev zbornik (Bogo Grafenauer)<ref name="GrafB_Zb_Utrinki">{{navedi knjigo |last=Mihelič |first=Darja |authorlink=Darja Mihelič |editor1-first=Vincenc |editor1-last=Rajšp |title=Grafenauerjev zbornik |url=https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse |accessdate= |year=1996 |publisher=ZRC SAZU etc. |location= |isbn=961-6182-14-5 |page=[https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse/page/13 13-42] |chapter=Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela }}</ref> **To je sklic na paprino knjigo, ki sem jo pred kakim letom našel po kar dolgem iskanju; [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik | povezava k SAZU - založniku] {{cobiss|id=60663552}} - razprodano ** tole je pa [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/672|povezava k SAZU - založniku], kjer je mogoče priti tudi do digitalizirane vsebine * Religija, definicije (etimološko jezikoslovna, cerkveno pravna, psihološko verstvena, družbeno-civilizacijsko sociološka...)<!-- <ref name="zahteve definicije">{{navedi splet |url =https://www.qcc.cuny.edu/socialSciences/ppecorino/PHIL_of_RELIGION_TEXT/CHAPTER_10_DEFINITION/Requirements_of_a_Definition.htm |title =Philosophy of Religion |last1 =Pecorino |first1 =Philip A. |authorlink1 = |last2 = |first2 = |authorlink2 = |date =2001 |year = |editor-last = |editor-first = |editor = |editor-link = |editor1-last = |editor1-first= |editor1-link = |editor2-last = |editor2-first= |editor2-link = |website = |series = |publisher =Queensborough Community College, CUNY |location =Chapter 10. A Definition of Religion, Section 3 Requirements of a Definition |page = |pages = |at = |language =en |trans-title = |type = |format = |arxiv = |asin = |bibcode = |doi = |isbn = |issn = |jfm = |jstor = |lccn = |mr = |oclc = |ol = |osti = |pmc = |pmid = |rfc = |ssrn = |zbl = |id = |archiveurl = |archivedate = |accessdate =27 maj 2025 |quote = |ref = }}</ref> --> ** Za sklic zgoraj sem prenesel prazen seznam parametrov z dokumentacijske strani, pa dobim naslednje sporočilo: {{navedi splet}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |doi_brokendate=, |editors=, |deadurl=, |registration=, |subscription=, |separator= in |month= (pomoč) Kaže, da nista usklajena k nam prenešena in prilagojena predloga in njena angleška dokumentacija. Umaknil bom naštete in videl, kaj bo: registration, subscription, separator, deadurl, editors, month, doi_brokendate; ne javlja več napak s tega seznama, a še javlja o napakah in vzdrževalnih sporočilih css. Če dam ta sklic v komentar, da vsaj še eno obvestilo o napaki, ki se mora nanašati na nekaj prejšnjega - shranim tole in grem gledat v zgodovino. * Ivan (Janez...) Tomkiewicz (Toman...) {{navedi revijo |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Pregledi |url=https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/1955_3.pdf |magazine=Geodetski vestnik |location= |publisher= |date=1955 |access-date=27. 8. 2025 }}. V predlogi ni opredeljeno, kaj naj bi vsebovala spremenljivka location (mesto navedka v reviji ali kraj, kjer je bila izdana (tiskana, dana na trg...)). === Primeri, predloge === * v {{tl|navedi knjigo}} v primerih ''Navajanje poglavja v knjigi z različnimi avtorji za različna poglavja in urednikom'' - to bi lahko šlo - kaže, da je parameter contribution= za avtorja razdelka, poglavja, strani... Stestirati. * išči še {{tl|navedi zbornik}}, išči še {{tl|navedi konferenco}} * primer, dan v dokumentaciji predloge, za kratke sklice; {{tl|sklici}}, mesto Možnost 3; {{tl|sfn}} * z na {{tl|navedi splet}} za več parametrov (za dlib.si)(bom videl, če/koliko se da to dopolniti v predloge za citiranje spodaj): :za sklice z navedbo avtorjev ::<code><nowiki>{{navedi splet |url= |title= |last1= |first1= |last2= |first2= |date= |website==dlib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |location=Ljubljana |accessdate=</nowiki>{{#time: j. F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> :Za sklice brez navedbe avtorjev ::<code><nowiki>{{navedi splet |url= |title= |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website= |publisher= |accessdate=</nowiki>{{#time: j. F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> * [[:en:Elephant#Bibliography|Elephant#Bibliography]] (section); [[:en:Elephant#Attacks]] Primeri sklicev, vendar ročno (ni strukturiranih predlog) Za povezavo z viri (verjetno tu kratki sklici). {{talkref}} == Adam Bohorič == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?diff=5597304&oldid=5585595&title=Adam_Bohori%C4%8D diff] - ; vir je šolan zgodovinar in oddaja na TV Slo, kar običajno velja za veljaven vir, vendar je naslov oddaje bombastičen in ne vem če je o tem že soglasje; tudi ni v članku usklajeno (spremenjena je le prva vrstica). == Goli otok == {{ill|Goli otok|hr||en||de|display=y}} Vir za marsikaj: Janez Jezeršek-Sokol: Arhipelag Goli : moja zadnja komandantska potovanja (Cankarjeva založba 1989 - že pred razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije; ISBN 86-361-0561-7<ref name="ArhipelagGoli">{{navedi knjigo |last1=Jezeršek |first1=Janez-Sokol |editor1-last=Pavček |editor1-first=Tone |title=Arhipelag Goli |date=1989 |publisher=[[Cankarjeva založba]] |isbn=86-361-0561-7}}</ref>; CIP NUK, Ljubljana: 889.3-94). {{tl|talkref}} Tu je bila diagnoza: Stran <nowiki>Predloga:Reflist-talk/styles.css nima vsebine.</nowiki> Po pogledu v zgodovino te datoteke se je izkazalo, da je ravno tedaj Geografie man (po spominu zapisano) spreminjal predlogo in je moja osvežitev te strani zadela trenutek, ko sta ime in kazalec na prostor za vsebino že obstajala, vsebina pa še ni bila zapisana. Zanimivo... {{talkref}} == Magellan == Vir: MK (Ljubljana 1954): Štefan Zweig: Magellan == Polonca Kovač == {{ill|Polonca Kovač|en||de|display=yes}}; [[Pogovor:Polonca_Kovač#Taki sklici OK?]] Na MK: Polonca Kovač (tudi pregled nagrad ob levi pasici, pa imam občutek da niso vse).<ref> Polonca Kovač https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/polonca-kovacv </ref> === Polonca Kovač, miselni vzorci === To obravnava v več knjigah, pa tudi člankih (spet moram najti vir o njenem drugem pedagoškem delu, ne le kot pistateljici in prevajalki, ampak tudi vrhunski pedagoginji za pedagoge, kar potem ko bo čas pride tudi v sl in en članek, pa morda še v kakšen jezik). ==== Polonca Kovač. ''Vesoljsko jajce ali 1+1=5'' ==== :Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič :Uredila Evelina Umek :Izdala in založila Državna založba Slovenije :Za založbo Dragana Kraigher-šenk :Ljubljana, 1985 '''Miselni vzorci iz navedka iz Spremne besede''' (str. 66): * {{ill|Tony Buzan|en|display=y}} (UK) - če bo vse po sreči, bo tudi članek o njem v WP sl ::''Delaj z glavo'' (1988), DDU Univerzum ::''Izkoristi svoj um'' (19839 (hrv. prevod) (o priliki preveriti in popraviti letnico, ali je 1983 ali 1989) * Srečanje otroka in odraslega (ter otroka v njem) v dobri otroški književnosti :* Poučna ter vzgojna in hkrati privlačna za otroke :* mnogo-plastna in s tem še vedno zanimiva tudi za odrasle :* problem šole z zasipanjem otrok (in odraslih) s podatki, kadar niso videti niti zanimivi niti uporabni :* problem preizkusov znanja z le reprodukcijo (preizkus spomina, ne pa tudi razumevanja in ustvarjalne rabe) prejetih podatkov :* nasprotje temu je tudi raba športa v izvirnem pomenu (hec, šala, zabava, igra ki je zabavna, ne pa zategnjena v skrajnosti - in v mojem primeru usmerjena hkrati v vzgojo etike in empatije ter sposobnosti in zmogljivosti - o tem delu globlje kje drugje) - ko jaz pri jadranju pri praksi hkrati implicitno učim teorijo, ki jo sproti preverjajo in preizkušajo (od fizike - tekočinske dinamike, sil na jadrnice in njene dele, učinka krmarjenja in nastavitev; vremenoslovja - ozračje in vodovje, dalje fizična geografija itn., uvod v pravno ureditev in postopke - čez spoznavanje pravil o izogibanju trčenjem na morju (colregs), tekmovalnih regatnih pravil mednarodne jadralne zveze (RRS) in postopkov ob kršitvah pravil; uvoda v del sociologije v praksi z uvedbo in rabo strategije in taktike po eni in izkustva in ugotavljanja posledic pri različnih vrstah odnosov med člani kluba in ekipe, nasprotniki med tekmo, učitelji in starejšimi nasploh). Tako se je v nekem primeru - ko je nekaj otrok imelo opravka z slabim učiteljem - izkazalo za še najboljše tistemu od učencev, ki je zaradi tega posebej trpel - povedati, da se tam lahko temeljito nauči, kakšen učitelj ne bi smel biti in zakaj. S tem je ta učitelj skoraj v hipu postal zanimiv predmet preučevanja, učenca pa ni mogel več prizadeti, tudi dokler se mu ni bilo mogoče izogniti (čeprav se je tisti otrok potem posvetil drugemu športu). :*Taka raba športa (kot je bila verjetno zamišljena v začetku in zgodbi o amaterskem športu) zdaj ni običajna čisto preprosto zato, ker so društva in trenerji nagrajevani po neposrednem tekmovalnem uspehu, kjer je šport viden kot uporaben le, če bo nekdo lahko od njega neposredno živel (kot trener, funkcionar športne zveze, lastnik kluba, komentator športa, razvijalec in/ali izdelovalec opreme itn.). Popolnoma se spregleda, da se je npr. Albert Einstein z relativnostjo gibanja (realni in navidezni veter, razlike v jakosti in smeri...) igraje srečal že, ko se je na Zuriškem jezeru srečal z osnovami jadranja (mimogrede, to je še treba vključiti v članke o njem v Wikipediji, čeprav sem nekaj virov že našel). :*Podobno kot se v veliki meri spregleda, da se je ta Albert Einstein kot najstnik (od ok. 10.-16. leta) v veliki meri razvil pod vplivi članov družine (oče in stric sta imela električno podjetje) in zlasti revnega študenta medicine, ki se je tedaj imenoval {{ill|Max Talmud|en|Max Talmey|display=y}} in je tedaj kakih 6 let enkrat tedensko hodil k njim na kosilo. Njegov gimnazijski profesor, ki je cenil in rigorozno zahteval "učenje na pamet" namesto razumevanja (kasneje tudi razrednik, ko je Albert pred koncem zapustil gimnaziju v Muenchen-u) dr. Josef Degenhart (kasneje več let tudi ravnatelj te gimnazije) je - razredu in komurkoli, "ki je imel pet minut časa", še posebej pa staršem - vztrajno razlagal, da iz malega Alberta nikoli nič ne bo. Einstein res ni bil perfekten (odnos do Mileve Marič itn.)<ref> https://old.delo.si/kultura/knjiga/tragedija-einsteinove-zene-mileve.html </ref>, ampak tista gimnazija se zdaj imenuje po njem, tistega profesorja pa se spomnimo le nekateri, večinoma predvsem po tem, kako ne učiti. Iz spremne besede, str.67 (avtorica Martina Tomori): <blockquote>Ena in ena je lahko tudi pet ali še več, pravi Buzan, ko opisuje možnosti usklajenega in ustvarjalnega delovanja obeh polovic človeških (in mogoče/verjetno tudi večine ostalih sesalskih - vseh kjer se mladiči igrajo - by MT) možganov, od katerih ena obvlada besede, števila, logiko in analizo, druga pa slike, predstave, ritem in sanjarjenje. (kje so pa gibalni vzorce - tudi ples, balet... - ko jih občutiš, ne le gledaš?) Vesoljsko jajce je simbolična združitev teh dveh polovic človekovega (samo človekovega?) uma, njegovih možnosti, prizadevanj in hotenj. Prebiranje knjižice Polonce Kovač seznani bralca z zakonitostmi in načinom učenja, pridobivanjem in utrjevanjem novega znanj, s spominom in priklicom. Nauči ga uporabe ključnih besed in mu prikaže miselne vzorce kot nelinearen potek mišljenja, smiselnega razumevanja medsebojnih povezav in odnosov med podatki in pojmi. Prikaže mu možnosti učinkovite uporabe čutil pri spoznavanju in doživetju dogajanja v okolju. Spodbuja ga k temu, da usmerja, ostri in uporablja svoje razumske sposobnosti na njemu lasten in ustvarjalen način, obarvan z osebnim doživetjem in obogaten s čustvenim tonom. Vse to približa pisateljica bralcu na preprost, prijeten in hkrati razumljiv način, ki je vačasih šaljiv in lahkoten, drugič resen in tehten, pa spet igriv, duhovit in poučen (hkrati - MT). Mestoma karikirani poudarki so zabavni, a prav nič slučajni, duhovita izbira besed, tudi žargonskih, nosi dodatna sporočila. </blockquote> Name je imela knjižica bistven vpliv. Česar me je naklonjeno okolje že od malega naučilo in mi omogočilo, da sem se v te smeri razvil, sem se tedaj zavedel, namenoma izbrusil in do konca avtomatiziral (zdaj poteka "večnitno" hkrati, ne da bo moral vsako nit zavestno spremljati od začetka do konca, čeprav zdaj - razumljivo glede na leta - ne več enako hitro in po enako mnogo nitih, kot prej, verjetno tudi zato, ker moje telo ne zagotavlja več dovolj nevrotransmiterjev ki se pri tem porabljajo, ali pa jih je za enako dejavnost potrebno več). Predstavljajte si, da so miselni procesi temna pokrajina, na kateri se dogaja vse mogoče (občutek za položaj telesa in delov; za okolico - fizično in zvočno itd.; za široko okolje problema s katerim se ukvarjamo; za to kako smo predihani in vse ostale zadeve telesnega počutja - ki se jih zave večina šele, ko je kaj narobe...). Večine tega se večina ne zaveda - lahko si predstavljamo, da je v temi. Tisto, na kar smo pozorni, pa si lahko predstavljamo kot tisto, kar na sicer temni pokrajini osvetli močan žaromet. Učenje recimo gibalnega vzorca je zavestno (žaromet na sicer temni pokrajini, kjer se povsod dogaja vse živo, obseva tisto, česar se v tem trenutku učimo), urjenje ("slovensko" tudi trening) pa optimiranje in prestavitev v območje, ko bo postopek potekel tudi, ne da bi se ga bilo treba zavedati - ko je pozornost na čem drugem. Splošno znani primeri so na primer vožnja kolesa in avtomobila, posebni pa poleg velikega dela (večine?) športnih veščin (kar med drugim preučuje kineziologija) pa tudi učenje računanja in podobnega (npr. [[Franc Močnik (matematik)|Franc vitez Močnik]] v 17. stoletju). Ta (ali kaka podobna) predstava je večkrat lahko uporabna tudi pri razmisleku o naravi nekaterih duševnostnih težav, čeprav seveda podobnost niti slučajno ni enakost (kar prevečkrat domnevajo poslušalci ali površni bralci). Pa prav pride tudi predstava, da ko je dovolj novega (plato<ref>recimo https://www.prah.si/Files/Images/2182/gradivo%20psihologija%202020-2021%20krsko.pdf </ref>), je najbolje poslati novinca spat (in prespat) zadevo, preden nadaljujeta (servisne službe na tisti pokrajini utegnejo dokončati nekaj sprememb, za katere je sproti zmanjkovalo gradiva, urediti povezave ki jih je bilo prej preveč za urejanje sproti in dostaviti in pripraviti gradbeni material - verjetno tudi nevrotransmiterje - za to dokončanje in nadaljevanje, ko se zbudiš). Taka predstava ustreza tudi za okoliščine, ko nekdo zaspi nad problemom, in se zbudi z rešitvijo ali potjo proti njej; mogoče se je izuriti, da to počneš namenoma (to so po besedah naših, ki so se kak mesec ali dva po nakupu njihovega računalnika tam šolali in delali in se učili vzdrževati konfiguracijo za naš kupljeni stroj, delali v FACOM-ovem SW centru v Tokiu okrog l. 1980). Mimogrede, jaz seveda upoštevam plato pri poučevanj jadranja (in česarkoli drugega). : @Polonca Kovač - str.67 (to bom navajal v članku o njej, če ga bom dopolnjeval in ne bo boljšega vira) <blockquote> Značilen stil pisanja, ki ga poznamo iz njenih številnih drugih del za otroke in mladino (Zverinice z Večne poti, Klepetava želva, Stric Hladilnik, boben sreče in kanarček, Jakec in stric Hladilnik, Deževen dan je krasen dan, Andrejev ni nikoli preveč, Urške so brez napake, Slovarček tujk, Zgodbe od A do Ž; Pet kužkov išče pravega; Špelce in Kresnica Poldnevnica) je obogatila še s to dodatno predagoško-didaktnično funkcijo, s katero se je uspešno spoprijela že v Zgodbah od A do Ž in v Slovarčku tujk. </blockquote> ==== Polonca Kovač. ''O krokodilih, putkah in miselnih igrah'' ==== Velika IZOBRAŽEVALNA SLIKANICA :Urednica Draga Tarman :Ilustrirala in opremila Marjanca Jemec-Božič :Lektorirali Tončka Stanonik in Vlasta Zagorski :Korigirala Vlasta Zagorski :Grafično oblikovala Metka Juvančič :© Založba Mladinska knjiga, Ljubljana :za založbo Borut Ingolič :CIP - katalogizacija v knjigi :Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljasna :372.362 ;886.3(02.053.2)-32 :KOVAČ, Polonca :: O krokodilih, putkah in miselnih igrah / Polonca Kovač; ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. - Ljuljana : Mlandinska knjiga, 1989. - (Velika izobraževalna slikanica) ::ISBN 86-11-02105-3 {{talkref}} == O naravi učenja == Knjiga - dober prevod - izvirnik je izdal OECD. <ref>{{navedi knjigo |title=O naravi učenja |url=https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf |ISBN=978-961-03-0086-1}}{{COBISS|id=265132032 }} </ref> Z njo ni nič narobe, a mislim da je že zgoraj omenjena Polonca Kovač to precej presegala (tudi zanimivejše, tudi za še neuke). O gradnji živčnih struktur (ne le možganskih) pri učenju mislim da tudi jaz to presegam, ampak moram najprej prebrati (ne le preleteti). Žal kaže, da je narobe. Vse kaže, da se gredo vse znanstveno - pa me to spominja na znanstveno (načrtovano, izvajano in ocenjeno) ljubezen, šport in kuhanje. Oh ja... Zadeva omogoča, da se izogibamo ponavljanju istih napak, ampak je tak pristop po mojem že sam napaka. desxs5an95eaxuq8caqqq16jfh9smp9 Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje 0 498785 6678793 6643710 2026-05-21T13:15:04Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]; dodal [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678793 wikitext text/x-wiki [[Slika:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah.jpg|sličica|400px]] '''Spominska plošča 25 slovenskim duhovnikom, ki so umrli nasilne smrti od okupatorja''', je bila od leta 1955 do 2014 pritrjena na zid pred [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah]]. Postavili so jo duhovniki iz [[Cirilmetodijsko društvo slovenskih duhovnikov LRS|Cirilmetodijskega društva]] ob desetletnici osvoboditve, brezjanski [[frančiškani]] pa so jo brez javnega pojasnila odstranili in zamenjali z mozaikom Marije Pomagaj, ki so ga baziliki poklonili avstralski Slovenci. ==Duhovniki na plošči== *[[Jakob Sem]] (1908–1942), izseljen v [[NDH]], interniran in brez sodbe umorjen v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|koncentracijskem taborišču Jasenovac]]<sup>o</sup><ref>Ubit je bil enako kot drugi v Jasenovcu: z batom so ga udarili po glavi, prerezali grlo in truplo vrgli v Savo.</ref> *[[Franc Grobler]] (1892–1942), Jasenovac<sup>o</sup><ref>Skupaj z Groblerjem, ki je bil župnik pri sv. Barbari v Halozah, so bili 17. novembra 1942 pobiti še Franc Kač, kaplan pri sv. Magdaleni v Mariboru, Janez Kodrič, župnik v Pišecah, p. Anzelm Polak, župnik sv. Miklavž pri Ormožu, Janez Rančigaj, župnik pri sv. Petru pod Sv. gorami, in Anton Rantaša, župnik pri sv. Marjeti ob Pesnici [tega v drugih virih ni] ([https://katoliska-cerkev.si/sveta-masa-za-zrtve-v-taboriscu-jasenovac Sveta maša za žrtve v taborišču Jasenovac], Katoliška cerkev v Sloveniji).</ref> *[[Franc Kač]] (1907–1942), Jasenovac<sup>o</sup> *[[Janez Kodrič]] (1897–1942), Jasenovac<sup>o</sup> *[[Anzelm Polak]] (1883–1942), Jasenovac<sup>o</sup><ref>Polak je bil Čeh, rojen na Moravskem.</ref> *[[Janez Rančigaj]] (1893–1942), Jasenovac<sup>o</sup><ref>V zapisu Iz lavantinske škofije v katoliškem časniku [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5 ''Slovenec'' 14. 1. 1943] pri imenih jasenovških žrtev ni nobene besede o tem, da so umrli nasilne smrti.</ref> *[[Franc Rihar]] (1909–1943), Jasenovac<ref>Riharja, ki je bil duhovnik zagrebške škofije, ni v [https://www.sistory.si/zrtve/ bazi žrtev druge svetovne vojne na Sistory].</ref> *[[Franc Orešnik]] (1908–1945), Jasenovac<sup>o</sup> *[[Ernest Bandelj]] (1915–1945), v Prvačini so zvezanega vrgli v reko Vipavo srbski četniki *[[Bogumil Krušič]] (1910–1943), naj bi ubili srbski četniki v Bosni ali v Črni Gori *[[Marko Željko]] (Marco Zelco, 1893–1944), Istran iz Višnjana, obešen od Nemcev zaradi sodelovanja s partizani *[[Šime Milanović]] (1905–1943) Istran iz Kringe, ustreljen v Slumu od Nemcev zaradi sodelovanja s partizani *[[Martin Gaberc]] (1883–1941), ustreljen v Gornji Radgoni na oknu svojega stanovanja ob prihodu okupatorjev *[[Franc Gabrejna]] (1897–1943), ustreljen od Nemcev v Ajdovščini *[[Mihael Grešak]] (1914–1942), mučen v zaporu [[Stari pisker]] v Celju in ustreljen od Nemcev zaradi simpatiziranja z uporom<sup>o</sup> * [[Ivan Povh]] (1914–1944), pri Kresnicah zajet med partizani in ustreljen od Nemcev * [[Anton Šatej]] (1914–1943), župnik v Štanjelu, ustreljen od Nemcev zaradi sodelovanja s partizani * [[Franc Gomilšek]] (1872–1943), ustreljen od Nemcev pri Knežji vasi<sup>o</sup> * [[Ferdinand Potokar]] (1911–1942), mučen do smrti v celjskem zaporu Stari pisker zaradi podpore uporu<sup>o</sup> *[[Janez Hornböck]] (1878–1942), mežiški župnik, doma iz Šentjanža v Rožu, [[Koncentracijsko taborišče Dachau]] *[[Janez Messner]] (1890–1943), dekan v Radljah ob Dravi, Koncentracijsko taborišče Dachau *[[Kerubin Tušek]] (1876–1943), doma s Svetega Lenarta nad Škofjo Loko, župnik v Nazarjah, Koncentracijsko taborišče Dachau<sup>o</sup> *[[Mirko Vekjet]] (1902–1944) iz Trsta, župnik v Boljunu, Koncentracijsko taborišče Dachau, zaradi sodelovanja s partizani *[[Danijel Halas]] (1908–1945), župnik v Veliki Polani, ustreljen od Madžarov *[[Ivan Kotnik]] (1889–1945), kurat v bolnici v Beogradu, ustreljen v Zemunu pod novo oblastjo ob koncu vojne Na plošči je bilo zapisano, da »so darovali življenje za svobodo nove Jugoslavije«. Plošča ni bila vpisana v [[Register kulturne dediščine Slovenije]]. Nekaterim od umorjenih duhovnikov je Cerkev podelila naziv [[božji služabnik|božjih služabnikov]]<ref>Ti so na seznamu označeni s krožcem. Nahajajo se tudi na seznamu [[Seznam slovenskih svetnikov#Slovenski mučenci 20. stoletja|Slovenski mučenci 20. stoletja]], ki pa se ne ujema z uradnim cerkvenim seznamom kandidatov za beatifikacijo.</ref> v postopku [[Beatifikacija|beatifikacije]]. Leta 2002 se je začel škofijski postopek za ugotovitev mučeništva Danijela Halasa.<ref>{{Navedi splet|url=https://skofija-sobota.si/bozji-sluzabnik-danijel-halas_1583|title=Božji služabnik Danijel Halas}}</ref> ==Glej tudi== *[[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] *[[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] *[[Druga svetovna vojna na Slovenskem#Vloga Cerkve med vojno|Vloga Cerkve med vojno]] *[[Drinske mučenke]] *[[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] *[[Izidor Završnik]] ==Opombe== <references /> ==Literatura== *Miran Hladnik. [https://www.mladina.si/195262/izbrisani-duhovniki/ Izbrisani duhovniki.] ''Mladina'' 10. jan. 2020; [[:v:Izbrisani duhovniki|Wikiverza]]. *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.328986388479265&lng=14.232031702995302&layers=&layer=partisanmemorial&id=1583 Duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje.] Partizanstvo.si. *''Palme mučeništva: Ubiti in pomorjeni slovenski duhovniki, redovniki in bogoslovci in nekateri verni laiki''. Ur. Anton Pust idr. Celje: Mohorjeva družba, <sup>2</sup>1995. *[http://www.biskupija-porecko-pulska.hr/novosti/987-mucenici-i-zrtve-u-poreckoj-i-pulskoj-biskupiji.html Mučenici i žrtve u Porečkoj i Pulskoj biskupiji.] *Bogdan Knavs: [https://paterbogdan.si/ferdinand-potokar-1911-1942/ Ferdinand Potokar (1911 – 1942).] 8. nov. 2019. *Tino Mamić. "Jasenovac je madež sramote in zločin!" ''Novi glas'' 3. 5. 2020. *Božidar Debenjak. [https://www.dnevnik.si/1042799985 Še o holokavstu.] ''Dnevnik'' 1. 2. 2018. *Slavko Alojz Kramar. [http://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf Slovenski izgnanci v Neodvisni državi Hrvaški.] Kulturno prosveto društvo Slovenski dom, Zagreb. {{Slovenski svetniki}} [[Kategorija: Bazilika Marije Pomagaj, Brezje]] [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|-]] [[Kategorija: Spomeniki druge svetovne vojne v Sloveniji]] [[Kategorija: Žrtve druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Spomeniki v Občini Radovljica]] 13d8eg29eqypog33yxujlkds2nzmnog Savo Kostadinovski 0 499231 6678948 6653146 2026-05-21T22:18:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | embed = | honorific_prefix = | name = Savo Kostadinovski | honorific_suffix = | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | pseudonym = | birth_name = Саво Костадиновски | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | resting_place = | occupation = | language = | residence = | nationality = | citizenship = | education = | alma_mater = | home_town = | period = | genre = | subject = | movement = | notableworks = ''Poezija o poeziji''<br />''Domači kraj sa srcem''<br />''Tri stoletja'' | spouse = | partner = | children = | relatives = | awards = „Iselenička gramota“<br />„Blagodarnica za iselenikot“ | signature = | signature_alt = | years_active = | module = | website = | portaldisp = }} '''Savo Kostadinovski''' ([[makedonščina|makedonsko]] ''Саво Костадиновски''), [[Makedonci|makedonsko]]-[[Nemci|nemški]] pisatelj, potopisec in prevajalec. Poezijo in prozo za otroke, mladino in odrasle piše v makedonščini in nemščini, njegova dela pa so objavljena in v srbščini in romunščini, * [[30. maj]] [[1950]], [[Gornje Botušje]], [[Severna Makedonija]].<ref>[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/person/gnd/1034496182 O Savi Kostadinovskem na spletni strani Nemške digitalne knjižnice], Deutsche Digitale Bibliothek. Pridobljeno: 6. maja 2021.</ref><ref>[http://banatskikulturnicentar.blogspot.com/2015/10/savo-kostadinovski-poezija-o-poeziji.html Življenjepis Save Kostadinovskega na spletni strani „Banatski kulturni center“], Banatski kulturni center, 2015. Pridobljeno: 6. maja 2021.</ref><ref>[https://sdk.mk/index.php/magazin/savo-kostadinovski-napishal-127-knigi-poezija-i-site-gi-podaril/ „Саво Костадиновски напишал 127 книги поезија и сите ги подарил“], Сакам да кажам, 3. novembar 2019. Pridobljeno: 6. maja 2021.</ref> == Življenjepis == Njegova rodna vas je Gornje Botušje, ki se nahaja v bližini [[Makedonski Brod|Makedonskega Broda]] v današnji Severni Makedoniji. V njej in v [[Gostivar]]ju je hodil v osnovno šolo. Po katastrofalnem [[Potres v Skopju (1963)|potresu v Skopju leta 1963]] je živel v [[Beograd]]u, [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]], [[Zagreb]]u in drugih krajih nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Od leta 1971 živi in dela v [[Nemčija|Nemčiji]] – po [[München]]u, [[Würzburg]]u in [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu ob Majni]] od leta 1973 v [[Köln]]u. Dopisno je končal srednjo strojno šolo na [[Delavski univerzi „Novi Beograd“]], v Kölnu pa je pridobil naziv tehničnega inženirja tretje stopnje.<ref name="link4">[https://antolog.mk/avtori/savo-kostadinovski-2/ Življenjepis Save Kostadinovskega na spletni strani Literarnega centra „Antolog“], Književni centar „Antolog“. Pridobljeno: 7. maja 2021.</ref> Objavil je več pesniških knjig, kratkih zgodb, esejev, prevodov in novinarskih besedil. Njegova dela so bila objavljena v več jezikih in zastopana v številnih zbornikih ter poeziji in prozi za otroke v šolskih učbenikih v Severni Makedoniji.<ref name="link4" /> Dobitnik je veliko nagrad in pohval, med drugim „Iselenička gramota“ [[Matica izseljencev Makedonije|Matice izseljencev Makedonije]] 1993, v okviru „[[Struških večerih poezije]]“ in „Blagodarnica za iselenikot“ makedonske Agencije za izseljevanje 2020.<ref>[http://www.mn.mk/iselenici-region/18867 „Благодарница за иселеникот Саво Костадиновски од Агенцијата за иселеништво“] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230713174001/http://www.mn.mk/iselenici-region/18867 |date=2023-07-13 }}, Македонска нација, 9. septembra 2020. Pridobljeno: 7. maja 2021.</ref> Vožen zaradi želje po potovanju, potovanja [[Evropa]], [[Severna Amerika]], [[Avstralija]], [[Indija]], [[Tibet]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] in [[Senegal]]. Savo Kostadinovski je član [[Društvo pisateljev Makedonije|Društva pisateljev Makedonije]],<ref>[https://dpm-pisateli.mk/?page_id=243 Seznam članov Društva pisateljev Makedonije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210808063148/https://dpm-pisateli.mk/?page_id=243 |date=2021-08-08 }} Društvo pisateljev Makedonije. Pridobljeno: 7. maja 2021.</ref> Društva pisateljev Nemčije, Združenja literarnih prevajalcev Makedonije in Združenja novinarjev Makedonije. == Bibliografija == === Knjige pesem za otroke in mladino === {{columns-list |colwidth=40em | * ''Poletje v domačem kraju'' (Detska radost, [[Skopje]], 1980)<ref>[https://catalogue.nla.gov.au/Record/106602 „Poletje v domačem kraju“ Save Kostadinovskega v Avstralski narodni knjižnici], National Library of Australia. Pridobljeno: 10. maja 2021.</ref> * ''Hrepenenja'' (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1989) * ''Otroci sveta'' (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1990) * ''Kletka brez ptic – Od Botušja do Kölna'' (Pečalbarski denovi, Vevčani, 1990) * ''Pesmi'' – deset knjig v enem (Kulturno-izobraževalna skupnost Skopja, 1991) * ''Pesmi iz Botušja'' – izbira (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1992) * ''Pesmi'' – deset knjig v enem (Kulturno-izobraževalna skupnost Skopja, 1993) * ''Poreče'' (Misla, Skopje, 1995) * ''Tisoč in ena nostalgija'' – izbira (Detska radost, Skopje, 2001) * ''Skupaj s Filipom'' (Antolog, Skopje, 2013) * ''Pogovori s Beti'' (Antolog, Skopje, 2013) * ''Verzna leta'' (Antolog, Skopje, 2013) * ''Večni glas'' – izbira (Antolog, Skopje, 2014) * ''Pisma Filipu'' (Antolog, Skopje, 2014) * ''Na počitnicah pri Filipu'' (Antolog, Skopje, 2014) * ''Vedno s Filipom'' (Antolog, Skopje, 2014) * ''Filip je prvak'' (Antolog, Skopje, 2014) * ''Kako se je Filip naučil azbuke'' (Antolog, Skopje, 2014) * ''Biseri za Biseru'' (Antolog, Skopje, 2014) * ''Zapisi iz Amerike'' (Antolog, Skopje, 2015) * ''Bližnje pesmi v daljni Avstraliji'' (Antolog, Skopje, 2015) * ''Evropa v verzih'' (Antolog, Skopje, 2015) * ''Poreče'' (Antolog, Skopje, 2015) * ''Od Botušja do Pariza'' (Antolog, Skopje, 2015) * ''Brez domačega kraja'' (Antolog, Skopje, 2016) * ''Köln in jaz'' (Antolog, Skopje, 2016) * ''Z domovino'' (Antolog, Skopje, 2016) * ''Iz življenja po Evropi'' (Antolog, Skopje, 2016) * ''Makedonske znamenitosti'' (Antolog, Skopje, 2016) }} === Knjige zgodb za otroke in mladino === {{columns-list |colwidth=40em | * ''Domači kraj sa srcem'' (Makedonska reč, Skopje, 2005) * ''Domači kraj sa srcem'' (Antolog, Skopje, 2016) * ''Geburtsende mit Herz'' – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, [[Bonn]], 2016) * ''Bisera in Filip'' (Antolog, Skopje, 2016) * ''Bisera und Filip'' – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, Bonn, 2016) }} === Knjige za odrasle === {{columns-list |colwidth=40em | * ''Poezija o poeziji'' – dvojezično, v makedonščini in romunščini ([[Bukarešta]], 2002) * ''Poezija o poeziji'' – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Matica makedonska, Skopje, 2012) * ''Tri stoletja,'' biografski roman (Makedonska reč, Skopje, 2005)<ref>[https://www.makedonikalitera.mk/proza-makedonika/195-trite-veka „Трите века“], Македоника литера, 2005. Pridobljeno: 10. maja 2021.</ref> * ''Poezija v pesnikovem življenju'' – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2013)<ref>[https://www.cooltura.mk/ostanato/d0-be-d0-b1-d1-98-d0-b0-d0-b2-d0-b5-d0-bd-d0-b0-d0-bf-d0-be-d0-b5-d1-82-d1-81-d0-ba-d0-b0-d0-ba-d0-bd-d0-b8-d0-b3-d0-b0-d0-be-d0-b4-d1-81-d0-b0-d0-b2-d0-be-d0-ba-d0-be-d1-81-d1-82-d0-b0-d0-b4/ „Објавена поетска книга од Саво Костадиновски“], COOLTURA.mk, 11. marta 2014. Pridobljeno: 10. maja 2021.</ref> * ''Ljubezen je še živa'' – skupna zbirka s Therese Reuber, in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2014) * ''Življenje za Botušje'' – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2014) * ''Pesmi iz Kölna'' – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Македоника литера, Skopje, 2014) * ''Poezija o poeziji'' – prevod v srbščino ([[Banatski kulturni centar]], [[Novo Miloševo]], 2015) * ''Zgodovina vojn'' – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2015)<ref>[https://a1on.mk/culture/dvojazichna-poetska-kniga-istorija-na-vojnite-od-savo-kostadinovski/ „Двојазична поетска книга ‚Историја на војните‘ од Саво Костадиновски“] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230713174005/https://a1on.mk/culture/dvojazichna-poetska-kniga-istorija-na-vojnite-od-savo-kostadinovski/ |date=2023-07-13 }}, A1on.mk, 29. ožujka 2016. Pridobljeno: 10. maja 2021.</ref> * ''Tri stoletja,'' biografski roman – druga, dopolnjena izdaja (Makedonika litera, Skopje, 2016)<ref>[https://www.makedonikalitera.mk/proza-makedonika/406-trite-veka-vtoro-izd „Trite veka“], Македоника литера, 2016. Pridobljeno: 10. maja 2021.</ref> * ''Drei Zeitalter,'' biografski roman – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, Bonn, 2016) * ''Pod dobro vodo,'' monografija o rodnem Gornjem Botušju (Antolog, Skopje, 2016) }} == Glej tudi == * [[Makedonska književnost]] * [[Seznam makedonskih pisateljev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last1=Pavlovski|first1=J.|last2=Siljan|first2=R.|last3=Smilevski|first3=V.|last4=Todorovski|first4=G.|date=2004|title=Makedonski pisateli|publisher=Skopje: Društvo na pisateli na Makedonija|pages=124–125|isbn=9989-855-07-2}} == Zunanje povezave == * [http://worldcat.org/identities/lccn-nr96015958/ Dela Save Kostadinovskega v knjižničnem katalogu „WorldCat“], [[WorldCat]]. Pridobljeno: 11. maja 2021. * [https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?query=Savo+Kostadinovski Dela Save Kostadinovskega na spletni strani Nemške digitalne knjižnice], Deutsche Digitale Bibliothek. Pridobljeno: 11. maja 2021. * [https://bkcknjige.rs/prodavnica/poezija/savo-kostadinovski-poezija-o-poeziji/ „Savo Kostadinovski: ‚Poezija o poeziji‘“], BKC knjige, 2015. Pridobljeno: 11. maja 2021. * [https://www.youtube.com/watch?v=7pcgrW5rIkU „Саво Костадиновски: ‚На Македонија со љубов‘“], YouTube, 2020. Pridobljeno: 11. maja 2021. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kostadinovski, Savo}} [[Kategorija:Makedonski književniki]] [[Kategorija:Makedonski pesniki]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Nemški pesniki]] [[Kategorija:Makedonski Nemci]] rg37jdogicwfkv8gl8e7ihjpbm7jxi5 Pogovor:Eka Vogelnik 1 505570 6679106 6199539 2026-05-22T11:12:25Z Marjan Tomki SI 190558 /* Nekaj se je zgodilo na cobiss */ nov razdelek 6679106 wikitext text/x-wiki == Novejši material še v celoti manjka == Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo) iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST) :Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS <ref name=COBISS> [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&db=ul&mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]</ref>, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi "mrtve povezave" v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)<br> :Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). Od tu pa: Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.<ref>[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] </ref> :Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). :Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST) {{talkref}} == Nekaj se je zgodilo na cobiss == Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST) 3ly1gk74n5ilrfjsgmkp2m5eeet8rvh Sant'Andrea della Valle 0 506000 6678944 6435872 2026-05-21T21:46:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678944 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name = Sant'Andrea della Valle<br /><small> S. Andreæ Apostoli de Valle {{in lang|la}}<small> | infobox_width = | image =Sant Andrea della Valle Roma adjusted.JPG | image_size = | caption = Baroročna fasada cerkve Sant'Andrea della Valle. | map_type =Italija | map_size = | map_caption = | location =[[Rim]], Italija | geo ={{koord novi|41|53|45|N|12|28|28|E|type:landmark_region:IT|format=dms|display=title,inline}} | latitude = | longitude = | religious_affiliation = [[rimskokatoliška]] | rite = | region =[[Lacij]] | state = | province = Rim | territory = | prefecture = | sector = | district = | cercle = | municipality = | consecration_year =1650 | status = | functional_status = | heritage_designation = | leadership = | website = | architecture = yes | architect = | architecture_type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | architecture_style =[[Renesančna arhitektura]], [[Rokoko]] | general_contractor = | facade_direction = | groundbreaking = 1590 | year_completed = 1650 | length = | width = | width_nave = | height_max = | dome_quantity = 1 | dome_height_outer = 80 m | dome_height_inner = | spire_quantity = | spire_height = | materials = | nrhp = | added = | refnum = }} '''Sant'Andrea della Valle''' je manjša [[bazilika]] v okrožju (''rione'') Sant'Eustachio v mestu [[Rim]] v Italiji. Bazilika je splošni sedež verskega reda [[Teatinci|Teatincev]]. Stoji na Piazza Vidoni, 6 na križišču Corso Vittorio Emanuele (obrnjena fasada) in Corso Rinascimento. == Opis == Cerkev je bila sprva načrtovana, ko je leta 1582 [1] Donna Costanza Piccolomini d'Aragona, vojvodinja Amalfija in potomka družine [[papež Pij II.|papeža Pija II.]] <ref>Sant'Andrea della Valle - Rome, Italy [http://www.sacred-destinations.com/italy/rome-sant-andrea-della-valle]</ref>, zapustila svojo palačo in sosednjo cerkev San Sebastiano v osrednjem Rimu teatinskemu redu za gradnjo nove cerkve. Ker je bil Amalfijev zavetnik sveti Andrej, je bila cerkev načrtovana v njegovo čast. Dela so se sprva začela okoli leta 1590 po načrtih [[Giacomo della Porta|Giacoma della Porta]] in Pier Paola Olivierija ter pod pokroviteljstvom kardinala Gesualda. S smrtjo pokrovitelja je vodstvo cerkve prešlo na kardinala Alessandra Perettija di Montalta, nečaka [[papež Sikst V.|papeža Siksta V.]] Delo se je začelo leta 1608, financirano iz takrat velike donacije več kot 150.000 zlatih skudov in z obsežnejšim načrtom predvsem [[Carlo Maderno| Carla Maderna]]. Notranjost cerkve je bila dokončana do leta 1650, nekaj sprememb je dodal Francesco Grimaldi. === Kupola === [[File:Sant'Andrea della Valle (Rome) - Dome and ceiling.jpg|thumb|210px| Okna na stropu, ki z naravno svetlobo osvetljujejo notranjost]] Fresko okrasitev kupole Sant'Andrea je bila ena največjih naročil svojega časa. Za delo sta se potegovala dva učenca [[Annibale Carracci|Carraccia]], Giovanni Lanfranco in [[Domenichino]]. Leta 1608 je Lanfranca izbral kardinal Alessandro, vendar je Ludovisijevo papeštvo [[papež Gregor XV.|papeža Gregorja XV.]] dalo prednost bolonjskemu Domenichinu. Na koncu sta bila zaposlena oba umetnika, Lanfrancova razkošna kupolasta dekoracija (dokončana leta 1627) pa je za naslednja desetletja postavila vzor za takšno dekoracijo.<ref>F. Haskell pp. 71–73</ref> Kupolo s premerom 16 metrov je zgradil Carlo Maderno.<ref name="laboratorioroma.it">[https://www.laboratorioroma.it/s.-andrea-della-valle.html] S. Andrea della Valle, laboratorioroma.it</ref> S svojimi 80 metri višine je bila dolgo časa tretja največja kupola v Rimu, po [[bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] in [[Panteon, Rim|Panteonu]]. Zunaj boben prevzame temo parnih stebrov kupole sv. Petra. Rudolf Wittkower tako govori o kupoli: »V primerjavi s kupolo San Pietro je Maderno dvignil višino bobna na račun oboka in povečal površino, rezervirano za okna, in te spremembe so bile uvod v kasnejši razvoj baroka.« <ref>Rudolf Wittkower, Arte e architettura in Italia. 1600-1750, Storia dell'arte Einaudi, 1972, p. 191.</ref> Je zelo svetla, zahvaljujoč vrsti oken, prepletenih z osmimi pol stebri. Prisotnost oken, če na eni strani dopušča razkošno razsvetljavo, ki je značilna za cerkev, na drugi strani otežuje razlikovanje čudovite freske kupole, ki jo je izdelal Giovanni Lanfranco med letoma 1621 in 1625. Delo je bilo opravljeno hkrati in verjetno v konkurenci, s fresko [[pendantiv]]ov in apsidalnim transeptom, z zgodbami o sv. Andreju ki jih je Domenichino izvedel med letoma 1621 in 1628. Kupola prikazuje ''Marijino vnebovzetje''. Lik Device lahko prepoznamo v sredini na prestolu oblakov in angelov. Z vzponom postaja atmosfera vse bolj redka, kar vodi v tekočo razporeditev figur. V zvezi z liki glasbenih angelov, ki nameravajo igrati na različne instrumente, Giovan Pietro Bellori piše, da »zaradi mehkobe barv v tišini slikanja slišite nebesno melodijo« <ref>G.P. Bellori, p. 130.</ref>, ki slikanje primerja z glasbo in razporeditev figur z glasbeno harmonijo. === Kapele na desni === [[File:Sant'Andrea della Valle (Rome) - Interno.jpg|250px|thumb|left| Notranjost cerkve..]] Kapelo Ginetti, prvo na desni, je leta 1670 zasnoval Carlo Fontana, kiparski [[relief (umetnost)|relief]] iz belega [[marmor]]ja, ki prikazuje temo ''Angel poziva sveto družino, naj pobegne v Egipt'' (1675), je izklesal Antonio Raggi. Angel je upodobljen v slogu njegovega mentorja Berninija. V tej kapeli sta pokopana kardinal Marzio Ginetti (umrl 1671) in njegov nečak, kardinal Giovanni Francesco Ginetti (umrl 1691). Druga kapela [[družina Strozzi|Strozzi]] ima ''Pietà, Leah in Rahel'' (1616), bronaste kopije Gregoria De Rossija iz Michelangelovih originalov. Kapelo je verjetno zasnoval [[Michelangelo]], a jo je izvedel Leone Strozzi (1555–1632). Pod kipoma Lea in Rahel sta dva bronasta reliefa, ki prikazujeta ''Snemanje s križa'' in ''Kristusov spust v vice''. [[Kenotaf]]i v črnem marmorju na stranskih stenah so bili postavljeni za družino Strozzi: kardinal Lorenzo (umrl 1571), Leone (umrl 1554), Pietro (umrl 1558), Roberto Strozzi (umrl 1566) in Maddalena Medici. Kapelo "Matere Božje od Srca" (1887–1889) je zasnoval Aristide Leonori. Sliko Madone je naslikal Silverio Capparoni, blagoslovil jo je papež Pij IX. Na desnem [[transept]]u je ''kapela sv. Andreja Avellina'' s ''Smrtjo svetnika'' (1625) Giovannija Lanfranca, ki je v freski upodobil tudi veličastno ''Podobo raja'' (1625–28) v kupoli s figurami evangelistov v pendantivih (1621) –1628) njegovega tekmeca Domenichina. V kotu desnega transepta sta dve kapeli. Kapela Križanja (1647) prikazuje starinsko leseno [[razpelo]] nad sliko Madone v sijočem nimbu. Na desni strani je grob teatinskega kardinala sv. Giuseppeja Maria Tomasija. ''Oratorij božanske ljubezni'' je iz leta 1751. === Kapele na levi === ''Kapela Madonna della Purità'' je bila prvotno posvečena [[Sveta družina|Sveti družini]]. Leta 1647 je bila Madona imenovan za zavetnico teatincev. Oltar je bil posvečen leta 1725 in prikazuje grobnico mučenca svetega Fortunata. Štiri lunete na lokih je poslikal Silvio Galimberti leta 1912. Oltarna slika ''Madonna della Purità'' (1647) je neapeljski slikar Alessandro Francesi kopiral iz izvirnika (1641) španskega slikarja Luisa de Moralesa, ki je še vedno v Neapelju, v cerkvi San Paolo Maggiore. Krasi jo zlati sijoči [[svetniški sij]] v zahvalo, ker je mesto rešila pred lakoto. Na levi steni kapele je grob kardinala Stoppanija (umrl 1774). Levi transept je posvečen svetemu Kajetanu, ustanovitelju teatincev. Oltarno sliko, ki prikazuje ''Sveti Kajetan časti Madono in otroka'' (1770), je naslikal Mattia de Mare, oltar iz leta 1912 pa Cesare Bazzani. Freske (1770) na stranskih stenah je naslikal Alessio D'Elia. Pred oltarjem sta alegorična kipa ''Obilja'' in ''[[Modrost]]i'' Giulio Tadolini.. Nad vhodom v levo krožno kapelo je grob papeža Pija II. (1475), ki ga je leta 1615 dokončal sledilec Andrea Bregno. Tretja kapela na levi je posvečena svetemu Boštjanu in je bila okrašena s slikami Filipa Martinuccija leta 1869. Oltarno sliko ''Sveti Boštjan'' je naslikal Giovanni de' Vecchi leta 1614. Kapelo ''Rucellai o Dei Beati'' je leta 1610 zasnoval Matteo Castelli de Melide, sorodnik družine Borromini. Oltarna slika, pripisana sicilskemu slikarju Francescu Mannu (1754–1831), prikazuje tri blažene teatince: Marinonija, Buralija D'Arezza in Tomasija. Na desni steni je slika Cristofora Roncallija (Pomarancia) ''Nadangel Gabrijel v prisotnosti večnega očeta''. Pomarancio je naslikal tudi sliko ''Nadangel Rafaela in Tobija starejši'' na levi steni in fresko v kupoli ''Slavo glasbe ustvarjajo angeli''. Druge slike so avtorja Ambrogia Buonvicina in prikazujejo ''Angele v slavi''. Na levi steni je nagrobni spomenik iz črnega marmorja za Orazia Rucellai (1604–1673) in grob Giovannija della Casa, avtorja Il Galatea. Na desni steni je grob Annibala Rucellai (umrl leta 1601), škofa v [[Carcassonne|Carcassonneu]] v Franciji. Zadnja kapela na levi je Cappella Barberini, ki jo je leta 1616 po naročilu kardinala Maffea Barberinija (ki je postal [[papež Urban VIII.]]) zasnoval Matteo Castelli di Melide. Oltarna slika ''Marijino vnebovzetje'' (med štirimi korintskimi stebri iz starinsko roza marmorja) in slike ''Obiskovanje'' in ''Lucia zbira telo sv. Boštjana'', so avtorja Domenica Crestija (il Passignano). Na levi je v najbolj oddaljeni niši ''Sveti Janez Krstnik'' (1616) Pietra Berninija,<ref>Pietro je oče bolj znanega Gian Lorenza Berninija.</ref> v najbližji niši na desni pa je ''Sveta Marta'' (1629) Francesca Mochija, ki je bistveno večja od ostalih treh skulptur, pri čemer naj bi sveta Marta želela zapustiti svojo nišo. === Apsida === Okras apside je delo Alessandra Algardija. V pol kupoli apside je ''Zgodovina sv. Andreja'' in ''Kreposti'' freskopisal [[Domenichino]]. V stenah apside so tri freske ''Križanje'', ''Mučeništvo'' in ''Pokop sv. Andreja'' Mattie Pretija (1650–1651), ki ga je naročila Donna Olimpia Maidalchini, svakinja papeža Inocenca X. [[File:Sant'Andrea della Valle (Rome) - Ceiling.jpg|thumb|300px|center|upright=2|{{center|Obok nad glavno ladjo.}}]] === Fasada === Baročno fasado je med letoma 1655 in 1663 dodal Carlo Rainaldi po naročilu kardinala Francesca Perettija di Montalta, nečaka Alessandra.. == Zanimivosti == Cerkev hrani kenotafe papežev Pija II. In Pija III., ki sta pokopana v cerkvi.<ref>[http://www.eneasilviopiccolomini.it/Pio_II/_Tomba_PIO_II/_tomba_pio_ii.html Tomba PIO II<!-- Bot generated title -->] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070503231346/http://www.eneasilviopiccolomini.it/Pio_II/_Tomba_PIO_II/_tomba_pio_ii.html |date=May 3, 2007 }}</ref> [[Image:SantAndrea pianta.png|thumb|200px|Tloris bazilike.]] Prvo dejanje opere ''[[Tosca (opera)|Tosca]]'' [[Giacomo Puccini|Puccinija]] je postavljeno v Sant'Andrea della Valle.<ref>{{Navedi splet |url=https://sfopera.com/SanFranciscoOpera/media/Education-Resource-Materials/Tosca/ToscaSites.pdf |title="Tosca – the Sites", San Francisco Opera |accessdate=2021-10-03 |archive-date=2011-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110702150329/http://sfopera.com/SanFranciscoOpera/media/Education-Resource-Materials/Tosca/ToscaSites.pdf |url-status=dead }}</ref> Vendar pa je bila Cappella Attavanti pesniški izum. Cerkev Sant'Andrea della Valle je kasneje postala vzor za gradnjo drugih cerkva, kot sta cerkev sv. Kajetana v Münchnu in cerkev sv. Ane v Krakovu. Na trgu pred cerkvijo stoji vodnjak Carla Maderna, ki je do leta 1937 stal na zdaj uničenem trgu Piazza Scossacavalli v Borgu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Alba Costamagna, Daniele Ferrara, and Cecilia Grilli, ''Sant'Andrea della Valle'' (Milan: Skira, 2003). * {{navedi knjigo | first= Francis|last= Haskell| year=1993| title= Patrons and Painters: Art and Society in Baroque Italy| chapter= Chapter 8 | others=1980 | pages= 205–08 | publisher= Yale University Press}} * Howard Hibbard, ''Carlo Maderno and Roman Architecture, 1580–1630'' (State College PA, USA: Pennsylvania State University Press, 1971). * Cecilia Pericoli Ridolfini, ''Roma. Sant'Andrea della Valle'' (Bologna: Officine grafiche Poligrafici il Resto del Carlino, 1967). * Howard Hibbard, “The Early History of Sant'Andrea della Valle,” ''The Art Bulletin'' 43 (1961), 289–318. * Sergio Ortolani, ''San Andrea della Valle'' (Roma: Casa Editrice Roma, 1923). * A. Boni, ''S. Andrea della Valle, nella sua storia e nei suoi monumenti'' (Rome 1907) * Ottaviano Caroselli, ''Alcuni studiosi del Domenichino nella Chiesa di S. Andrea della Valle in Roma'' (Tolentino: F. Filelfo 1905). == Zunanje povezave == {{Commons-inline|Sant'Andrea della Valle}} *[http://santandrea.teatinos.org/en/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Rimu]] [[Kategorija: Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1650]] [[Kategorija:Bazilike v Rimu|Andrej della Valle]] [[Kategorija:Cerkve svetega Andreja|Rim]] 78pf2hz0bpnehrpbfkuvv97vl50fvkp Seznam osebnosti iz Občine Beltinci 0 511085 6678834 6155241 2026-05-21T15:43:25Z Yerpo 8417 /* Humanistika */ razločitev 6678834 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[občina Beltinci|Občine Beltinci]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina Beltinci obsega 8 naselij: [[Beltinci]], [[Bratonci]], [[Dokležovje]], [[Gančani]], [[Ižakovci]], [[Lipa|Lipa, Beltinci]], [[Lipovci]] in [[Melinci]]. == Gospodarstvo == == Religija == [[File:Stevan Kuhar politicar.jpg|sličica|Štefan Kühar, duhovnik, narodni buditelj]] *[[Jožef Marko Dravec]], duhovnik, teolog in pisec na [[Ogrska|Ogrskem]] (1697, [[Beltinci]] – 1779, [[Vezsprém]]) *[[Štefan Pauli]], duhovnik in kantor (1760, [[Beltinci]] – 1829, [[Sombotel]]) *[[Marko Siseki]], duhovnik, [[Prekmurje|prekmurski]] rodoljub, proti madžarizaciji (1819, [[Gančani]] – 1890, [[Sombotel]]) *[[Peter Kolar]], slovensko-madžarski duhovnik in pisatelj, v prekmurščino prevedel učbenik Jožefa Gerelya, ''Mala biblia z-kejpami ali zgodba zveličanja za malo dečico - za 1. in 2. razred normalske šole'' (1855, [[Ratkovci]] – 1908, [[Beltinci]]) *[[Štefan Kühar (duhovnik)|Štefan Kühar]], duhovnik in narodni buditelj (1887, [[Gradišče]] – 1922, [[Beltinci]]) *[[Adam Ivanoci]], duhovnik (1756, [[Ivanovci]] – 1824, [[Beltinci]]) *[[Ivan Baša]], duhovnik, pisatelj, urednik, dekan [[Lendava|Lendave]] in buditelj [[Prekmurje|prekmurskega ljudstva]], dal zgraditi [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina|cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini]] (1875, [[Beltinci]] – 1931, [[Bogojina]]) *[[Ivan Škafar]] duhovnik in zgodovinar (1912, [[Beltinci]] – 1983, [[Radlje ob Dravi]]) *[[Štefan Steiner]], teolog in pesnik, dekan in redni profesor [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] (1922, [[Beltinci]] – 1981, [[Domžale]]) *[[Martin Maroša]], duhovnik (1912, [[Melinci]] – ) *[[Vinko Škafar]], teolog, redovnik, publicist (1939, Beltinci – ) == Politika in vojska == [[File:Maria Zichy.jpg|sličica|Marija Zichy, članica plemiške družine, lastnica Beltinške graščine]] *[[Marija Zichy]], članica [[Ogrska|ogrske]] plemiške družine [[Zichy|Ziči]]jevih in zadnja lastnica [[Dvorec Beltinci|Beltinške graščine]] (1883, [[Beltinci]] – 1977, [[Dunaj]]) *[[Peter Kregar]], madžarsko-slovenski uradnik, okrajni glavar, podporočnik, plemič (ok. 1730, [[Beltinci]] – konec 18. stoletja) *[[Mihael Kregar]], madžarsko-slovenski uradnik, mestni notar, župan [[Pešta|Pešte]], plemič (1734, [[Beltinci]] – 1803) *[[Ivan Jerič]], urednik, duhovnik, politik, pridružen k prekmurski osvobodilni legiji, pobudnik priključitve [[Prekmurje|Prekmurja]] k novonastali [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]] (1891, [[Dokležovje]] – 1975, [[Slovenj Gradec]]) *[[Štefan Kovač]], publicist, pravnik, član [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]], narodni heroj, organizator upora proti Madžarom v [[Prekmurje|Prekmurju]] (1910, [[Nedelica]] – 1941, [[Gančani]]) *[[Branko Gorjup]], politolog, predsednik Skupščine [[Občina Ptuj|Občine Ptuj]] (1933, [[Ižakovci]] – 2017, [[Ptuj]]) *[[Milan Kerman]], župan [[Občina Beltinci|Občine Beltinci]] v mandatnem obdobju 2014 do 2018, član stranke [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]] (*) *[[Marko Virag]], župan [[Občina Beltinci|Občine Beltinci]] v mandatnem obdobju 2018 do 2022 (*, [[Beltinci]]) == Znanost in zdravstvo == *[[Miroslav Činč]], farmacevt, prejemnik priznanja [[Slovensko farmacevtsko društvo|Slovenskega farmacevtskega društva]], Minařikovo odličje (1938, [[Gančani]] – 1996, [[London]]) *[[Jože Magdič]], nevropsihiater in politik – član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]] (1992–1997) (1943, [[Lipa, Beltinci]] – ) *[[Jože Zadravec]], zdravnik, raziskovalec zdravstva (1935, [[Beltinci]] – 2002, [[Beltinci]]) *[[Dušan Rešek]], veterinar, zbiralec ljudskega izročila (1932, [[Beltinci]] – 2014, [[Ljubljana]]) *[[Nikolaj Szepessy]], zdravnik anesteziolog, zbiralec in varuh dediščine o [[Dvorec Beltinci|beltinškem gradu]] in plemiški rodbini, uredil stalno muzejsko zbirko ''Zgodovina zdravstva v [[Pomurje|Pomurju]]'' in grofičin salon [[Széchy (rodbina)|rodbine Zichy]], prejemnik [[Valvasorjevo priznanje|Valvasorjevega priznanja]] (1947, [[Beltinci]] – 2021, [[Beltinci]] == Humanistika== [[Slika:Štefan Smej.jpg|sličica|Štefan Smej, etnolog, novinar]] *[[Bela Horvat]], prevajalec, učitelj, pedagoški svetovalec in pisec učbenikov; s prevajanjem madžarskih virov je pomagal osvetliti šolsko politiko v [[Prekmurje|Prekmurju]] in na nekdanjem [[Ogrska|Ogrskem]] (1902, [[Beltinci]] – 1981, [[Murska Sobota]]) *[[Matija Maučec]], etnograf, geograf, profesor, zgodovinar; najobsežnejše delo <i>Kmečka hiša in njena funkcija v Prekmurju</i>, našel najstarejšo znano [[kajkavščina|kajkavsko]] pesmarico (1906, [[Lipovci]] – 1997, [[Ptuj]]) *[[Vilko Novak]], urednik, slavist, etnolog, objavljal literarnozgodovinske, zgodovinske in filološke razprave, pisal pesmi in novele, prevajalec madžarskega jezika (1909, [[Beltinci]] – 2003, [[Ljubljana]]) *[[Števan Kühar (slovstveni folklorist)|Števan Kühar]], zbiralec ljudskega izročila ter pisec knjig, časnikov in molitvenikov, narodni buditelj [[Avstro-Ogrska|ogrskih]] Slovencev, izdajal v slovenskem črkopisu (1882, [[Bratonci]] – 1915, [[Bratonci]]) *[[Štefan Smej]], etnolog, filozof, novinar, izdal monografijo ''Mura: tu bi lahko lebdela duša'' (1952, [[Beltinci]] – 1996, [[Murska Sobota]]) == Šolstvo == *[[Milica Šadl]], učiteljica, ustanoviteljica Kulturnega društva [[Beltinci]] v [[Gančani]]h, zaslužna za postavitev kulturnega doma, prejemnica srebrne plakete JSKD za dolgoletno uspešno delo pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti (, [[Lipovci]] – ) *[[Janez Ülen]], učitelj slovenščine in nemščine, pomočnik ravnatelja, pisatelj (1958, [[Lipovci]] – ) *[[Avgust Farkaš]], učitelj in ravnatelj OŠ [[Beltinci]], član KUD Beltinci, ustanovitelj in predsednik Vinogradniškega društva Beltinci (1944, [[Filovci]] – 2021) *[[Bartol Kocuvan]], učitelj in avtor v [[Ižakovci]]h (1828, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 1889, Ižakovci) == Kultura in umetnost == === Pisatelji in pesniki === [[File:Valentina Smej Novak 2017.jpg|sličica|Valentina Smej Novak, kolumnistka, pisateljica]] *[[Jožef Pustaj]], pisatelj, pesnik, novinar, avtor velike katoliške pesmarice in molitvenika v prekmurščini, učitelj in kantor (1964, [[Beltinci]] – 1934, [[Beltinci]]) *[[Jožef Baša Miroslav]], pesnik in novinar, objavljal pesmi v ''Kalendarju Srca Jezušovega, Marijinem listu'' in ''Novinah'', krepil narodno pripadnost [[prekmursko narečje|prekmurskega]] človeka (1894, [[Beltinci]] – 1916, [[Sombotel]]) *[[Marija Sreš]], misijonarka, pisateljica (v gudžaratščini), posnela dokumentarni film o [[misijonar|misijonarskem]] delu (1875, [[Beltinci]] – ) *[[Tine Mlinarič]], esejist, pesnik, urednik, publicist in etno-kulturni aktivist (bürjaških dni), član [[Društvo slovenskih pisateljev|društva slovenskih pisateljev]] (1875, [[Beltinci]] – ) *[[Izidor Horvat Itak]], slikar in oblikovalec, ustanovitelj In vodja (mednarodne) likovne kolonije (1958, [[Lipovci]] – 2002 [[Lipovci]]) *[[Franček Rudolf]], pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist, filmski režiser, kritik in publicist (1944, [[Lipovci]] – ) *[[Valentina Smej Novak]], kolumnistka, prevajalka, pisateljica in televizijska voditeljica, zgodnje otroštvo preživela v [[Beltinci|Beltincih]] (1976, [[Murska Sobota]] – ) === Slikarji, striparji === *[[Karel Jakob]], akademski slikar (1908, [[Lipovci]] – 1981, [[Ljubljana]]) *[[Daniel Dani Kavaš]], kantavtor, kitarist, pesnik, stripar in slikar, predsednik slovenske politične Stranke Akacija (1979, [[Beltinci]] – ) === Glasbeniki === [[File:Vlado Kreslin 15082011 3s.jpg|sličica|Vlado Kreslin]] *[[Vlado Poredoš]], glasbenik, pesnik, skladatelj in tekstopisec, član [[Orlek (glasbena skupina)|glasbene skupine Orlek]] (1958, [[Beltinci]] – ) *[[Milan Kreslin]], glasbenik, član zasedbe [[Beltinška banda]], oče slovenskega glasbenika Vlada Kreslina (1928, [[Prelog]] – ) *[[Vlado Kreslin]], slovenski kantavtor in folk rock glasbenik (1953, [[Beltinci]] – ) *[[Andrej Maroša]], aranžer, skladatelj, dirigent in zborovodja (, [[Melinci]] – ) *[[France Marolt]], kulturnik, pevec, plesalec, ustanovitelj folklorne skupine v [[Beltinci]]h *[[Slavko Šuklar]], skladatelj in pedagog iz [[Gančani|Gančanov]], ustanovitelj številnih ansamblov in direktor festivala resne glasbe [[PAC]]’’-ev glasbeni maj v [[Pomurje|Pomurje]]’’, imenovan za člana programskega odbora v [[Forum slovanskih kultur|Forumu slovanskih kultur]] (FSK) Republike Slovenije (1952, [[Murska Sobota]] – ) *[[Mirko Smej]], vodja tamburaške skupine KUD Beltinci (1922, [[Beltinci]] – 1981, [[Domžale]]) == Šport == *[[Feri Maučec]], nogometaš, trener, športni funkcionar in novinar, član [[NŠ Mura|NŠ Mure]] (1934, [[Gančani]] – 2003, [[Ljubljana]]) *[[Mirko Baligač]], začetnik beltinškega [[planinec|planinstva]] pod okriljem [[Planinsko društvo|Planinskega društva]] [[Murska Sobota]], ljubitelj narave, fotograf (1924, [[Beltinci]] – 1968, [[Beltinci]]) === Hokej na travi === [[Slika:ROBERT MESARIC HOKEJ NA TRAVI SLOVENIJA.jpg|sličica|Rober Mesarič, hokejist na travi]] *[[Dejan Nemec]], nogometaš, rezervni vratar na Evropskem prvenstvu 2000 in Svetovnem prvenstvu 2002, član ND Beltinci (1977, [[Murska Sobota]] – ) *[[Stanislav Kerman]], hokejist na travi, član jugoslovanske reprezentance, trener, sodnik in predsednik [[Hokejski klub Lipovci|HK Lipovci]] (1875, [[Beltinci]] – ) *[[Miran Mesarič]], hokejist na travi za [[Hokejski klub Lipovci|HK Lipovci]], član jugoslovanske in slovenske reprezentance, trener in selektor [[Slovenska reprezentanca v hokeju na travi|Slovenske reprezentance]] (1955, [[Murska Sobota]] – 2007, [[Lipovci]]) *[[Robert Mesarič]], hokejist na travi za [[Hokejski klub Lipovci|HK Lipovci]], član [[Slovenska reprezentanca v hokeju na travi|Slovenske reprezentance]], najboljši igralec [[Slovenska liga v hokeju na travi|slovenskega]] in evropskega prvenstva (1981, [[Murska Sobota]] – ) *[[Dominik Mesarič]], hokejist na travi za [[Hokejski klub Lipovci|HK Lipovci]], član [[Slovenska reprezentanca v hokeju na travi|Slovenske reprezentance]], najboljši igralec in strelec [[Slovenska liga v hokeju na travi|slovenskega]] in evropskega prvenstva (1988, [[Murska Sobota]] – ) *[[Franc Maučec]], hokejist na travi za [[Hokejski klub Lipovci|HK Lipovci]], kapetan [[Slovenska reprezentanca v hokeju na travi|Slovenske reprezentance]], najboljši igralec in strelec [[Slovenska liga v hokeju na travi|slovenskega]] in evropskega prvenstva (1977, [[Murska Sobota]] – ) == Osebnosti, ki so pustile sled == [[File:Zichy Ágost.jpg|sličica|Avgust Zichy, pisatelj, patron cerkve v Beltincih]] *[[Avgust Zichy]], avstroogrski pisatelj, pesnik, pravnik, potopisec, raziskovalec, zaupni dvorni notranji svetnik, patron cerkve v Beltincih (1852, [[Penzing]] – 1925, [[Dunaj]] *[[Stanko Skočir]], učitelj, deloval je v okviru potovalne šole, v [[Beltinci]]h je sodeloval pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] (1903, [[Kobarid]] – 1987, [[Ljubljana]] *[[Ludvik Zelko]], športni delavec, hokejist na travi, trener [[Hokejski klub Lipovci|HK Pliva Lipovci]], sodnik in funkcionar, prejemnik [[Bloudkova nagrada|Bloudkove plakete]] za življenjsko delo v hokeju na travi in športu (1944, [[Murska Sobota]] – ) *[[Štefan Sraka]], hokejist na travi, vratar in trener [[Hokejski klub Lipovci|HK Lipovci]], selektor [[Slovenska reprezentanca v hokeju na travi|Slovenske državne reprezentance]] (1958, [[Murska Sobota]] – ) *[[Jože Časar]], hokejist na travi, član [[Hokejski klub Lipovci|HK Lek Lipovci]], selektor [[Slovenska reprezentanca v hokeju na travi|Slovenske državne reprezentance]] (1963, [[Čepinci]] – ) *[[Andraž Nemec]], hokejist na travi, vratar, najboljši vratar na evropskih tekmovanjih, član [[Slovenska reprezentanca v hokeju na travi|Slovenske državne reprezentance]], član skupščine [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] (1977, [[Ljubljana]] – ) *[[Zlatko Stanko]], igralec, ki je igral v filmu posnetem po knjigi [[Bratovščina Sinjega galeba|Bratovščini Sinjega galeba]] in [[Tajno društvo PGC]], predsednik KUD Lipovci *[[Jožef Godina]], duhovnik in domoljub, leta 1919 je vodil ljudsko zborovanje v [[Beltinci]]h, ki se naj bi ga udeležilo okrog 20 tisoč ljudi (1898, [[Dolnja Bistrica]] – 1986, [[Gradec]]) *[[Elemér Scepessy]], magister farmacije, ki je v [[Beltinci]]h vodil družinsko lekarno *[[Peter Šraj]], pedagog, učitelj, zbral gradivo o družini Zíchy in izdal monografije o [[Beltinci]]h (1935, [[Maribor]] – ) *[[Andrej Hozjan]], univerzitetni profesor, zgodovinar, arhivist, urednik, avtor znanstvenih člankov, zbral arhivsko gradivo gospostva Beltinci v rodbinskem arhivu grofov Csáky v avstrijskem državnem arhivu (1964, [[Maribor]] – ) == Viri in literatura == *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] *[https://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *[https://www.beltinci.si/ Občina Beltinci] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Beltinci]] [[Kategorija:Občina Beltinci]] 4k0ztf9y9z9wsk047ih31q10e3wm8nx Tanzanit 0 512691 6679050 6279652 2026-05-22T08:37:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679050 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Tanzanit | category = [[Silikat#Skupinski silikati|Sorosilikat]]: različica [[cojzit]]a | boxwidth = | boxbgcolor =#cba0fa | image = Zoïsite (Tanzanite).jpg | imagesize = 260px | caption = | strunz = 09.BG.10 | formula = (Ca<sub>2</sub>Al<sub>3</sub>(SiO<sub>4</sub>)(Si<sub>2</sub>O<sub>7</sub>)O(OH)) + (Cr,Sr) | color = kraljevo modra, indigo, violet/purpurna | habit = Prizmatični kristali s progami; masivni do stebričasti<ref name=hom>{{cite encyclopedia|year=2001|editor1-first=John W.|editor1-last=Anthony|editor2-first=Richard A.|editor2-last=Bideaux|editor3-first=Kenneth W.|editor3-last=Bladh|editor4-first=Monte C.|editor4-last=Nichols|work=Handbook of Mineralogy|publisher=Mineralogical Society of America|location=Chantilly, Virginia|url=http://www.handbookofmineralogy.com/pdfs/zoisite.pdf|title=Zoisite|access-date=9 April 2014|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509111644/http://www.handbookofmineralogy.com/pdfs/zoisite.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi knjigo |editor1-first=John W.| editor1-last= Anthony| editor2-first= Richard A.| editor2-last= Bideaux| editor3-first= Kenneth W.|editor3-last=Bladh|editor4-first= Monte C.| editor4-last= Nichols| title= Handbook of Mineralogy, Vol. 2| year= 1995| publisher= Mineral Data Publishing| isbn= 978-0-9622097-0-3|page=901}}</ref> | system = [[Ortorombski kristalni sistem]] | symmetry = ''Pnma'' (no. 62) | twinning = penetracijski dvojčki | cleavage = Popoln&nbsp;{010}, nepopoln&nbsp;{100} | fracture = Neenakomerno do konhoidno | mohs = 6,5 | luster = Steklasto, biserno na površinah razcepa | refractive = 1,69–1,70 | opticalprop = dvoosno pozitiven | birefringence = 0,006–0,018 | pleochroism = prisoten, dikroizem ali trikroizem, odvisno od toplotne obdelave | streak = bel ali barvast | gravity = 3,10–3,38 | Density = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = | other = }} '''Tanzanit''' je modra in vijolična vrsta minerala [[cojzit]]a (kalcijev aluminijev hidroksil sorosilikat), ki ga povzročajo majhne količine [[vanadij]]a.<ref>{{navedi splet |last1=King |first1=Hobart M. |title=Tanzanite |url=https://geology.com/gemstones/tanzanite/ |website=Geology.com |access-date=3 December 2018 |quote=The blue color of tanzanite is caused by small amounts of vanadium within the zoisite mineral structure.}}</ref> Tanzanit spada v skupino mineralov [[epidot]]a. Najdemo ga le v [[Tanzanija|Tanzaniji]], na zelo majhnem rudarskem območju (približno 7 km dolgem in 2 km širokem)<ref>{{navedi splet| url= http://www.tanzanitefoundation.com/about-tanazanite/introduction-to-tanzanite/| title= Introduction to tanzanite| date= 22 June 2017| website= tanzanitefoundation.com| accessdate= 2022-02-08| archive-date= 2021-05-11| archive-url= https://web.archive.org/web/20210511034411/http://www.tanzanitefoundation.com/about-tanazanite/introduction-to-tanzanite/| url-status= dead}}</ref> v bližini hribov Mererani.<ref name= "BriggsMcIntyre2013">{{navedi knjigo| last1=Briggs|first1=Philip|last2=McIntyre| first2=Chris| title=Tanzania Safari Guide: With Kilimanjaro, Zanzibar and the Coast| url= https://books.google.com/books?id=Fh4OFXXNkiIC&pg=PA104|year=2013|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-462-4|page=104}}</ref> Tanzanit je znan po svojem izjemno močnem [[Pleohroizem|trihroizmu]], ki se pojavlja izmenično modro, vijolično in bordo, odvisno od orientacije [[kristal]]a.<ref>{{navedi splet |author=E. Skalwold |url=http://www.nordskip.com/pleochroism.html |title=Pleochroism: trichroism and dichroism in gems |work=Nordskip.com |access-date=29 August 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120906225019/http://www.nordskip.com/pleochroism.html |archive-date=6 September 2012 }}</ref> Tanzanit se lahko pojavi tudi drugače, če ga gledamo pod različnimi svetlobnimi pogoji. Modri odtenki so bolj očitni, če so izpostavljeni fluorescenčni svetlobi, vijolične odtenke pa je mogoče zlahka videti, če jih gledamo pod [[žarnica|žarnico]]. V grobem stanju je tanzanit obarvan rdečkasto rjavo, da bi bil bister, in zahteva toplotno obdelavo, da odstranimo rjavkasto "tančico" in pokažemo modro vijolično barvo kamna.<ref>{{navedi splet | url= http://www.yourgemologist.com/heattreatment.html | work= Yourgemologist.com | publisher= International School of Gemology | title= Study of Heat Treatment | access-date= 29 August 2011 | archive-date= 2019-03-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20190326182311/http://www.yourgemologist.com/heattreatment.html | url-status= dead }}</ref> Tiffany & Co. je po Tanzaniji, državi, v kateri so ga odkrili, poimenovala tanzanit. Tiffanyjev marketinški oddelek ni menil, da znanstveno ime "modro-vijolični zoisit" ni dovolj prijazno do potrošnikov, ko ga je predstavil na trgu leta 1968. Leta 2002 je Ameriško združenje za trgovino z dragulji izbralo tanzanit kot decembrski rojstnodnevni kamen, kar je bila prva sprememba na seznam rojstnih kamnov od leta 1912.<ref>{{navedi novice | title= AGTA GTC to Issue Tanzanite Reports | work= JCK Magazine | date= 12 November 2007 | via= jckonline.com| url= http://www.jckonline.com/2007/11/12/agta-gtc-to-issue-tanzanite-reports | access-date=31 December 2013 }}</ref> == Geologija == Tanzanit je nastal pred približno 585 milijoni let v srednjem [[ediacarij]]u zaradi velike tektonske aktivnosti plošč in intenzivne vročine na območju, ki je kasneje postalo gora [[Kilimandžaro]]. Mineral je v razmeroma zapletenem geološkem okolju. Zaloge so običajno v "tečajih" izoklinalnih [[guba (geologija)|gub]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.tanzaniteone.com/tanzanite-mining|title=Tanzanite Mining|year=2018|access-date=25 June 2020|work=TanzaniteOne|archive-date=2022-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208150923/https://www.tanzaniteone.com/tanzanite-mining|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina trgovanja == [[File:Craft work on tanzanite.jpg|thumb|left| Obrtno delo na tanzanitu]] Julija 1967 je Manuel de Souza, krojač iz Goe in s krajšim delovnim časom iskalec zlata, ki živi v [[Aruša|Aruši]] (Tanzanija), našel prozorne drobce modrih in modro-vijoličnih kristalov draguljev na grebenu blizu Mirerani, približno 40 km jugovzhodno od Aruše.<ref>{{navedi splet |last1=Saul |first1=John |title=The discovery of Tanzanite |url= https://www.jewellermagazine.com/Article/220/The-discovery-of-tanzanite |website=Jeweller |access-date=25 June 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |title=The Discovery of Tanzanite |url= https://www.gemporia.com/en-gb/gemology-hub/article/27/the-discovery-of-tanzanite/ |website=Gemporia |publisher=Gemporia Limited |access-date=25 June 2020 |date=30 June 2019}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Luhr|first1=James|title=Earth|date=2003|publisher=DK Publishing, Inc.|location=New York, NY|isbn=0-7894-9643-7|page=[https://archive.org/details/earth0000unse_o0d8/page/73 73] |url=https://archive.org/details/earth0000unse_o0d8/page/73}}</ref> Domneval je, da je mineral [[olivin]] ([[peridot]]), vendar je kmalu ugotovil, da ni, in zaključil, da gre za "dumortierite" (modri mineral ne dragulj). Kmalu zatem je kamne pokazal Johnu Saulu, svetovalnemu geologu in veletrgovcu z dragimi kamni iz [[Nairobi]]ja, ki je takrat kopal [[akvamarin]] v regiji okoli [[Mount Kenya]]. Saul, ki je pozneje odkril znamenita nahajališča [[rubin]]ov na območju Tsavo v Keniji, je izločil dumortierit in kordierit kot možnosti in poslal vzorce svojemu očetu Hymanu Saulu, podpredsedniku na Saks Fifth Avenue v New Yorku. Hyman Saul je vzorce nesel čez cesto na Gemološki inštitut Amerike, ki je pravilno identificiral nov dragulj kot sorto minerala cojzita. Pravilno identifikacijo so opravili tudi mineralogi na Univerzi Harvard, Britanskem muzeju in Univerzi v Heidelbergu, toda prva oseba, ki ga je pravilno identificirala, je bil Ian McCloud, tanzanijski vladni geolog s sedežem v [[Dodoma|Dodomi]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.minrec.org/detail.asp?id=281 |archive-url= https://web.archive.org/web/20100807215148/http://www.minrec.org/detail.asp?id=281 |url-status=dead |archive-date=7 August 2010 |work= The Mineralogical Record |title= Merelani, Tanzania |via= minrec.org}}</ref> Znanstveno imenovan "modri cojzit", je dragi kamen Tiffany & Co. preimenoval v tanzanit, ker je želel izkoristiti redkost in eno samo lokacijo dragulja in menil, da se "blue zoisite" (kar bi se lahko v angleščini izgovorilo kot "blue suicide" – modri samomor) ne bi dobro prodajal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gemstone.org/gem-by-gem/english/tanzanite.html |archive-url= https://web.archive.org/web/20080912134702/http://www.gemstone.org/gem-by-gem/english/tanzanite.html|archive-date=12 September 2008 |title=Tanzanite |website= Gemstone.org |access-date=29 August 2011}}</ref> Tiffanyjeva prvotna kampanja je oglaševala, da je tanzanit zdaj mogoče najti na dveh mestih: »v Tanzaniji in pri Tiffanyju«. Od leta 1967 je bilo v Tanzaniji izkopanih približno dva milijona karatov tanzanita, preden je tanzanijska vlada leta 1971 rudnike nacionalizirala. [[File:Trichroic Tanzanite Crystal - violet & burgundy.jpg|thumb|upright| Večbarvni kristal tanzanita]] [[File:Trichroic Tanzanite Gem - blue, violet & purple.jpg|thumb|upright|Dragi kamen tanzanita z modro in vijolično/purpurno barvo]] === Razvoj rudarjenja tanzanita === Leta 1990 je tanzanijska vlada razdelila rudnike tanzanita na štiri odseke: bloke A, B, C in D. Bloka A in C sta bila dodeljena velikim operaterjem, medtem ko sta bila bloka B in D rezervirana za lokalne rudarje. Leta 2005 je vlada obnovila najem rudnika Block C podjetju TanzaniteOne, ki je plačal 40 milijonov ameriških dolarjev za najem in licenco za rudarjenje. Junija 2003 je tanzanijska vlada uvedla zakon, ki prepoveduje izvoz nepredelanega tanzanita v Indijo. (Tako kot mnogi dragi kamni je tudi večina tanzanita rezana v [[Jaipur]]ju.) Razlog za prepoved je poskus spodbuditi razvoj lokalnih predelovalnih obratov, s čimer bi spodbudili gospodarstvo in povrnili dobiček. Ta prepoved je bila uvedena postopoma v obdobju dveh let, do takrat pa so bili prizadeti le kamni, težji od 0,5 grama. Leta 2010 je vlada Tanzanije prepovedala izvoz grobih kamnov, težjih od enega grama.<ref>{{navedi novice | title=Export ban on tanzanite in Africa leaves Jaipur gems sector in lurch | date=3 October 2013 | url= http://articles.timesofindia.indiatimes.com/2013-10-03/jaipur/42663354_1_tanzanite-jaipur-gem-stones | archive-url= https://web.archive.org/web/20131229000508/http://articles.timesofindia.indiatimes.com/2013-10-03/jaipur/42663354_1_tanzanite-jaipur-gem-stones | url-status= dead | archive-date= 29 December 2013 | work=The Times of India | access-date=31 December 2013 }}</ref> TanzaniteOne Mining Ltd je v lasti družbe Richland Resources, vendar je zakon v Tanzaniji iz leta 2010 zahteval, da odstopijo 50-odstotno lastništvo svoje rudarske licence tanzanijski državni rudarski družbi (Stamico). Proizvodnja v letu 2011 je znašala 2.400.000 karatov (480 kg), kar jim je prineslo 24 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi novice | title=TanzaniteOne cedes 50% stake to State as new law takes effect | last=Muchira | first=John | url=http://www.miningweekly.com/article/Tanzania-2013-05-16 | work=Mining Weekly | date=24 May 2013 }}</ref> Po izgradnji 24 km ograje okoli rudnikov, da bi izboljšali varnost in preprečili tihotapljenje,<ref>{{navedi novice |url= https://www.reuters.com/article/us-tanzania-mining-wall/tanzania-orders-wall-built-around-tanzanite-mines-to-end-illegal-trade-idUSKCN1BV1YF|title=Tanzania orders wall built around tanzanite mines to end illegal trade |date=20 September 2017|access-date=27 June 2020| work= Reuters.com }}</ref> se je proizvodnja povečala s 147,7 kg v letu 2018 na rekordnih 781,2 kg v letu 2019.<ref>{{navedi novice |url= https://allafrica.com/stories/201905160543.html|work=AllAfrica.com |title= Tanzania: Tanzanite Sales, Revenue Soar As Smuggling Is Checked |date=16 May 2019|access-date=25 June 2020}}</ref> 24. junija 2020 je bil postavljen nov rekord za največji surovi tanzanit na svetu, potem ko je manjši rudar, g. Saniniu Laizer, izkopal dva kamna 9,72 kg in 5,1 kg in ju prodal vladi Tanzanije prek Ministrstva za rudarstvo za 7,74 milijarde tanzanijskih šilingov (3,35 milijona USD) <ref>{{navedi novice|date=24 June 2020| title= Artisanal miner in Tanzania finds large rare gemstones worth $3.3 million|language=en| website= Reuters.com |url=https://www.reuters.com/article/tanzania-mining-tanzanite-idUSL8N2E137X| access-date=24 June 2020}}</ref>, kar je preseglo rekord 16.839 karatov (3,37 kg) kamna, ki ga je leta 2005 izkopal TanzaniteOne.<ref>{{navedi novice | title=World's Biggest Tanzanite Gem Found Near Kilimanjaro (Update3) | last=Cobley | first=Mark | date=3 August 2005 | work=Bloomberg | url=https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=aCeSwFRz6I.8 | access-date= 31 December 2013 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150924144505/https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=aCeSwFRz6I.8 | archive-date=24 September 2015}}</ref> Skupne zaloge tanzanita so ocenjene na 109.000.000 karatov (21.800 kg), glede na poročilo, objavljeno leta 2018. Blok C, daleč največje nahajališče, je bilo ocenjeno na 87.100.000 karatov (17.400 kg) z življenjsko dobo rudnika (LOM), ki naj bi trajal do leta 2040.<ref>{{navedi splet| url= https://www.in.tzembassy.go.tz/resources/view/presentation-by-h.e-baraka-h-luvanda-tanzania-high-commissioner-of-tanzania-minerals-and-metals-outlook-2030|title=Presentation of Tanzania High Commissioner Of Tanzania Minerals And Metals Outlook, 2030 |first= H. E. Baraka H. |last= Luvanda |date=10 October 2018|access-date=27 June 2020|work=The High Commission of the United Republic of Tanzania}}</ref> == Dejavniki, ki vplivajo na vrednost: ocenjevanje == Ni univerzalno sprejete metode razvrščanja barvnih dragih kamnov. TanzaniteOne, glavni komercialni igralec na trgu tanzanita, je prek svoje neprofitne podružnice Tanzanite Foundation uvedel svoj lasten sistem barvnega razvrščanja. Barvne lestvice novega sistema delijo barve tanzanita v paleto odtenkov, med modrikasto-vijolično, indigo in vijolično-modro. Običajni primarni in sekundarni odtenki v tanzanitu so modri in vijolični. Neobdelan tanzanit je trikroičen drag kamen, kar pomeni, da se svetloba, ki vstopi v ta anizotropni kristal, lomi na različnih poteh z različno barvno absorpcijo na vsaki od treh optičnih osi. Zaradi tega pojava so opazili množico barv pri različnih vzorcih: odtenki vijolične, purpurne, indigo, modre, cian, zelene, rumene, oranžne, rdeče in rjave. Po segrevanju tanzanit postane dikroičen. Dikroične barve segajo od vijolične preko modrikasto vijolične do indigo in vijolično modre do modre.<ref name="Wise2005">{{navedi knjigo|author=Richard W. Wise|title=Secrets of the Gem Trade: The Connoisseur's Guide to Precious Gemstones|pages=35,220|date=31 December 2005|publisher=Brunswick House Press|isbn=978-0-9728223-8-1}}</ref> Razvrščanje jasnosti v barvnih dragih kamnih temelji na standardu ''čist na oko'', to pomeni, da se dragulj šteje za brezhibnega, če s prostim očesom niso vidni nobeni vključki (ob predpostavki normalnega vida). Gemološki inštitut Amerike razvršča tanzanit kot dragi kamen tipa I, kar pomeni, da je običajno čist za oči. Dragulji z vidnimi vključki se bodo trgovali z velikimi popusti. === Toplotna obdelava === [[File:Tansanit nature.jpg|thumb|left| Grobi vzorec tanzanita.]] Tanzanit se oblikuje kot rjavkast kristal in je trikroičen, kar pomeni, da hkrati prikazuje tri barve – rjavo, modro in vijolično. Ogrevanje, bodisi pod zemljo naravno z metamorfnimi procesi, bodisi umetno, odstrani rjavo ali bordo barvno komponento, da ustvari močnejšo vijolično-modro barvo in naredi kamen "dihroičen", kar pomeni, da odseva samo modro in vijolično.<ref>{{navedi splet | title=An introduction to gem treatments | last=Weldon | first=Robert |work= gia.edu| publisher= Gemological Institute of America, Inc. | url= http://www.gia.edu/gem-treatment }}</ref> Redko se tanzanit kakovosti draguljev segreje do zelenega primarnega odtenka, ki ga skoraj vedno spremlja modri ali vijolični sekundarni odtenek. Ti zeleni tanzaniti imajo neko pomembno vrednost na zbirateljskem trgu, vendar so redko zanimivi za komercialne kupce. Toplotna obdelava v peči se običajno izvaja pri 370 do 390 °C 30 minut. Kamni ne smejo imeti razpok ali mehurčkov, saj bi se lahko razbili ali pa bi se razpoke/mehurček med segrevanjem v peči lahko povečale. Nekateri kamni, najdeni blizu površja v zgodnjih dneh odkritja (na območju, ki se zdaj imenuje D blok), so bili modri kot dragulji brez potrebe po toplotni obdelavi – verjetno posledica požara na območju, ki je segrel kamne pod zemljo. To je spodbudilo idejo, da so kamni "D blok" bolj zaželeni kot tanzanit, ki ga najdemo na drugih območjih majhnega območja rudarjenja tanzanita. Ker je toplotna obdelava univerzalna, ne vpliva na ceno, za končne dragulje pa se domneva, da so toplotno obdelani. Gemološki inštitut Amerike navaja, da je vir ogrevanja gemološko nezaznan, vendar se domneva zaradi njegove razširjenosti. Tanzanit je lahko podvržen tudi drugim oblikam obdelave. Nedavno so prevlečene tanzanite odkrili in testirali laboratorija AGTA in AGL.<ref name=Tanzanite-coating>{{navedi splet |work= farlang.com |url= http://www.farlang.com/art/2008-05-25.1596715347 |title= Coatings: a new Tanzanite treatment uncovered |date= 25 May 2008 |publisher= Farlang's Gem and Diamond Foundation; Gemological Association of Great Britain; German Gemological Association; Netherlands Gemological Laboratory |accessdate= 2022-02-08 |archive-date= 2014-08-20 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140820193100/http://www.farlang.com/art/2008-05-25.1596715347 |url-status= dead }}</ref> Za izboljšanje barve je bila uporabljena tanka plast, ki vsebuje kobalt, določena z rentgensko fluorescenco. Ugotovljeno je bilo, da se "predvsem premazi ne štejejo za trajne", v Združenih državah pa jih je treba razkriti na prodajnem mestu. === Pleohroizem v tanzanitu === [[Pleohroizem]] ima fizično lastnost, pri kateri se zdi, da ima dragi kamen več barv glede na kot svetlobe, ki zadene kamen. Tanzanit je pleohroičen dragi kamen. Večina tanzanita je modrih, če jih gledamo iz ene smeri, vendar se lahko razlikujejo od vijolične do rdeče, če gledamo iz drugega zornega kota. Fizični znaki lahko otežijo postopek rezanja zaradi težave pri izbiri popolne barve. Končna barva dragega kamna se bo razlikovala glede na to, kako rez na mizi odbija svetlobo. == Imitacija tanzanita, prevlečenega s kobaltom == Od leta 2020 tanzanit ni bil nikoli uspešno sintetiziran v laboratoriju, zato je ves pravi tanzanit naravno prisoten. Vendar je bil tanzanit zaradi svoje redkosti in povpraševanja na trgu posneman na več načinov. Med materiali, ki se za to uporabljajo, so kubični cirkonij, sintetični spinel, itrijev aluminijev granat in barvno steklo. Preizkus kamna z dihroskopom jih lahko zlahka loči od pravega tanzanita, saj bo samo tanzanit videti dvojno lomljiv: dve pregledni okni dihroskopa bosta prikazali različne barve (eno okno modro, drugo vijolično) pri ogledu pravega tanzanita, medtem ko so vsi imitacijski kamni posamično lomljivi in povzročijo, da sta obe okni enake barve (vijolične).<ref name=RGC>{{navedi splet|url=https://www.theraregemstonecompany.com/gemology-articles/tanzanite-synthetics-and-imitations|publisher=The Rare Gemstone Company|author=Antony Zagoritis|title=Tanzanite Synthetics and Imitations}}</ref> Sintetični forsterit (Mg2SiO4, z magnezijem bogat končni člen olivina) se prodaja tudi kot tanzanit in ima podoben videz. Od tanzanita ga lahko ločimo na tri načine. Prvi je z uporabo refraktometra: forsterit bo pokazal lomni količnik med 1,63 in 1,67, tanzanit pa višji indeks od 1,685 do 1,707. Drugi način je uporaba Hannemanovega filtra: skozi njega bo pristen tanzanit videti oranžno rožnat, medtem ko bo forsterit zelen. Tretji način je, da preučite rezan kamen skozi njegove kronske ploskve in si ogledate paviljonske reze na zadnji strani kamna z uporabo standardne draguljarske lupe: forsterit bo pokazal dvolomnost, zaradi česar bodo rezi paviljona videti "podvojeni", medtem ko veliko nižji dvojni lom tanzanita ne bo imel te lastnosti. Nižje stopnje tanzanita se občasno izboljšajo s plastjo kobalta, saj kobalt daje globlji odtenek modre barve. Kobaltova plast se na te kamne slabo oprime in se sčasoma nagiba k drgnjenju, kar ima za posledico veliko manj intenzivno obarvan kamen. Čeprav je še vedno tanzanit, se praksa prevleke s kobaltom šteje za varljivo, razen če je pravilno oglaševana. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Tanzanite}} [[Kategorija:Dragi in poldragi kamni]] [[Kategorija:Kalcijevi minerali]] [[Kategorija:Aluminijevi minerali]] [[Kategorija:Silikatni minerali]] puvnr383329n6ekvmfxy7yqahm3kk97 Ja, Chef! 0 521248 6678892 6622927 2026-05-21T18:36:45Z ~2026-30355-21 260317 /* Sezone */ 12. sezona 6678892 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Ja, Chef!'' (nanizanka)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Ja, Chef!<br><small>(po ruski licenci ''Kuhinja'')</small> | slika = | naslov = | žanr = humoristična nanizanka | čas_trajanja = 30 minut na del | avtor = Vitalij Šliappo<br>Vasilij Kucenko<br>Igor Tudvasev<br>Dimitrij Jan<br>Pavel Danilov | uvodna_špica = | skladatelj = | glavni_igralci = [[Jurij Zrnec]]<br>[[Klemen Janežič]]<br>[[Katarina Čas]]<br>[[Domen Valič]]<br>[[Mario Ćulibrk]]<br>[[Luka Cimprič]]<br>[[Jernej Kogovšek]]<br>[[Matej Puc]]<br>[[Bojan Emeršič]]<br>[[Faketa Salihbegović]]<br>[[Viktorija Bencik Emeršič]]<br>[[Liza Marijina]]<br>[[Tina Vrbnjak]]<br>[[Tjaša Železnik]]<br>[[Nik Škrlec]]<br>[[Sebastian Cavazza]] | država = {{SLO}} | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 12 | število_predvajanih epizod = 120 | network = VOYO | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = Matjaž Stražišar | režiser = [[Marko Naberšnik]]<br>[[Igor Gajič]] | lokacija snemanja = Ljubljana | produkcijska_hiša = Bastard 9 za Pro Plus | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = VOYO <small>(plačljiva platforma)</small><br>[[POP TV]] <small>(na televiziji)</small> | začetek/konec_predvajanja = 17.6.2021 –<br>30.10.2026 | zunanje_povezave = | spletna_stran =voyo.si }} '''Ja, Chef!''' je slovenska humoristična serija, posneta po prvotno licenčni ruski seriji ''Kuhinja'' (2012–16), ki je na voljo na platformi VOYO od 17. junija 2021 dalje.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/nasveti-jurija-zrneca-ob-gledanju-nove-serije.html |title=Nasveti Jurija Zrneca za gledanje nove serije |website=24ur.com |accessdate=2022-07-14}}</ref>. Prve štiri sezone so bili vsi deli predvajani na isti dan, od pete sezone do začetka šeste sezone pa epizodo predvajajo enkrat tedensko po 2 dela skupaj. Kasneje v šesti sezoni pa le po en del na teden.<ref>{{Navedi splet|title=Ja, Chef! 6. sezona na Voyo prihaja še v letošnjem letu!|url=https://portal100.si/2022/08/22/ja-chef-6-sezona-na-voyo-prihaja-se-v-letosnjem-letu/|website=portal100.si|accessdate=2022-08-22|archive-date=2023-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230129212526/https://portal100.si/2022/08/22/ja-chef-6-sezona-na-voyo-prihaja-se-v-letosnjem-letu/|url-status=dead}}</ref> 26. septembra 2022 je serija s 15 mesečnim zamikom prišla še na televizijo, prve tri sezone so bile na voljo širšim množicam na [[POP TV]].<ref name="Pop TV">{{Navedi splet|title=Jurij Zrnec o seriji Ja, Chef!: V eni seriji so zbrani vsi žanri|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/jurij-zrnec-o-seriji-ja-chef-v-eni-seriji-so-zbrani-vsi-zanri.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> Od 2. septembra 2024 se serija na programu nadaljuje od četrte sezone dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Na POP TV prihaja priljubljena slovenska serija|url=https://www.zadovoljna.si/traci/oddaje/ja-chef-novost-4sezona-pop-tv.html|website=Zadovoljna.si|accessdate=2024-08-19|language=sl}}</ref> V sredini marca 2023 se je snemanje serije zaključilo za glavna igralca, Katarino Čas in Klemna Janežiča. Nekaj tednov kasneje, v ponedeljek, 3. aprila 2023 pa se je snemanje serije zaključilo v celoti za vse igralce. Izšlo bo skupno 12 sezon in 120 epizod .<ref>{{Navedi splet|title=Katarina Čas in Klemen Janežič končala snemanje Ja, Chef!: Bilo je čustveno|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/katarina-cas-in-klemen-janezic-koncala-snemanje-ja-chef-bilo-je-custveno.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-03}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Padla je zadnja klapa Ja, Chefa!: Vse skupaj je zelo čustveno|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/padla-je-zadnja-klapa-ja-chefa-vse-skupaj-je-zelo-custveno.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-20}}</ref> == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:95%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! ! style="background:#ccc;" width=60 |Št. delov ! style="background:#ccc;" width=128|Začetek ! style="background:#ccc;" width=128|Konec ! style="background:#ccc;" width=45|Sklic |-align=center |align="center"|1 | rowspan="12" |10 |align=right colspan=2|17. junij 2021 <small>(vse epizode naenkrat)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=Humoristična serija presežkov Ja, Chef! prihaja 17. junija|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/originalna-humoristicna-serija-presezkov-ja-chef-prihaja-17-junija.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|2 |align=right colspan=2|14. oktober 2021 <small>(vse epizode naenkrat)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo datum druge sezone priljubljene serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/razkrivamo-datum-druge-sezone-priljubljene-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|3 |align=right colspan=2|16. december 2021 <small>(vse epizode naenkrat)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=Serija Ja, Chef! se polna novih prigod vrača na VOYO|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/humoristicna-serija-ja-chef-se-vraca-na-male-ekrane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|4 |align=right colspan=2|1. maj 2022 <small>(vse epizode naenkrat)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=Poglejte napovednik nove sezone serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/poglejte-napovednik-nove-sezone-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|5 |align=right|21. julij 2022 |align=right|18. avgust 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja peta sezona serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/prihaja-peta-sezona-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ja, Chef! 5. sezona 2022 na VOYO prihaja 21. julija 2022|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/11/ja-chef-5-sezona-2022-na-voyo-prihaja-21-julija-2022-katja-bohinc-bo-nov-lik-v-5-sezoni-serije-ja-chef-igra-jo-liza-marijina/|website=uporabnastran.si|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|6 |align=right|1. december 2022 |align=right|26. januar 2023 |<ref>{{Navedi splet|title=Šesta sezona serije Ja, Chef prihaja na VOYO 1. decembra|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/ja-chef/sesta-sezona-serije-ja-chef-prihaja-na-voyo-1-decembra.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|7 |align=right|22. junij 2023 |align=right|17. avgust 2023 |<ref>{{Navedi splet|title=Na VOYO prihaja nova sezona Ja, Chef! S tem pa tudi nov lik|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/na-voyo-prihaja-nova-sezona-ja-chef-s-tem-pa-tudi-nov-lik.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|8 |align=right|9. november 2023 |align=right|4. januar 2024 |<ref>{{Navedi splet|title=Na VOYO prihaja 8. sezona VOYO originala Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/na-voyo-prihaja-8-sezona-voyo-originala-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-03|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|9 |align=right|23. maj 2024 |align=right|25. julij 2024 |<ref>{{Navedi splet|title=Nova sezona Ja, Chefa! je tu: kdo je nova plavolaska in s kom je Pika noseča? |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/ja-chef/nova-sezona-ja-chefa-je-tu-kdo-je-nova-plavolaska-in-s-kom-je-pika-noseca.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-19|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|10 |align=right|5. december 2024 |align=right|6. februar 2025 |<ref>{{Navedi splet|title=5. decembra prihaja na VOYO nova, 10. sezona serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/5-decembra-prihaja-na-voyo-nova-10-sezona-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-07|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|11 |align=right|4. september 2025 |align=right|6. november 2025 |<ref>{{Navedi splet|title=Ljubo se vrača: prihaja 11. sezona Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/ljubo-se-vraca-prihaja-11-sezona-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-21|language=sl}}</ref> |- align="center" | align="center" |12 | align="right" |28. maj 2026 |30. julij 2026 |<ref>{{Navedi splet|title=Chefova zadnja runda prihaja na VOYO 28. maja!|url=https://www.si21.com/Film/zadnja-sezona.-zadnja-postrezba/|website=si21.com|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> |} == Liki == === Glavni === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:19px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="150"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="320"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="10" |Sezona |- |[[Katarina Čas]] |Pika Golob, vodja restavracije, bivša žena Luke | rowspan="2" |1-10 |- |[[Klemen Janežič]] |Luka Čeh, kuhar, bivši mož Pike Golob |- |[[Jurij Zrnec]] |Ljubomir Bohinc, chef restavracije hotela Eleonora, nekdanji chef restavracij Chateau de Philippe in Casablanca | rowspan="17" |1-12 |- |[[Luka Cimprič]] |Tomi Šuler, kuhar na zelenjavi |- |[[Mario Ćulibrk]] |Zdravko Keuc, kuhar za ribe |- |[[Jernej Kogovšek]] |Lovro Pesek, slaščičar |- |[[Matej Puc]] |Štefan Čuk, pomočnik chefa |- |[[Domen Valič]] |Miha Kos, barman, Nastjin mož |- |[[Viktorija Bencik Emeršič]] |Nastja Martič, natakarica |- |[[Bojan Emeršič]] |Rudi Kavčič, nekdanji lastnik restavracije Chateau de Philippe, bivši Pikin fant |- |[[Faketa Salihbegović Avdagić]] |Šefika, čistilka |- |[[Tina Vrbnjak]] |Saša, natakarica |- |[[Tjaša Železnik]] |Marjeta Kolmanič, chefinja restavracije Casablanca |- |[[Liza Praprotnik]] |Monika, hostesa |- |[[Liza Marijina]] |Katja Bohinc, kuharica, Ljubomirjeva hči |- |[[Nik Škrlec]] |Denis Drozg, Lukov dolgoletni prijatelj, pianist |- |[[Sebastijan Cavazza|Sebastian Cavazza]] |Herman Kramar, nekdanji šef restavracije Chateau de Philippe |- |[[Ranko Babić]] |Lado Bešlić, upravnik hotela Eleonora |- |[[Iva Krajnc|Iva Krajnc Bagola]] |Ela Kocjančič, lastnica hotela Eleonora |- |} === Stranski === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:19px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="150"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="360"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="10" |Sezona |- |[[Jaša Jamnik]] |lastnik restavracije Casablanca |1-2, 7-8 |- |[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] |Brezdomec Radovan |1-6 |- |[[Gojmir Lešnjak - Gojc]] |Jovo, dobavitelj |1-8 |- |[[Jana Zupančič]] |Tatjana, Ljubova bivša žena |1-3, 6, 8 |- |[[Stella Majerič]] |Alisa, Ljubova in Tatjanina hči |1-3, 8 |- |[[Lea Mihevc]] |Kristina, Rudijeva bivša žena, nekdanja šefica restavracije |2-6 |- |[[Zvezdana Mlakar]] |Vera Čuk, Štefanova mama |2-4, 7-8 |- |[[Rok Vihar]] |Igor, kupec restavracije Chateau de Philippe |2-3 |- |[[Dario Varga]] |Edo Martič, Nastjin oče |3-7 |- |[[Saša Pavček]] |Nastjina mama |3-7 |- |[[Matic Jamar]] |Marjetin sin |3-4 |- |[[Blaž Dolenc]] |Senad, Jovov nečak |3, 5-8 |- |[[Bojan Maroševič]] |Albert Kranjc, zdravnik |4 |- |[[Vid Valič]] |Mitja, nekdanji natakar |4-5 |- |[[Tina Vrbnjak]] |Saša, nekdanja natakarica |5-6, 8 |- |[[Uroš Smolej]] |Andrej Šmid, kupec restavracije |6 |- |[[Zala Smolnikar]] |Violeta, mlada natakarica |6-7 |- |[[Klara Kuk]] |Eva, mlada natakarica |6-8 |- |[[Andrej Jesenovec]] |Matic, višji kuhar v restavraciji Casablanca |7-8 |- |[[Alenka Kraigher]] |Marina, Tomijeva žena |7-8 |- |} == Glej tudi == * [[Seznam epizod serije Ja, Chef!]] * [[Seznam likov serije Ja, Chef!]] * [[Seznam slovenskih televizijskih serij]] == Sklici == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-naslov|id=tt14760316}} {{Marko Naberšnik}} [[Kategorija:Slovenske televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2021]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2022]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2023]] [[Kategorija:Humoristične televizijske serije]] sdh11wsrr2xu0viwa3njdvud4n5a7kh 6678893 6678892 2026-05-21T18:38:15Z ~2026-30355-21 260317 Datum zadnje epizode 12. sezone 6678893 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Ja, Chef!'' (nanizanka)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Ja, Chef!<br><small>(po ruski licenci ''Kuhinja'')</small> | slika = | naslov = | žanr = humoristična nanizanka | čas_trajanja = 30 minut na del | avtor = Vitalij Šliappo<br>Vasilij Kucenko<br>Igor Tudvasev<br>Dimitrij Jan<br>Pavel Danilov | uvodna_špica = | skladatelj = | glavni_igralci = [[Jurij Zrnec]]<br>[[Klemen Janežič]]<br>[[Katarina Čas]]<br>[[Domen Valič]]<br>[[Mario Ćulibrk]]<br>[[Luka Cimprič]]<br>[[Jernej Kogovšek]]<br>[[Matej Puc]]<br>[[Bojan Emeršič]]<br>[[Faketa Salihbegović]]<br>[[Viktorija Bencik Emeršič]]<br>[[Liza Marijina]]<br>[[Tina Vrbnjak]]<br>[[Tjaša Železnik]]<br>[[Nik Škrlec]]<br>[[Sebastian Cavazza]] | država = {{SLO}} | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 12 | število_predvajanih epizod = 120 | network = VOYO | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = Matjaž Stražišar | režiser = [[Marko Naberšnik]]<br>[[Igor Gajič]] | lokacija snemanja = Ljubljana | produkcijska_hiša = Bastard 9 za Pro Plus | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = VOYO <small>(plačljiva platforma)</small><br>[[POP TV]] <small>(na televiziji)</small> | začetek/konec_predvajanja = 17.6.2021 –<br>30.7.2026 | zunanje_povezave = | spletna_stran =voyo.si }} '''Ja, Chef!''' je slovenska humoristična serija, posneta po prvotno licenčni ruski seriji ''Kuhinja'' (2012–16), ki je na voljo na platformi VOYO od 17. junija 2021 dalje.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/nasveti-jurija-zrneca-ob-gledanju-nove-serije.html |title=Nasveti Jurija Zrneca za gledanje nove serije |website=24ur.com |accessdate=2022-07-14}}</ref>. Prve štiri sezone so bili vsi deli predvajani na isti dan, od pete sezone do začetka šeste sezone pa epizodo predvajajo enkrat tedensko po 2 dela skupaj. Kasneje v šesti sezoni pa le po en del na teden.<ref>{{Navedi splet|title=Ja, Chef! 6. sezona na Voyo prihaja še v letošnjem letu!|url=https://portal100.si/2022/08/22/ja-chef-6-sezona-na-voyo-prihaja-se-v-letosnjem-letu/|website=portal100.si|accessdate=2022-08-22|archive-date=2023-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230129212526/https://portal100.si/2022/08/22/ja-chef-6-sezona-na-voyo-prihaja-se-v-letosnjem-letu/|url-status=dead}}</ref> 26. septembra 2022 je serija s 15 mesečnim zamikom prišla še na televizijo, prve tri sezone so bile na voljo širšim množicam na [[POP TV]].<ref name="Pop TV">{{Navedi splet|title=Jurij Zrnec o seriji Ja, Chef!: V eni seriji so zbrani vsi žanri|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/jurij-zrnec-o-seriji-ja-chef-v-eni-seriji-so-zbrani-vsi-zanri.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> Od 2. septembra 2024 se serija na programu nadaljuje od četrte sezone dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Na POP TV prihaja priljubljena slovenska serija|url=https://www.zadovoljna.si/traci/oddaje/ja-chef-novost-4sezona-pop-tv.html|website=Zadovoljna.si|accessdate=2024-08-19|language=sl}}</ref> V sredini marca 2023 se je snemanje serije zaključilo za glavna igralca, Katarino Čas in Klemna Janežiča. Nekaj tednov kasneje, v ponedeljek, 3. aprila 2023 pa se je snemanje serije zaključilo v celoti za vse igralce. Izšlo bo skupno 12 sezon in 120 epizod .<ref>{{Navedi splet|title=Katarina Čas in Klemen Janežič končala snemanje Ja, Chef!: Bilo je čustveno|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/katarina-cas-in-klemen-janezic-koncala-snemanje-ja-chef-bilo-je-custveno.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-03}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Padla je zadnja klapa Ja, Chefa!: Vse skupaj je zelo čustveno|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/padla-je-zadnja-klapa-ja-chefa-vse-skupaj-je-zelo-custveno.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-20}}</ref> == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:95%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! ! style="background:#ccc;" width=60 |Št. delov ! style="background:#ccc;" width=128|Začetek ! style="background:#ccc;" width=128|Konec ! style="background:#ccc;" width=45|Sklic |-align=center |align="center"|1 | rowspan="12" |10 |align=right colspan=2|17. junij 2021 <small>(vse epizode naenkrat)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=Humoristična serija presežkov Ja, Chef! prihaja 17. junija|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/originalna-humoristicna-serija-presezkov-ja-chef-prihaja-17-junija.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|2 |align=right colspan=2|14. oktober 2021 <small>(vse epizode naenkrat)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo datum druge sezone priljubljene serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/razkrivamo-datum-druge-sezone-priljubljene-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|3 |align=right colspan=2|16. december 2021 <small>(vse epizode naenkrat)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=Serija Ja, Chef! se polna novih prigod vrača na VOYO|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/humoristicna-serija-ja-chef-se-vraca-na-male-ekrane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|4 |align=right colspan=2|1. maj 2022 <small>(vse epizode naenkrat)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=Poglejte napovednik nove sezone serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/poglejte-napovednik-nove-sezone-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|5 |align=right|21. julij 2022 |align=right|18. avgust 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja peta sezona serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/prihaja-peta-sezona-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ja, Chef! 5. sezona 2022 na VOYO prihaja 21. julija 2022|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/11/ja-chef-5-sezona-2022-na-voyo-prihaja-21-julija-2022-katja-bohinc-bo-nov-lik-v-5-sezoni-serije-ja-chef-igra-jo-liza-marijina/|website=uporabnastran.si|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|6 |align=right|1. december 2022 |align=right|26. januar 2023 |<ref>{{Navedi splet|title=Šesta sezona serije Ja, Chef prihaja na VOYO 1. decembra|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/ja-chef/sesta-sezona-serije-ja-chef-prihaja-na-voyo-1-decembra.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-30|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|7 |align=right|22. junij 2023 |align=right|17. avgust 2023 |<ref>{{Navedi splet|title=Na VOYO prihaja nova sezona Ja, Chef! S tem pa tudi nov lik|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/na-voyo-prihaja-nova-sezona-ja-chef-s-tem-pa-tudi-nov-lik.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|8 |align=right|9. november 2023 |align=right|4. januar 2024 |<ref>{{Navedi splet|title=Na VOYO prihaja 8. sezona VOYO originala Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/na-voyo-prihaja-8-sezona-voyo-originala-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-03|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|9 |align=right|23. maj 2024 |align=right|25. julij 2024 |<ref>{{Navedi splet|title=Nova sezona Ja, Chefa! je tu: kdo je nova plavolaska in s kom je Pika noseča? |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/ja-chef/nova-sezona-ja-chefa-je-tu-kdo-je-nova-plavolaska-in-s-kom-je-pika-noseca.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-19|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|10 |align=right|5. december 2024 |align=right|6. februar 2025 |<ref>{{Navedi splet|title=5. decembra prihaja na VOYO nova, 10. sezona serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/5-decembra-prihaja-na-voyo-nova-10-sezona-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-07|language=sl}}</ref> |-align=center |align="center"|11 |align=right|4. september 2025 |align=right|6. november 2025 |<ref>{{Navedi splet|title=Ljubo se vrača: prihaja 11. sezona Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/ljubo-se-vraca-prihaja-11-sezona-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-21|language=sl}}</ref> |- align="center" | align="center" |12 | align="right" |28. maj 2026 |30. julij 2026 |<ref>{{Navedi splet|title=Chefova zadnja runda prihaja na VOYO 28. maja!|url=https://www.si21.com/Film/zadnja-sezona.-zadnja-postrezba/|website=si21.com|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> |} == Liki == === Glavni === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:19px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="150"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="320"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="10" |Sezona |- |[[Katarina Čas]] |Pika Golob, vodja restavracije, bivša žena Luke | rowspan="2" |1-10 |- |[[Klemen Janežič]] |Luka Čeh, kuhar, bivši mož Pike Golob |- |[[Jurij Zrnec]] |Ljubomir Bohinc, chef restavracije hotela Eleonora, nekdanji chef restavracij Chateau de Philippe in Casablanca | rowspan="17" |1-12 |- |[[Luka Cimprič]] |Tomi Šuler, kuhar na zelenjavi |- |[[Mario Ćulibrk]] |Zdravko Keuc, kuhar za ribe |- |[[Jernej Kogovšek]] |Lovro Pesek, slaščičar |- |[[Matej Puc]] |Štefan Čuk, pomočnik chefa |- |[[Domen Valič]] |Miha Kos, barman, Nastjin mož |- |[[Viktorija Bencik Emeršič]] |Nastja Martič, natakarica |- |[[Bojan Emeršič]] |Rudi Kavčič, nekdanji lastnik restavracije Chateau de Philippe, bivši Pikin fant |- |[[Faketa Salihbegović Avdagić]] |Šefika, čistilka |- |[[Tina Vrbnjak]] |Saša, natakarica |- |[[Tjaša Železnik]] |Marjeta Kolmanič, chefinja restavracije Casablanca |- |[[Liza Praprotnik]] |Monika, hostesa |- |[[Liza Marijina]] |Katja Bohinc, kuharica, Ljubomirjeva hči |- |[[Nik Škrlec]] |Denis Drozg, Lukov dolgoletni prijatelj, pianist |- |[[Sebastijan Cavazza|Sebastian Cavazza]] |Herman Kramar, nekdanji šef restavracije Chateau de Philippe |- |[[Ranko Babić]] |Lado Bešlić, upravnik hotela Eleonora |- |[[Iva Krajnc|Iva Krajnc Bagola]] |Ela Kocjančič, lastnica hotela Eleonora |- |} === Stranski === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:19px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="150"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="360"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="10" |Sezona |- |[[Jaša Jamnik]] |lastnik restavracije Casablanca |1-2, 7-8 |- |[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] |Brezdomec Radovan |1-6 |- |[[Gojmir Lešnjak - Gojc]] |Jovo, dobavitelj |1-8 |- |[[Jana Zupančič]] |Tatjana, Ljubova bivša žena |1-3, 6, 8 |- |[[Stella Majerič]] |Alisa, Ljubova in Tatjanina hči |1-3, 8 |- |[[Lea Mihevc]] |Kristina, Rudijeva bivša žena, nekdanja šefica restavracije |2-6 |- |[[Zvezdana Mlakar]] |Vera Čuk, Štefanova mama |2-4, 7-8 |- |[[Rok Vihar]] |Igor, kupec restavracije Chateau de Philippe |2-3 |- |[[Dario Varga]] |Edo Martič, Nastjin oče |3-7 |- |[[Saša Pavček]] |Nastjina mama |3-7 |- |[[Matic Jamar]] |Marjetin sin |3-4 |- |[[Blaž Dolenc]] |Senad, Jovov nečak |3, 5-8 |- |[[Bojan Maroševič]] |Albert Kranjc, zdravnik |4 |- |[[Vid Valič]] |Mitja, nekdanji natakar |4-5 |- |[[Tina Vrbnjak]] |Saša, nekdanja natakarica |5-6, 8 |- |[[Uroš Smolej]] |Andrej Šmid, kupec restavracije |6 |- |[[Zala Smolnikar]] |Violeta, mlada natakarica |6-7 |- |[[Klara Kuk]] |Eva, mlada natakarica |6-8 |- |[[Andrej Jesenovec]] |Matic, višji kuhar v restavraciji Casablanca |7-8 |- |[[Alenka Kraigher]] |Marina, Tomijeva žena |7-8 |- |} == Glej tudi == * [[Seznam epizod serije Ja, Chef!]] * [[Seznam likov serije Ja, Chef!]] * [[Seznam slovenskih televizijskih serij]] == Sklici == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-naslov|id=tt14760316}} {{Marko Naberšnik}} [[Kategorija:Slovenske televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2021]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2022]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2023]] [[Kategorija:Humoristične televizijske serije]] 7uw3jr3psbjw0w9rdnrvay5h7a26eix Navadna smreka 0 521420 6678989 6280051 2026-05-22T06:21:02Z ~2026-30628-18 260339 /* Opis */ 6678989 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadna smreka | image = Kuusk Keila-Paldiski rdt ääres.jpg | image_width = 240px | image_caption = | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 12 November 2021">{{cite iucn |author=Farjon, A. |date=2017 |title=''Picea abies'' |volume=2017 |page=e.T42318A71233492 |doi=10.2305/IUCN.UK.2017-2.RLTS.T42318A71233492.en |access-date=12 November 2021}}</ref> | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Spermatophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Coniferophytina]] (igličastolistne golosemenke) | classis = [[Pinopsida]] | subclassis = [[Pinidae]] (storžnjaki) | ordo = [[Pinales]] (borovci) | familia = [[Pinaceae]] (borovke) | genus = '''''Picea''''' (smreka) | species = abies | genus_authority = ([[Carl Linnaeus|L.]]) [[Gustav Karl Wilhelm Hermann Karsten|H. Karst.]] | range_map = Norway Spruce Picea abies distribution map 2.png | range_map_caption = Razširjenost navadne smreke.<ref name="iucn status 12 November 2021" /> | range_map2 = Picea abies range.svg | range_map2_caption = Zemljevid razširjenosti. Zelena: naravno uspeva. Ornažna: umetno vpeljana. Križci in trikotniki prikazujejo izolirane populacije. }} '''Navadna smreka'''<ref name=BSBI07>{{BSBI 2007 |access-date=2014-10-17}}</ref> ali '''evropska smreka''' '''(''Picea abies)''''' je vrsta [[smreka|smreke]], ki izvira iz severne, srednje in vzhodne [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.conifers.org/pi/Picea_abies.php |title=Picea abies (Norway spruce) description |website=Conifers.org |access-date=2017-01-08}}</ref> Ima veje, ki običajno visijo navzdol in največje storže vseh smrek, dolge 9–17 cm. Je v zelo tesnem sorodstvu s sibirsko smreko (''Picea obovata''), ki jo nadomešča vzhodno od gorovja Ural in s katero se prosto križa. Navadna smreka je zelo razširjena, ker jo sadijo zaradi lesa, in je vrsta, ki se uporablja kot glavno božično drevo v več državah po svetu. To je bila prva golosemenka s sekvencioniranim genomom. Latinski [[vrstni pridevek]] ''abies'' pomeni »podoben jelki«.<ref name=RHSLG>{{navedi knjigo | last=Harrison |first=Lorraine | title=RHS Latin for Gardeners | url=https://archive.org/details/rhslatinforgarde0000harr | year=2012 |publisher=Mitchell Beazley | location=United Kingdom | isbn=978-1845337315}}</ref> == Opis == [[File:Picea abies - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-105.jpg|thumb|upright|left|Ilustracija P. abies iz leta 1885, ki prikazuje storže in liste.]] [[File:Picea abies young female cone - Keila.jpg|thumb|upright|Mlad ženski s–55 m visoko in s premerom debla od 1 do 1,5 m. V mladosti lahko raste hitro, do 1 m na leto v prvih 25 letih v ugodnih razmerah, vendar rast postane počasnejša, ko preseže 20 m. Poganjki so oranžno rjavi in goli. Listi so igličasti s topimi konicami,<ref name="FNA">{{eFloras|1|200005295|Picea utu68h86888gtrzwisxu hff8*// abies|family=Pinaceae |first=Ronald J. |last=Taylor}}</ref> dolgi 12–14 mm, štirioglatega prereza in temno zeleni na vseh štirih straneh z neopaznimi ustnimi linijami. Semenski storžki so dolgi 9–17 cm (najdaljši med smrekami) in imajo vrhove lusk s topo do ostro trikotno zašiljeno stranjo. So zeleni ali rdečkasti, zorijo rjavi 5–7 mesecev po oprašitvi. Semena so črna, dolga 4–5 mm, z bledo rjavim krilom 15 mm. Najvišja izmerjena navadna smreka je visoka 62,26 m in raste v bližini [[Ribnica na Pohorju|Ribnice na Pohorju]] v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.monumentaltrees.com/en/trees/norwayspruce/records/ |website=Monumental trees |title=''Picea abies'' records}}</ref> == Razširjenost in ekologija == Navadna smreka raste po vsej Evropi od Norveške na severozahodu in Poljske proti vzhodu, pa tudi v gorah srednje Evrope, jugozahodno do zahodnega konca Alp ter jugovzhodno v Karpatih in na Balkanu do skrajnega severa Grčije. Severna meja je na Arktiki, severno od 70° S na Norveškem. Njeno vzhodno mejo v Rusiji je težko določiti zaradi obsežne [[Križanec|hibridizacije]] in intergradacije s [[sibirska smreka|sibirsko smreko]] (''Picea obovata''), vendar se običajno navaja kot [[Uralsko gorovje]]. Vendar pa drevesa, ki kažejo nekatere znake sibirske smreke, segajo daleč na zahod do severne Finske, z nekaj zapisi na severovzhodu Norveške. Hibrid je znan kot ''Picea × fennica'' (ali ''P. abies subsp. Fennica'', če oba taksona štejemo za [[Podvrsta (biologija)|podvrsti]]) in ga je mogoče razlikovati po nagnjenosti k dlakavim poganjkom in storžkom z gladko zaobljenimi luskami. Z luskami smrekovih storžev se hranijo [[gosenica|gosenice]] [[Listni zavijači|listnega zavijača]] ''Cydia illutana'', medtem ko se ''Cydia duplicana'' prehranjuje z lubjem okoli poškodb ali ran. == Taksonomija == Storži ''P. obovata'' in ''Picea abies'' {{Multiple image | direction = horizontal | align = right | total_width = 240 | header = Cones of ''P.&nbsp;obovata'' and ''Picea abies'' | image1 = Picea obovata Brno4.JPG | caption1 = Storži P. obovata so kratki in imajo zaobljene luske. | image2 = Picea abies cone.jpg | caption2 = Storži P. abies so daljši in imajo koničaste luske. }} Populacije v jugovzhodni Evropi imajo v povprečju daljše storže z bolj koničastimi luskami; te včasih ločimo kot ''Picea abies var. Acuminata'', vendar obstaja obsežno prekrivanje variacij z drevesi iz drugih delov območja. Nekateri botaniki obravnavajo sibirsko smreko kot podvrsto navadne smreke, čeprav so v svojih značilnih oblikah zelo različne, saj ima sibirska smreka storže, dolge le 5–10 cm, z gladko zaobljenimi luskami in pubertetnimi poganjki. Izkazalo se je, da sta si genetsko navadna in sibirska smreka zelo podobni in ju lahko obravnavamo kot dve tesno povezani podvrsti ''P. abies''. Druga smreka z gladko zaobljenimi stožčastimi luskami in dlakastimi poganjki se redko pojavlja v osrednjih Alpah v vzhodni Švici. Odlikuje jo tudi debelejše, modrozelene liste. Številna besedila jo obravnavajo kot različico navadne smreke, vendar je tako različna kot mnoge druge smreke in se zdi, da je tesneje povezana s sibirsko smreko (''Picea obovata''), Schrenkovo smreko (''Picea schrenkiana'') iz srednje Azije in smreko Morinda (''Picea smithiana'') v [[Himalaja|Himalaji]]. Kot samostojna vrsta se imenuje alpska smreka (''Picea alpestris''). Tako kot pri sibirski smreki se obsežno križa z navadno smreko; čisti primerki so redki. Hibridi so splošno znani kot navadna smreka, ki je ne smemo zamenjevati s čisto vrsto norveške smreke. == Gojenje == [[File:Trafalgar_Square_Christmas_tree8.jpg|thumb|upright|Božično drevo na trgu [[Trafalgar Square]] leta 2008. [[London]]u vsako leto podari norveško glavno mesto [[Oslo]], norveške smreke, ki so stare okoli 50 do 60 let.]] [[File:Picea abies 'Inversa'.jpg|thumb|upright|''Picea abies'' 'Inversa']] [[File:Picea abies 'Virgata'.jpg|thumb|upright|''Picea abies'' 'Virgata']] [[File:Fichtenkultur.jpg|thumb|upright|Obrobno vetrolomno območje skupine mlade smreke dvanajst let po Kyrillu / Vogelsbergu]] Navadna smreka je ena najbolj razširjenih smrek, tako znotraj kot izven svojega naravnega območja razširjenosti, in ena gospodarsko najpomembnejših vrst iglavcev v Evropi. Uporablja se kot okrasno drevo v parkih in vrtovih. Veliko jo sadijo tudi za božično drevo. Vsak božič norveška prestolnica [[Oslo]] mestom [[London]] (božično drevo Trafalgar Square), [[Edinburgh]] in [[Washington D.C.]] podeli norveško smreko, ki jo postavijo na osrednji trg vsakega mesta. To je predvsem znak hvaležnosti za pomoč, ki so jo te države namenile med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].<ref>{{navedi splet|author=British Embassy Oslo|title=Oslo's Christmas tree gift to Trafalgar Square|url=https://www.gov.uk/government/world-location-news/oslos-christmas-tree-gift-to-trafalgar-square|website=GOV.UK|access-date=28 June 2015}}</ref> V Severni Ameriki je navadna smreka široko zasajena, zlasti na severovzhodu, pacifiški obali in v zveznih državah v Rocky Mountain ter v jugovzhodni [[Kanada|Kanadi]]. Naturalizirana je v nekaterih delih Severne Amerike. Obstajajo naturalizirane populacije, ki se pojavljajo od Connecticuta do Michigana in verjetno se pojavljajo tudi drugje. Navadne smreke so bolj tolerantne na vroče in vlažno vreme kot številni iglavci, ki ne uspevajo razen v območjih s hladnim poletjem, in bodo zrasle do območja rasti USDA 8. Pridelava semena se začne, ko je drevo v četrtem desetletju in je skupna življenjska doba do 300 let v naravnem območju razširjenosti v Evropi. Uvedene navadne smreke na Britanskem otočju in v Severni Ameriki imajo veliko krajšo pričakovano življenjsko dobo. Ko se drevo stara, se njegova krošnja redči in spodnje veje odmrejo. V severnih ZDA in Kanadi poročajo, da je smreka na nekaterih lokacijah invazivna; vendar pa ne predstavlja težave v coni 6 in več, saj imajo semena znatno zmanjšano stopnjo kalitve na območjih z vročimi in vlažnimi poletji. Navadna smreka dobro prenaša kisla tla, slabo pa uspeva na suhih ali pomanjkljivih tleh. Od leta 1928 do šestdesetih let 20. stoletja so ga sadili na površinskih rudnikih v Indiani. === Kultivarji === Več sort je bilo izbranih kot okrasne ('Barrya', 'Capitata', 'Decumbens', 'Dumosa', 'Clanbrassiliana', 'Gregoryana', 'Inversa', 'Microsperma', 'Nidiformis', 'Ohlendorffii', 'Repens' ', 'Tabuliformis', 'Maxwellii', 'Virgata', 'Inversa', 'Pendula'), z najrazličnejšimi velikostmi in oblikami, od gozdnih dreves polne velikosti do izjemno počasi rastočih, ležečih oblik. Občasno se z njimi trguje pod zastarelim znanstvenim imenom ''Picea excelsa'' (nelegitimno ime).<ref>{{navedi splet|url=https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=194775#|title=ITIS Standard Report Page: Picea excelsa|website=www.itis.gov|access-date=2019-07-10}}</ref> Naslednje sorte so prejele nagrado Royal Horticultural Society Award of Garden Merit:<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/plants/pdfs/agm-lists/agm-ornamentals.pdf | title = AGM Plants - Ornamental | date = July 2017 | page = 78 | publisher = Royal Horticultural Society | access-date = 25 April 2018}}</ref> * 'Acrocona'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/90634/i-Picea-abies-i-Acrocona/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Acrocona' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 4 m visoka in široka * 'Clanbrassiliana'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/97950/i-Picea-abies-i-Clanbrassiliana/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Clanbrassiliana' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 1,2 m visoka in 2,4 m široka * 'Inversa'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/83770/i-Picea-abies-i-Inversa/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Inversa' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 9 m visoka in 4 m široka * 'Little Gem'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/94308/i-Picea-abies-i-Little-Gem/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Little Gem' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 0,5 m visoka in široka * 'Nidiformis'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/98841/i-Picea-abies-i-Nidiformis/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Nidiformis' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 1,5 m visoka in 4 m široka === Druga uporaba === Smreka se uporablja v gozdarstvu za (mehki) les<ref>{{navedi splet|last1=Buckley|first1=Michael|title=A basic guide to softwoods and hardwoods|url=http://www.worldhardwoods.com/files/articles_basicguide.pdf|publisher=worldhardwoods.com|date=2005|access-date=1 October 2017|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819093840/http://www.worldhardwoods.com/files/articles_basicguide.pdf|url-status=dead}}</ref> in proizvodnjo papirja. <gallery mode="packed"> File:Norway spruce (Picea abies) trunk cross section.png|Prerez debla ''Picea abies'' File:Picea abies wood texture.jpg|Prerez debla ''Picea abies'' od blizu </gallery> Iz drevesa izvira [[smrekovo pivo]], ki so ga nekoč uporabljali za preprečevanje in celo zdravljenje skorbuta.<ref>{{navedi splet|author=Karellp|title=New Beer – Spruce Beer|url=http://blackcreekbrewery.wordpress.com/2012/06/11/new-brew-spruce-beer-2/|publisher=The Black Creek Growler|access-date=30 September 2012|date=2012-06-11}}</ref> To visoko vsebnost vitamina C lahko uživate kot čaj iz vršičkov poganjkov ali celo jeste neposredno z drevesa, ko so svetlo zeleni in novi spomladi. Proizvajalci glasbil s strunami ga cenijo kot vir tonskega lesa.<ref>{{navedi splet|author=Paul Hostetter |url=http://www.lutherie.net/eurospruce.html |title=European spruce ranges, and commentary on Picea spp |website=Lutherie.net |access-date=2017-01-08}}</ref> Ena oblika drevesa, imenovana ''Haselfichte'' (lešnikova smreka), raste v evropskih [[Alpe|Alpah]] in jo je UNESCO priznal kot nesnovno kulturno dediščino. To obliko je [[Antonio Stradivari|Stradivari]] uporabljal za glasbila.<ref>{{navedi splet |url=http://www.waldwissen.net/waldwirtschaft/holz/verarbeitung/wsl_haselfichte/index_DE |title=Die Haselfichte |website=Waldwissen.net |date=2012-06-20 |access-date=2017-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170119072746/http://www.waldwissen.net/waldwirtschaft/holz/verarbeitung/wsl_haselfichte/index_DE |archive-date=2017-01-19}}</ref> Vršički smrekovih poganjkov so bili v tradicionalni avstrijski medicini uporabljeni za notranjo uporabo (kot sirup ali čaj) in zunanje (kot kopeli, za inhalacijo, kot mazila, kot nanos smole ali kot čaj) za zdravljenje bolezni dihalnih poti, kože, lokomotornega sistema. , prebavila in okužbe. Navadna smreka se pogosto uporablja tudi pri gojenju bonsajev.<ref name="Norway Spruce Bonsai Tree Care Essentials">{{navedi splet|url=https://www.bonsaiable.com/blog/norway-spruce-bonsai-tree-care |title=Norway Spruce Bonsai Tree Care Essentials | publisher=Bonsaiable.co.uk}}</ref> == Dolgoživost == Sporočilo za javnost univerze Umeå pravi, da je klon navadne smreke, imenovan ''[[Old Tjikko]]'', star 9550 let, »najstarejše živo drevo«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.info.umu.se/NYHETER/PressmeddelandeEng.aspx?id=3061 |publisher=Umeå University |title=World's oldest living tree discovered in Sweden |date=April 16, 2008 |access-date=26 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080420213045/http://www.info.umu.se/NYHETER/PressmeddelandeEng.aspx?id=3061 |archive-date=20 April 2008 |url-status=dead}}</ref> Ugotovljeno je bilo, da je najstarejši posamezen primerek navadne smreke, ki so ga leta 2012 odkrili z datiranjem drevesnih obročev v naravnem rezervatu okrožja Buskerud na Norveškem, star 532 let.<ref>{{navedi splet|url=https://sciencenorway.no/age-agriculture--fisheries-forest/the-oldest-spruce-in-northern-europe-is-532-years-old/1378265|title=The oldest spruce in Northern Europe is 532 years old|date=27 October 2012}}</ref> Vendar pa je [[Pando (drevo)|Pando]], sestoj 47.000 tresočih se klonov trepetlike, ocenjen na starost med 14.000 in enim milijonom let.<ref>[http://www.nps.gov/brca/naturescience/quakingaspen.htm Quaking Aspen] by the [[Bryce Canyon]] [[National Park Service]]</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/podcast/episode/2aa00080-0ad4-55e1-ea50bc7a36a218c4/|title=Swedish Spruce Is World's Oldest Tree|first=Scientific|last=American|website=Scientific American}}</ref> Poudarek je na razliki med edninskim ''najstarejšim drevesom'' in večkratnimi ''najstarejšimi drevesi'' ter med ''najstarejšim klonom'' in ''najstarejšim neklonom''. Old Tjikko je eden od serije genetsko identičnih klonov, ki rastejo iz koreninskega sistema, katerega del je na podlagi ogljičnega datiranja ocenjen na 9550 let. Najstarejše znano posamezno drevo (ki ni izkoristilo vegetativnega kloniranja) je ščetinasti bor Velikega bazena, star več kot 5000 let (kalitev leta 3051 pr. n. št.).<ref>{{navedi splet |url=http://www.rmtrr.org/oldlist.htm |title=Old List |work=Rocky Mountain Tree-Ring Research |access-date=16 August 2013}}</ref> == Genetika == Genom ''Picea abies'' je bil sekvenciran leta 2013, prvi genom golosemenk, ki je bil popolnoma sekvenciran. Genom vsebuje približno 20 milijard baznih parov in je približno šestkrat večji od človeškega genoma, čeprav ima podobno število genov. Velik delež genoma smreke je sestavljen iz ponavljajočih se sekvenc DNK, vključno z dolgimi končnimi ponavljajočimi se prenosljivimi elementi. Kljub nedavnemu napredku v množičnem vzporednem sekvenciranju DNK je sestavljanje tako velikega in ponavljajočega se genoma še posebej zahtevna naloga, predvsem z računalniškega vidika. Znotraj populacij ''Picea abies'' obstaja velika genetska variabilnost, ki najverjetneje odraža postglacialno evolucijsko zgodovino populacij. Genetsko raznovrstnost je mogoče odkriti zlasti, če pogledamo, kako se populacije odzivajo na podnebne razmere. Npr. razlike v času in dolžini letnega obdobja rasti ter razlike v odpornosti proti zmrzali spomladi in jeseni. Te letne vzorce rasti je pomembno prepoznati, da izberemo ustrezen material za pogozdovanje Picea abies.<ref>{{cite journal|author=Skrøppa, T.|title=''Picea abies'' - Norway spruce|journal=EUFORGEN; Technical Guidelines for Genetic Conservation and Use|date=2003|url=http://www.euforgen.org/fileadmin//templates/euforgen.org/upload/Publications/Technical_guidelines/856_Technical_guidelines_for_genetic_conservation_and_use_for_Norway_spruce__Picea_abies_.pdf|access-date=2022-07-18|archive-date=2016-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20161022021658/http://www.euforgen.org/fileadmin//templates/euforgen.org/upload/Publications/Technical_guidelines/856_Technical_guidelines_for_genetic_conservation_and_use_for_Norway_spruce__Picea_abies_.pdf|url-status=dead}}</ref> == Kemija == Glukozid p-hidroksibenzojske kisline, picein, piceatanol in njegov glukozid (astringin), izorhapontin (glukozid izorhapontigenina), katehin in ferulinska kislina so fenolne spojine, ki jih najdemo v mikoriznih in nemikoriznih koreninah smreke.<ref name=Munzenberger1990>{{cite journal |author1=Münzenberger, B. |author2=Heilemann, J. |author3=Strack, D. |author4=Kottke, I. |author5=Oberwinkler, F. |title=Phenolics of mycorrhizas and non-mycorrhizal roots of Norway spruce |url=https://archive.org/details/sim_planta_1990-08_182_1/page/142 |journal=Planta |year=1990 |volume=182 |issue=1 |pages=142–148 |doi=10.1007/BF00239996 |pmid=24197010|s2cid=43504838}}</ref> Piceol<ref name=Lokke1990>{{cite journal|last=Løkke|first=Hans|title=Picein and piceol concentrations in Norway spruce |journal=Ecotoxicology and Environmental Safety |date=June 1990 |volume=19 |issue=3 |pages=301–309 |doi=10.1016/0147-6513(90)90032-Z |pmid=2364913}}</ref> in astringin<ref name=Lindberg1992>{{cite journal|author1=Lindberg, M. |author2=Lundgren, L. |author3=Gref, R. |author4=Johansson, M. |title=Stilbenes and resin acids in relation to the penetration of Heterobasidion annosum through the bark of ''Picea abies'' |journal=Forest Pathology |date=1 May 1992 |volume=22 |issue=2 |pages=95–106 |doi=10.1111/j.1439-0329.1992.tb01436.x}}</ref> najdemo tudi v P. abies. == Raziskave == Izvlečki iz ''Picea abies'' so pokazali zaviralno aktivnost na lipazo pankreasa prašičev in vitro.<ref>{{cite journal|title=Screening of selected food and medicinal plant extracts for pancreatic lipase inhibition |doi=10.1002/ptr.2718 |pmid=19107742 |volume=23 |issue=6 |journal=Phytotherapy Research |pages=874–877|year = 2009|last1 = Slanc|first1 = Petra|last2=Doljak |first2=Bojan |last3=Kreft |first3=Samo |last4=Lunder |first4=Mojca |last5=Janeš |first5=Damjan |last6=šTrukelj |first6=Borut|s2cid=22562789}}</ref> == Sinonimi == Picea abies (L.) H. Karst je sprejeto ime te vrste. Objavljenih je bilo več kot 150 sinonimov za Picea abies.<ref name=ThePlantList>{{ThePlantList | id =kew-2562738 | taxon =Picea abies | authority =(L.) H. Karst | accessdate = 14 March 2014}}</ref> Homotipski sinonimi za Picea abies so:<ref name=WorldCklist>{{WCSP |380406 |''Picea abies'' (L.) H.Karst., Deut. Fl.: 325 (1881) |accessdate=14 March 2014}}</ref> *Pinus abies L. *Abies picea Mill. *Pinus pyramidalis Salisb. *Pinus abies subsp. vulgaris Voss *Abies abies (L.) Druce Nekateri heterotipični sinonimi za Picea abies so: *Abies alpestris Brügger *Abies carpatica (Loudon) Ravenscr. *Abies cinerea Borkh. *Abies clambrasiliana Lavallée *Abies clanbrassiliana P. Lawson *Abies coerulescens K. Koch *Abies conica Lavallée *Abies elegans Sm. ex J.Knight *Abies eremita K.Koch *Abies erythrocarpa (Purk.) Nyman *Abies excelsa (Lam.) Poir. *Abies extrema Th.Fr. *Abies finedonensis Gordon *Abies gigantea Sm. ex Carrière *Abies gregoryana H. Low. ex Gordon *Abies inverta R. Sm. ex Gordon *Abies lemoniana Booth ex Gordon *Abies medioxima C.Lawson *Abies minuta Poir. *Abies montana Nyman *Abies parvula Knight *Abies subarctica (Schur) Nyman *Abies viminalis Wahlenb. *Picea alpestris (Brügger) Stein *Picea cranstonii Beissn. *Picea elegantissima Beissn. *Picea excelsa (Lam.) Link *Picea finedonensis Beissn. *Picea gregoryana Beissn. *Picea integrisquamis (Carrière) Chiov. *Picea maxwellii Beissn. *Picea montana Schur *Picea remontii Beissn. *Picea rubra A. Dietr. *Picea subarctica Schur *Picea velebitica Simonk. ex Kümmerle *Picea viminalis (Alstr.) Beissn. *Picea vulgaris Link *Pinus excelsa Lam. *Pinus sativa Lam. *Pinus viminalis Alstr. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Wikispecies}} * [http://congenie.org/start Spruce Genome Project] at Congenie.org * [http://www.euforgen.org/species/picea-abies/ ''Picea abies''] - distribution map, genetic conservation units and related resources. European Forest Genetic Resources Programme (EUFORGEN) {{Taxonbar|from=Q145992}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Borovke]] [[Kategorija:Drevesa]] [[Kategorija:Flora Evrope]] 530648b85ctiq2946c34lw6dzrqzbz8 6679071 6678989 2026-05-22T09:50:27Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6678989|6678989]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-30628-18|~2026-30628-18]] ([[User talk:~2026-30628-18|pogovor]])vandalizem 6679071 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadna smreka | image = Kuusk Keila-Paldiski rdt ääres.jpg | image_width = 240px | image_caption = | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 12 November 2021">{{cite iucn |author=Farjon, A. |date=2017 |title=''Picea abies'' |volume=2017 |page=e.T42318A71233492 |doi=10.2305/IUCN.UK.2017-2.RLTS.T42318A71233492.en |access-date=12 November 2021}}</ref> | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Spermatophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Coniferophytina]] (igličastolistne golosemenke) | classis = [[Pinopsida]] | subclassis = [[Pinidae]] (storžnjaki) | ordo = [[Pinales]] (borovci) | familia = [[Pinaceae]] (borovke) | genus = '''''Picea''''' (smreka) | species = abies | genus_authority = ([[Carl Linnaeus|L.]]) [[Gustav Karl Wilhelm Hermann Karsten|H. Karst.]] | range_map = Norway Spruce Picea abies distribution map 2.png | range_map_caption = Razširjenost navadne smreke.<ref name="iucn status 12 November 2021" /> | range_map2 = Picea abies range.svg | range_map2_caption = Zemljevid razširjenosti. Zelena: naravno uspeva. Ornažna: umetno vpeljana. Križci in trikotniki prikazujejo izolirane populacije. }} '''Navadna smreka'''<ref name=BSBI07>{{BSBI 2007 |access-date=2014-10-17}}</ref> ali '''evropska smreka''' '''(''Picea abies)''''' je vrsta [[smreka|smreke]], ki izvira iz severne, srednje in vzhodne [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.conifers.org/pi/Picea_abies.php |title=Picea abies (Norway spruce) description |website=Conifers.org |access-date=2017-01-08}}</ref> Ima veje, ki običajno visijo navzdol in največje storže vseh smrek, dolge 9–17 cm. Je v zelo tesnem sorodstvu s sibirsko smreko (''Picea obovata''), ki jo nadomešča vzhodno od gorovja Ural in s katero se prosto križa. Navadna smreka je zelo razširjena, ker jo sadijo zaradi lesa, in je vrsta, ki se uporablja kot glavno božično drevo v več državah po svetu. To je bila prva golosemenka s sekvencioniranim genomom. Latinski [[vrstni pridevek]] ''abies'' pomeni »podoben jelki«.<ref name=RHSLG>{{navedi knjigo | last=Harrison |first=Lorraine | title=RHS Latin for Gardeners | url=https://archive.org/details/rhslatinforgarde0000harr | year=2012 |publisher=Mitchell Beazley | location=United Kingdom | isbn=978-1845337315}}</ref> == Opis == [[File:Picea abies - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-105.jpg|thumb|upright|left|Ilustracija P. abies iz leta 1885, ki prikazuje storže in liste.]] [[File:Picea abies young female cone - Keila.jpg|thumb|upright|Mlad ženski storž]] Navadna smreka je veliko, hitro rastoče zimzeleno drevo [[iglavci|iglavcev]], ki zraste 35–55 m visoko in s premerom debla od 1 do 1,5 m. V mladosti lahko raste hitro, do 1 m na leto v prvih 25 letih v ugodnih razmerah, vendar rast postane počasnejša, ko preseže 20 m. Poganjki so oranžno rjavi in goli. Listi so igličasti s topimi konicami,<ref name="FNA">{{eFloras|1|200005295|Picea abies|family=Pinaceae |first=Ronald J. |last=Taylor}}</ref> dolgi 12–14 mm, štirioglatega prereza in temno zeleni na vseh štirih straneh z neopaznimi ustnimi linijami. Semenski storžki so dolgi 9–17 cm (najdaljši med smrekami) in imajo vrhove lusk s topo do ostro trikotno zašiljeno stranjo. So zeleni ali rdečkasti, zorijo rjavi 5–7 mesecev po oprašitvi. Semena so črna, dolga 4–5 mm, z bledo rjavim krilom 15 mm. Najvišja izmerjena navadna smreka je visoka 62,26 m in raste v bližini [[Ribnica na Pohorju|Ribnice na Pohorju]] v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.monumentaltrees.com/en/trees/norwayspruce/records/ |website=Monumental trees |title=''Picea abies'' records}}</ref> == Razširjenost in ekologija == Navadna smreka raste po vsej Evropi od Norveške na severozahodu in Poljske proti vzhodu, pa tudi v gorah srednje Evrope, jugozahodno do zahodnega konca Alp ter jugovzhodno v Karpatih in na Balkanu do skrajnega severa Grčije. Severna meja je na Arktiki, severno od 70° S na Norveškem. Njeno vzhodno mejo v Rusiji je težko določiti zaradi obsežne [[Križanec|hibridizacije]] in intergradacije s [[sibirska smreka|sibirsko smreko]] (''Picea obovata''), vendar se običajno navaja kot [[Uralsko gorovje]]. Vendar pa drevesa, ki kažejo nekatere znake sibirske smreke, segajo daleč na zahod do severne Finske, z nekaj zapisi na severovzhodu Norveške. Hibrid je znan kot ''Picea × fennica'' (ali ''P. abies subsp. Fennica'', če oba taksona štejemo za [[Podvrsta (biologija)|podvrsti]]) in ga je mogoče razlikovati po nagnjenosti k dlakavim poganjkom in storžkom z gladko zaobljenimi luskami. Z luskami smrekovih storžev se hranijo [[gosenica|gosenice]] [[Listni zavijači|listnega zavijača]] ''Cydia illutana'', medtem ko se ''Cydia duplicana'' prehranjuje z lubjem okoli poškodb ali ran. == Taksonomija == Storži ''P. obovata'' in ''Picea abies'' {{Multiple image | direction = horizontal | align = right | total_width = 240 | header = Cones of ''P.&nbsp;obovata'' and ''Picea abies'' | image1 = Picea obovata Brno4.JPG | caption1 = Storži P. obovata so kratki in imajo zaobljene luske. | image2 = Picea abies cone.jpg | caption2 = Storži P. abies so daljši in imajo koničaste luske. }} Populacije v jugovzhodni Evropi imajo v povprečju daljše storže z bolj koničastimi luskami; te včasih ločimo kot ''Picea abies var. Acuminata'', vendar obstaja obsežno prekrivanje variacij z drevesi iz drugih delov območja. Nekateri botaniki obravnavajo sibirsko smreko kot podvrsto navadne smreke, čeprav so v svojih značilnih oblikah zelo različne, saj ima sibirska smreka storže, dolge le 5–10 cm, z gladko zaobljenimi luskami in pubertetnimi poganjki. Izkazalo se je, da sta si genetsko navadna in sibirska smreka zelo podobni in ju lahko obravnavamo kot dve tesno povezani podvrsti ''P. abies''. Druga smreka z gladko zaobljenimi stožčastimi luskami in dlakastimi poganjki se redko pojavlja v osrednjih Alpah v vzhodni Švici. Odlikuje jo tudi debelejše, modrozelene liste. Številna besedila jo obravnavajo kot različico navadne smreke, vendar je tako različna kot mnoge druge smreke in se zdi, da je tesneje povezana s sibirsko smreko (''Picea obovata''), Schrenkovo smreko (''Picea schrenkiana'') iz srednje Azije in smreko Morinda (''Picea smithiana'') v [[Himalaja|Himalaji]]. Kot samostojna vrsta se imenuje alpska smreka (''Picea alpestris''). Tako kot pri sibirski smreki se obsežno križa z navadno smreko; čisti primerki so redki. Hibridi so splošno znani kot navadna smreka, ki je ne smemo zamenjevati s čisto vrsto norveške smreke. == Gojenje == [[File:Trafalgar_Square_Christmas_tree8.jpg|thumb|upright|Božično drevo na trgu [[Trafalgar Square]] leta 2008. [[London]]u vsako leto podari norveško glavno mesto [[Oslo]], norveške smreke, ki so stare okoli 50 do 60 let.]] [[File:Picea abies 'Inversa'.jpg|thumb|upright|''Picea abies'' 'Inversa']] [[File:Picea abies 'Virgata'.jpg|thumb|upright|''Picea abies'' 'Virgata']] [[File:Fichtenkultur.jpg|thumb|upright|Obrobno vetrolomno območje skupine mlade smreke dvanajst let po Kyrillu / Vogelsbergu]] Navadna smreka je ena najbolj razširjenih smrek, tako znotraj kot izven svojega naravnega območja razširjenosti, in ena gospodarsko najpomembnejših vrst iglavcev v Evropi. Uporablja se kot okrasno drevo v parkih in vrtovih. Veliko jo sadijo tudi za božično drevo. Vsak božič norveška prestolnica [[Oslo]] mestom [[London]] (božično drevo Trafalgar Square), [[Edinburgh]] in [[Washington D.C.]] podeli norveško smreko, ki jo postavijo na osrednji trg vsakega mesta. To je predvsem znak hvaležnosti za pomoč, ki so jo te države namenile med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].<ref>{{navedi splet|author=British Embassy Oslo|title=Oslo's Christmas tree gift to Trafalgar Square|url=https://www.gov.uk/government/world-location-news/oslos-christmas-tree-gift-to-trafalgar-square|website=GOV.UK|access-date=28 June 2015}}</ref> V Severni Ameriki je navadna smreka široko zasajena, zlasti na severovzhodu, pacifiški obali in v zveznih državah v Rocky Mountain ter v jugovzhodni [[Kanada|Kanadi]]. Naturalizirana je v nekaterih delih Severne Amerike. Obstajajo naturalizirane populacije, ki se pojavljajo od Connecticuta do Michigana in verjetno se pojavljajo tudi drugje. Navadne smreke so bolj tolerantne na vroče in vlažno vreme kot številni iglavci, ki ne uspevajo razen v območjih s hladnim poletjem, in bodo zrasle do območja rasti USDA 8. Pridelava semena se začne, ko je drevo v četrtem desetletju in je skupna življenjska doba do 300 let v naravnem območju razširjenosti v Evropi. Uvedene navadne smreke na Britanskem otočju in v Severni Ameriki imajo veliko krajšo pričakovano življenjsko dobo. Ko se drevo stara, se njegova krošnja redči in spodnje veje odmrejo. V severnih ZDA in Kanadi poročajo, da je smreka na nekaterih lokacijah invazivna; vendar pa ne predstavlja težave v coni 6 in več, saj imajo semena znatno zmanjšano stopnjo kalitve na območjih z vročimi in vlažnimi poletji. Navadna smreka dobro prenaša kisla tla, slabo pa uspeva na suhih ali pomanjkljivih tleh. Od leta 1928 do šestdesetih let 20. stoletja so ga sadili na površinskih rudnikih v Indiani. === Kultivarji === Več sort je bilo izbranih kot okrasne ('Barrya', 'Capitata', 'Decumbens', 'Dumosa', 'Clanbrassiliana', 'Gregoryana', 'Inversa', 'Microsperma', 'Nidiformis', 'Ohlendorffii', 'Repens' ', 'Tabuliformis', 'Maxwellii', 'Virgata', 'Inversa', 'Pendula'), z najrazličnejšimi velikostmi in oblikami, od gozdnih dreves polne velikosti do izjemno počasi rastočih, ležečih oblik. Občasno se z njimi trguje pod zastarelim znanstvenim imenom ''Picea excelsa'' (nelegitimno ime).<ref>{{navedi splet|url=https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=194775#|title=ITIS Standard Report Page: Picea excelsa|website=www.itis.gov|access-date=2019-07-10}}</ref> Naslednje sorte so prejele nagrado Royal Horticultural Society Award of Garden Merit:<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/plants/pdfs/agm-lists/agm-ornamentals.pdf | title = AGM Plants - Ornamental | date = July 2017 | page = 78 | publisher = Royal Horticultural Society | access-date = 25 April 2018}}</ref> * 'Acrocona'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/90634/i-Picea-abies-i-Acrocona/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Acrocona' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 4 m visoka in široka * 'Clanbrassiliana'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/97950/i-Picea-abies-i-Clanbrassiliana/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Clanbrassiliana' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 1,2 m visoka in 2,4 m široka * 'Inversa'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/83770/i-Picea-abies-i-Inversa/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Inversa' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 9 m visoka in 4 m široka * 'Little Gem'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/94308/i-Picea-abies-i-Little-Gem/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Little Gem' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 0,5 m visoka in široka * 'Nidiformis'<ref>{{navedi splet | url = https://www.rhs.org.uk/Plants/98841/i-Picea-abies-i-Nidiformis/Details | title = RHS Plantfinder - ''Picea abies'' 'Nidiformis' | access-date = 25 April 2018}}</ref> - 1,5 m visoka in 4 m široka === Druga uporaba === Smreka se uporablja v gozdarstvu za (mehki) les<ref>{{navedi splet|last1=Buckley|first1=Michael|title=A basic guide to softwoods and hardwoods|url=http://www.worldhardwoods.com/files/articles_basicguide.pdf|publisher=worldhardwoods.com|date=2005|access-date=1 October 2017|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819093840/http://www.worldhardwoods.com/files/articles_basicguide.pdf|url-status=dead}}</ref> in proizvodnjo papirja. <gallery mode="packed"> File:Norway spruce (Picea abies) trunk cross section.png|Prerez debla ''Picea abies'' File:Picea abies wood texture.jpg|Prerez debla ''Picea abies'' od blizu </gallery> Iz drevesa izvira [[smrekovo pivo]], ki so ga nekoč uporabljali za preprečevanje in celo zdravljenje skorbuta.<ref>{{navedi splet|author=Karellp|title=New Beer – Spruce Beer|url=http://blackcreekbrewery.wordpress.com/2012/06/11/new-brew-spruce-beer-2/|publisher=The Black Creek Growler|access-date=30 September 2012|date=2012-06-11}}</ref> To visoko vsebnost vitamina C lahko uživate kot čaj iz vršičkov poganjkov ali celo jeste neposredno z drevesa, ko so svetlo zeleni in novi spomladi. Proizvajalci glasbil s strunami ga cenijo kot vir tonskega lesa.<ref>{{navedi splet|author=Paul Hostetter |url=http://www.lutherie.net/eurospruce.html |title=European spruce ranges, and commentary on Picea spp |website=Lutherie.net |access-date=2017-01-08}}</ref> Ena oblika drevesa, imenovana ''Haselfichte'' (lešnikova smreka), raste v evropskih [[Alpe|Alpah]] in jo je UNESCO priznal kot nesnovno kulturno dediščino. To obliko je [[Antonio Stradivari|Stradivari]] uporabljal za glasbila.<ref>{{navedi splet |url=http://www.waldwissen.net/waldwirtschaft/holz/verarbeitung/wsl_haselfichte/index_DE |title=Die Haselfichte |website=Waldwissen.net |date=2012-06-20 |access-date=2017-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170119072746/http://www.waldwissen.net/waldwirtschaft/holz/verarbeitung/wsl_haselfichte/index_DE |archive-date=2017-01-19}}</ref> Vršički smrekovih poganjkov so bili v tradicionalni avstrijski medicini uporabljeni za notranjo uporabo (kot sirup ali čaj) in zunanje (kot kopeli, za inhalacijo, kot mazila, kot nanos smole ali kot čaj) za zdravljenje bolezni dihalnih poti, kože, lokomotornega sistema. , prebavila in okužbe. Navadna smreka se pogosto uporablja tudi pri gojenju bonsajev.<ref name="Norway Spruce Bonsai Tree Care Essentials">{{navedi splet|url=https://www.bonsaiable.com/blog/norway-spruce-bonsai-tree-care |title=Norway Spruce Bonsai Tree Care Essentials | publisher=Bonsaiable.co.uk}}</ref> == Dolgoživost == Sporočilo za javnost univerze Umeå pravi, da je klon navadne smreke, imenovan ''[[Old Tjikko]]'', star 9550 let, »najstarejše živo drevo«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.info.umu.se/NYHETER/PressmeddelandeEng.aspx?id=3061 |publisher=Umeå University |title=World's oldest living tree discovered in Sweden |date=April 16, 2008 |access-date=26 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080420213045/http://www.info.umu.se/NYHETER/PressmeddelandeEng.aspx?id=3061 |archive-date=20 April 2008 |url-status=dead}}</ref> Ugotovljeno je bilo, da je najstarejši posamezen primerek navadne smreke, ki so ga leta 2012 odkrili z datiranjem drevesnih obročev v naravnem rezervatu okrožja Buskerud na Norveškem, star 532 let.<ref>{{navedi splet|url=https://sciencenorway.no/age-agriculture--fisheries-forest/the-oldest-spruce-in-northern-europe-is-532-years-old/1378265|title=The oldest spruce in Northern Europe is 532 years old|date=27 October 2012}}</ref> Vendar pa je [[Pando (drevo)|Pando]], sestoj 47.000 tresočih se klonov trepetlike, ocenjen na starost med 14.000 in enim milijonom let.<ref>[http://www.nps.gov/brca/naturescience/quakingaspen.htm Quaking Aspen] by the [[Bryce Canyon]] [[National Park Service]]</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/podcast/episode/2aa00080-0ad4-55e1-ea50bc7a36a218c4/|title=Swedish Spruce Is World's Oldest Tree|first=Scientific|last=American|website=Scientific American}}</ref> Poudarek je na razliki med edninskim ''najstarejšim drevesom'' in večkratnimi ''najstarejšimi drevesi'' ter med ''najstarejšim klonom'' in ''najstarejšim neklonom''. Old Tjikko je eden od serije genetsko identičnih klonov, ki rastejo iz koreninskega sistema, katerega del je na podlagi ogljičnega datiranja ocenjen na 9550 let. Najstarejše znano posamezno drevo (ki ni izkoristilo vegetativnega kloniranja) je ščetinasti bor Velikega bazena, star več kot 5000 let (kalitev leta 3051 pr. n. št.).<ref>{{navedi splet |url=http://www.rmtrr.org/oldlist.htm |title=Old List |work=Rocky Mountain Tree-Ring Research |access-date=16 August 2013}}</ref> == Genetika == Genom ''Picea abies'' je bil sekvenciran leta 2013, prvi genom golosemenk, ki je bil popolnoma sekvenciran. Genom vsebuje približno 20 milijard baznih parov in je približno šestkrat večji od človeškega genoma, čeprav ima podobno število genov. Velik delež genoma smreke je sestavljen iz ponavljajočih se sekvenc DNK, vključno z dolgimi končnimi ponavljajočimi se prenosljivimi elementi. Kljub nedavnemu napredku v množičnem vzporednem sekvenciranju DNK je sestavljanje tako velikega in ponavljajočega se genoma še posebej zahtevna naloga, predvsem z računalniškega vidika. Znotraj populacij ''Picea abies'' obstaja velika genetska variabilnost, ki najverjetneje odraža postglacialno evolucijsko zgodovino populacij. Genetsko raznovrstnost je mogoče odkriti zlasti, če pogledamo, kako se populacije odzivajo na podnebne razmere. Npr. razlike v času in dolžini letnega obdobja rasti ter razlike v odpornosti proti zmrzali spomladi in jeseni. Te letne vzorce rasti je pomembno prepoznati, da izberemo ustrezen material za pogozdovanje Picea abies.<ref>{{cite journal|author=Skrøppa, T.|title=''Picea abies'' - Norway spruce|journal=EUFORGEN; Technical Guidelines for Genetic Conservation and Use|date=2003|url=http://www.euforgen.org/fileadmin//templates/euforgen.org/upload/Publications/Technical_guidelines/856_Technical_guidelines_for_genetic_conservation_and_use_for_Norway_spruce__Picea_abies_.pdf|access-date=2022-07-18|archive-date=2016-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20161022021658/http://www.euforgen.org/fileadmin//templates/euforgen.org/upload/Publications/Technical_guidelines/856_Technical_guidelines_for_genetic_conservation_and_use_for_Norway_spruce__Picea_abies_.pdf|url-status=dead}}</ref> == Kemija == Glukozid p-hidroksibenzojske kisline, picein, piceatanol in njegov glukozid (astringin), izorhapontin (glukozid izorhapontigenina), katehin in ferulinska kislina so fenolne spojine, ki jih najdemo v mikoriznih in nemikoriznih koreninah smreke.<ref name=Munzenberger1990>{{cite journal |author1=Münzenberger, B. |author2=Heilemann, J. |author3=Strack, D. |author4=Kottke, I. |author5=Oberwinkler, F. |title=Phenolics of mycorrhizas and non-mycorrhizal roots of Norway spruce |url=https://archive.org/details/sim_planta_1990-08_182_1/page/142 |journal=Planta |year=1990 |volume=182 |issue=1 |pages=142–148 |doi=10.1007/BF00239996 |pmid=24197010|s2cid=43504838}}</ref> Piceol<ref name=Lokke1990>{{cite journal|last=Løkke|first=Hans|title=Picein and piceol concentrations in Norway spruce |journal=Ecotoxicology and Environmental Safety |date=June 1990 |volume=19 |issue=3 |pages=301–309 |doi=10.1016/0147-6513(90)90032-Z |pmid=2364913}}</ref> in astringin<ref name=Lindberg1992>{{cite journal|author1=Lindberg, M. |author2=Lundgren, L. |author3=Gref, R. |author4=Johansson, M. |title=Stilbenes and resin acids in relation to the penetration of Heterobasidion annosum through the bark of ''Picea abies'' |journal=Forest Pathology |date=1 May 1992 |volume=22 |issue=2 |pages=95–106 |doi=10.1111/j.1439-0329.1992.tb01436.x}}</ref> najdemo tudi v P. abies. == Raziskave == Izvlečki iz ''Picea abies'' so pokazali zaviralno aktivnost na lipazo pankreasa prašičev in vitro.<ref>{{cite journal|title=Screening of selected food and medicinal plant extracts for pancreatic lipase inhibition |doi=10.1002/ptr.2718 |pmid=19107742 |volume=23 |issue=6 |journal=Phytotherapy Research |pages=874–877|year = 2009|last1 = Slanc|first1 = Petra|last2=Doljak |first2=Bojan |last3=Kreft |first3=Samo |last4=Lunder |first4=Mojca |last5=Janeš |first5=Damjan |last6=šTrukelj |first6=Borut|s2cid=22562789}}</ref> == Sinonimi == Picea abies (L.) H. Karst je sprejeto ime te vrste. Objavljenih je bilo več kot 150 sinonimov za Picea abies.<ref name=ThePlantList>{{ThePlantList | id =kew-2562738 | taxon =Picea abies | authority =(L.) H. Karst | accessdate = 14 March 2014}}</ref> Homotipski sinonimi za Picea abies so:<ref name=WorldCklist>{{WCSP |380406 |''Picea abies'' (L.) H.Karst., Deut. Fl.: 325 (1881) |accessdate=14 March 2014}}</ref> *Pinus abies L. *Abies picea Mill. *Pinus pyramidalis Salisb. *Pinus abies subsp. vulgaris Voss *Abies abies (L.) Druce Nekateri heterotipični sinonimi za Picea abies so: *Abies alpestris Brügger *Abies carpatica (Loudon) Ravenscr. *Abies cinerea Borkh. *Abies clambrasiliana Lavallée *Abies clanbrassiliana P. Lawson *Abies coerulescens K. Koch *Abies conica Lavallée *Abies elegans Sm. ex J.Knight *Abies eremita K.Koch *Abies erythrocarpa (Purk.) Nyman *Abies excelsa (Lam.) Poir. *Abies extrema Th.Fr. *Abies finedonensis Gordon *Abies gigantea Sm. ex Carrière *Abies gregoryana H. Low. ex Gordon *Abies inverta R. Sm. ex Gordon *Abies lemoniana Booth ex Gordon *Abies medioxima C.Lawson *Abies minuta Poir. *Abies montana Nyman *Abies parvula Knight *Abies subarctica (Schur) Nyman *Abies viminalis Wahlenb. *Picea alpestris (Brügger) Stein *Picea cranstonii Beissn. *Picea elegantissima Beissn. *Picea excelsa (Lam.) Link *Picea finedonensis Beissn. *Picea gregoryana Beissn. *Picea integrisquamis (Carrière) Chiov. *Picea maxwellii Beissn. *Picea montana Schur *Picea remontii Beissn. *Picea rubra A. Dietr. *Picea subarctica Schur *Picea velebitica Simonk. ex Kümmerle *Picea viminalis (Alstr.) Beissn. *Picea vulgaris Link *Pinus excelsa Lam. *Pinus sativa Lam. *Pinus viminalis Alstr. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Wikispecies}} * [http://congenie.org/start Spruce Genome Project] at Congenie.org * [http://www.euforgen.org/species/picea-abies/ ''Picea abies''] - distribution map, genetic conservation units and related resources. European Forest Genetic Resources Programme (EUFORGEN) {{Taxonbar|from=Q145992}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Borovke]] [[Kategorija:Drevesa]] [[Kategorija:Flora Evrope]] dhmfb2c99io4yf41s5kcmqsdapj5ubo Srbska pravoslavna cerkev sv. Nikolaja v Segedinu 0 521803 6678872 5725600 2026-05-21T17:12:41Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Srbska pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, Segedin]] 6678872 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Srbska pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, Segedin]] cfg6fr3o7nijctfo8zi3fyff8an9l5s Seznam osebnosti iz Občine Tišina 0 524738 6678842 5843146 2026-05-21T15:50:57Z Yerpo 8417 /* Politika */ razločitev 6678842 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Tišina|Občine Tišina]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina Tišina ima 12 naselij in romski zaselek: [[Tropovci]], [[Borejci]], [[Gederovci]], [[Gradišče]], [[Krajna]], [[Murski Črnci]], [[Murski Petrovci]], [[Petanjci]], [[Rankovci]], [[Sodišinci]], [[Tišina]], [[Vanča vas]] in zaselek [[Vanča vas]]. ==Književnost== ===Pisatelji=== *[[Anton Števanec]] (1861, [[Vanča vas]] – 1921, [[Zalaháshágy]]), nabožni pisatelj, učitelj, kantor in vaški notar *[[Imre Augustič]] (1837, [[Murski Petrovci]] – 1879, [[Budimpešta]]), pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec *[[Imre Alajos Szerecz]] (1890, [[Tropovci]] – 1972, [[Keszthely]]), (madžarski) pisatelj in učitelj *[[János Környei]] (1830, [[Murski Petrovci]] – 1870, [[Buda]]), pisatelj in srednješolski učitelj *[[Franc Temlin]] (konec 17. stoletja, [[Krajna]] – 18. stoletje, neznano), pisatelj ===Pesniki=== *[[Lojze Novak]] (1927, [[Murski Črnci]] – 1986, [[Buenos Aires]]), pesnik, pisatelj in literarni kritik *[[Štefan Titan]] (1944, [[Murski Črnci]] –), pesnik, pisatelj in zdravilec ==Kultura in umetnost== *[[Miško Baranja]] (1920 [[Vanča vas]] – 1993, [[Murska Sobota]]), cimbalist in gostinec *[[Štefan Hauko]] (1935 [[Sodišinci]] –), slikar *[[Franc Kuhar]] (1916 [[Rankovci]] – 1945, Flossenburg), kipar ==Politika== *[[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874, [[Krajna]] –1948, [[Murska Sobota]]), politik, katoliški duhovnik, nabožni pisatelj, založnik in urednik *[[Štefan Kühar (duhovnik)|Štefan Kühar]] (1887 [[Gradišče, Tišina]] –1922, [[Beltinci]]), narodni buditelj, duhovnik *[[Vanek Šiftar]] (1919 [[Petanjci]] –1999), politični delavec, kulturnopolitični delavec, pravnik, sodnik *[[Dr. Ludvik Rogan]] (1915 [[Sodišinci]] – 1945 [[Buchenwald]]), sekretar okrožnega odbora OF Murska Sobota v letu 1944 ==Religija== *[[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl]] (1879, [[Krajna]] – 1936, [[Dolenci]]), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, novinar *[[Franc Hül]] (1800, [[Tišina]] – 1880, [[Murska Sobota]]), rimskokatoliški duhovnik, dekan Slovenske okrogline (danes Prekmurje in Porabje) na Ogrskem, zgodovinopisec *[[Janoš Kühar]] (1901, [[Gradišče, Tišina]] – 1987, [[Gornji Senik]]), duhovnik, nabožni pisatelj, fotograf in buditelj slovenske manjšine na Madžarskem *[[Franc Rogač]] (1880, [[Tišina]] – 1961, [[Budimpešta]]), duhovnik, teolog, škof, teološki pisatelj *[[Jožef Hauko]] (1890, [[Rankovci]] – 1968, [[Rankovci]]), duhovnik *[[Franc Ivanoci]] (1857, [[Ivanovci]] – 1913, [[Tišina]]), rimskokatoliški duhovnik, narodni buditelj ==Gospodarstvo== *[[Ernest Ebenšpanger]] (1939, [[Tišina]] –), gospodarstvenik *[[Franc Ivanek]] (1929, [[Tišina]] – 1978, [[Maribor]]), gozdar *[[Milan Erjavec]] (1936, [[Borejci]] – 1992), agronom, pedagog in publicist ==Šport== *[[Simon Špilak]] (1986, [[Tišina]] – ), kolesar ==Osebnosti od drugod== *[[Avgust Požegar]] (1863, Vičava pri Ptuju – 1946, [[Murska Sobota]]), predsednik učiteljskega društva za Prekmurje v Gederovcih *[[Karolina Kolmanič]] (1930, [[Lomanoše|Lomanoše pri Gornji Radgoni]] – 2020, [[Murska Sobota]]), učiteljica v Gederovcih *[[Franc Šebjanič]] (1920, [[Murska Sobota]] – 1984, [[Murska Sobota]]), učitelj v Gederovcih *[[Evgen Antauer]] (1890, [[Murska Sobota]] – 1971, [[Lenart v Slovenskih goricah]]), šolnik, pisec == Viri == *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si// Obrazi slovenskih pokrajin] *[https://www.slovenska-biografija.si/nsbl// Slovenski biografski leksikon] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Tišina]] [[Kategorija:Občina Tišina]] j0nt6uqxbuomcvvwzi32348vmmacylq 6678843 6678842 2026-05-21T15:51:24Z Yerpo 8417 /* Politika */ pnp 6678843 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Tišina|Občine Tišina]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina Tišina ima 12 naselij in romski zaselek: [[Tropovci]], [[Borejci]], [[Gederovci]], [[Gradišče]], [[Krajna]], [[Murski Črnci]], [[Murski Petrovci]], [[Petanjci]], [[Rankovci]], [[Sodišinci]], [[Tišina]], [[Vanča vas]] in zaselek [[Vanča vas]]. ==Književnost== ===Pisatelji=== *[[Anton Števanec]] (1861, [[Vanča vas]] – 1921, [[Zalaháshágy]]), nabožni pisatelj, učitelj, kantor in vaški notar *[[Imre Augustič]] (1837, [[Murski Petrovci]] – 1879, [[Budimpešta]]), pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec *[[Imre Alajos Szerecz]] (1890, [[Tropovci]] – 1972, [[Keszthely]]), (madžarski) pisatelj in učitelj *[[János Környei]] (1830, [[Murski Petrovci]] – 1870, [[Buda]]), pisatelj in srednješolski učitelj *[[Franc Temlin]] (konec 17. stoletja, [[Krajna]] – 18. stoletje, neznano), pisatelj ===Pesniki=== *[[Lojze Novak]] (1927, [[Murski Črnci]] – 1986, [[Buenos Aires]]), pesnik, pisatelj in literarni kritik *[[Štefan Titan]] (1944, [[Murski Črnci]] –), pesnik, pisatelj in zdravilec ==Kultura in umetnost== *[[Miško Baranja]] (1920 [[Vanča vas]] – 1993, [[Murska Sobota]]), cimbalist in gostinec *[[Štefan Hauko]] (1935 [[Sodišinci]] –), slikar *[[Franc Kuhar]] (1916 [[Rankovci]] – 1945, Flossenburg), kipar ==Politika== *[[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874, [[Krajna]] –1948, [[Murska Sobota]]), politik, katoliški duhovnik, nabožni pisatelj, založnik in urednik *[[Štefan Kühar (duhovnik)|Štefan Kühar]] (1887 [[Gradišče, Tišina]] –1922, [[Beltinci]]), narodni buditelj, duhovnik *[[Vanek Šiftar]] (1919 [[Petanjci]] –1999), politični delavec, kulturnopolitični delavec, pravnik, sodnik *[[Ludvik Rogan]] (1915 [[Sodišinci]] – 1945 [[Buchenwald]]), sekretar okrožnega odbora OF Murska Sobota v letu 1944 ==Religija== *[[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl]] (1879, [[Krajna]] – 1936, [[Dolenci]]), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, novinar *[[Franc Hül]] (1800, [[Tišina]] – 1880, [[Murska Sobota]]), rimskokatoliški duhovnik, dekan Slovenske okrogline (danes Prekmurje in Porabje) na Ogrskem, zgodovinopisec *[[Janoš Kühar]] (1901, [[Gradišče, Tišina]] – 1987, [[Gornji Senik]]), duhovnik, nabožni pisatelj, fotograf in buditelj slovenske manjšine na Madžarskem *[[Franc Rogač]] (1880, [[Tišina]] – 1961, [[Budimpešta]]), duhovnik, teolog, škof, teološki pisatelj *[[Jožef Hauko]] (1890, [[Rankovci]] – 1968, [[Rankovci]]), duhovnik *[[Franc Ivanoci]] (1857, [[Ivanovci]] – 1913, [[Tišina]]), rimskokatoliški duhovnik, narodni buditelj ==Gospodarstvo== *[[Ernest Ebenšpanger]] (1939, [[Tišina]] –), gospodarstvenik *[[Franc Ivanek]] (1929, [[Tišina]] – 1978, [[Maribor]]), gozdar *[[Milan Erjavec]] (1936, [[Borejci]] – 1992), agronom, pedagog in publicist ==Šport== *[[Simon Špilak]] (1986, [[Tišina]] – ), kolesar ==Osebnosti od drugod== *[[Avgust Požegar]] (1863, Vičava pri Ptuju – 1946, [[Murska Sobota]]), predsednik učiteljskega društva za Prekmurje v Gederovcih *[[Karolina Kolmanič]] (1930, [[Lomanoše|Lomanoše pri Gornji Radgoni]] – 2020, [[Murska Sobota]]), učiteljica v Gederovcih *[[Franc Šebjanič]] (1920, [[Murska Sobota]] – 1984, [[Murska Sobota]]), učitelj v Gederovcih *[[Evgen Antauer]] (1890, [[Murska Sobota]] – 1971, [[Lenart v Slovenskih goricah]]), šolnik, pisec == Viri == *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si// Obrazi slovenskih pokrajin] *[https://www.slovenska-biografija.si/nsbl// Slovenski biografski leksikon] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Tišina]] [[Kategorija:Občina Tišina]] lbfa07g8x7m6frwql8hxt09n3s3rr3n Salomea Berška 0 525849 6678936 6421855 2026-05-21T20:53:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678936 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Salomea Berška | image = Michał Stachowicz - Salomea of Berg.jpg | caption = Teofil Żychowicz, po Michału Stachowiczu (19. stoletje): Salomea Berška | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1115 – 28. oktober 1138 | coronation = | spouse = [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | issue =Richeza, švedska kraljica<br>[[Boleslav IV. Kodravi]]<br>[[Mješko III. Stari]]<br />Henrik Sandomirski <br>Dobronjega Ludgarda<br>Judita<br />Neža<br>[[Kazimir II. Pravični]] | house = [[Pjasti]] (po poroki) | father = Henrik, grof Berški | mother = Adelajda Mochentalska | birth_date = ok. 1093/1101 | birth_place = grad Berg, Ehingen<br />[[Sveto rimsko cesarstvo]] | death_date = [[27. julij]] [[1144]] | death_place = Lečica,<br>[[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | place of burial= }} '''Salomea Berška''' ({{jezik-de|Salome von Berg}}, {{jezik-pl|Salomea z Bergu}}), [[Nemci|nemška]] [[plemkinja]], * ok. 1099/1101, † [[27. julij]] [[1144]]. Od poroke z [[Boleslav III. Poljski|Boleslavom III. Krivoustim]] leta 1115 do njegove smrti leta 1138 je bila vojvodinja žena Poljske. ==Življenje== Salomea je bila hči švabskega grofa Henrika Berškega iz okolice Ehingena in njegove žene Adelajde Mochentalske († 1125/1127),<ref>Cawley, Charles. [http://fmg.ac/Projects/MedLands/SWABIAN%20NOBILITY.htm#SalomeBergdied1144 SWABIAN NOBILITY]. Medieval Lands database. Foundation for Medieval Genealogy.</ref> verjetno sestre mejnega grofa Diepolda III. Vohburškega. Po nekaterih virih<ref>Cawley, Charles. [http://fmg.ac/Projects/MedLands/HUNGARY.htm#SophiaMPoppoBergSchelklingen HUNGARY] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120223201358/http://fmg.ac/Projects/MedLands/HUNGARY.htm#SophiaMPoppoBergSchelklingen |date=2012-02-23 }}. Medieval Lands database. Foundation for Medieval Genealogy.</ref> je bila njena stara mati po očetovi strani princesa Sofija, edina hči ogrskega kralja [[Salomon Ogrski|Salomona]] in Judite Švabske. Sodobni zgodovinarji to hipotezo zavračajo. Poroka Salomeine sestre [[Richeza Berška|Richeze]] s češkim vojvodom [[Vladislav I. Češki|Vladislavom I.]] leta 1110 je spremenila politični status relativno obskurnega grofa Henrika Berškega. Druga Salomeina sestra Sofija je bila od leta 1113 poročena z moravskim članom dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], vojvodom Otonom II. Črnim Olomouškim. ===Poroka=== Poljski vladar Boleslav III. Krivousti se je potem, ko je začel širiti svoje domene v [[Pomerelija|Pomerelijo]], odločil normalizirati odnose s svojimi južnimi sosedi Čehi. Na velikem kongresu na mejni reki Kladski Nisi leta 1114 so bili med udeleženci sam Boleslav III. ter [[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]], Oton II. Črni in Vladislavov mlajši brat [[Soběslav I. Češki|Soběslav I.]], češki in moravski vojvode iz dinastije Přemyslidov. Na srečanju je bilo odločeno, da se poljski vojvoda, vdovec od leta 1112, poroči s švabsko plemkinjo Salomeo, sestro češke in olomuške vojvodinje. Pogajanja o poroki, ki jih je vodil bamberški škof Oton, so se uspešno končala s poroko med marcem in julijem 1115. Vojvodinja je do konca leta že rodila sina Lešeka (umrl 1131), prvega od trinajst otrok.<ref>{{navedi splet |last=Marek |first=Miroslav |url=http://genealogy.euweb.cz/piast/piast1.html#B3 |title=''Complete Genealogy of the House of Piast'' |publisher=Genealogy.EU |date=avgust 2012 |accessdate=2022-11-02 |archive-date=2020-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200919091616/http://genealogy.euweb.cz/piast/piast1.html#B3 |url-status=dead }}</ref> Salomea je začela v imenu svojih otrok aktivno sodelovati v poljski politiki, ker se je bala, da bo njihovega očeta po smrti kot edini vladar nasledil [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II.]], njegov prvorojenec iz prvega zakona. Leta 1125 je bil močni Piotr Włostowic prisiljen odstopiti s položaja poljskega palatinskega grofa. Glavni pobudnik te odločitve je bila verjetno Salomea, ki ga je zamenjala z Wszeborjem, človekom, za katerega je menila, da bo bolj verjetno podprl njo in njene sinove. ===Oporoka Boleslava III.=== Boleslav III. je umrl 28. oktobra 1138. V svoji oporoki je razdelil deželo med svoje sinove po načelu agnatskega seniorstva in dal krakovsko [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] najstarejšemu sinu [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II.]] Salomea je dobila mesto Lečica in več gradov in mest po vsej Poljski, vključno s Pajęcznom, Małogoszczom, Radziejówom in Kwieciszewom. Boleslavova oporoka je bila prvi dokumentiran primer v poljski zgodovini, da je poljski vladar svoji vdovi zapustil lasten kos zemlje. Oporočni pogoji so določali, da kahko Salomea izgubi svoje pravice, če so ponovno poroči ali postane redovnica. Njunemu najmlajšemu otroku [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II.]] ni bila dodeljena nobena province, domnevno zato, ker je bil rojen po očetovi mrti. ===Kasnejša leta=== Vojvodinja vdova je še naprej spletkarila proti svojemu pastorku Vladislavu II., odkrito po letu 1141, ko je brez vednosti in soglasja velikega vojvode začela deliti Lečico med svoja sinova. Poskušala je tudi organizirati poroko svoje najmlajše hčerke Neže in s tem najti primernega zaveznika za svoja sinova. Najprimernejši kandidat za zeta je bil Svjatoslav III., sin kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]] Ko je Vladislav II. izvedel za dogodke v Lečici, se je hitro odzval. Veliki kijevski knez ni le prekinil vseh sporazumov s Salomeo, ampak je tudi zaročil svojo hčerko Zvenislavo z Vladislavovim najstarejšim sinom Boleslavom I. Visokim. Poroka je bila leto kasneje, leta 1142. ==Smrt== Salomea je umrla v svojem dvorcu v Lečici 27. julija 1144. V skladu z oporoko Boleslava III. je njena provinca Lečica ponovno pripadla [[Seniorska provinca|Senioratu]]. Nenavadno je, da se je njen hud nasprotnik Piotr Włostowic nepričakovano povezal z njenima sinovoma proti velikemu vojvodi Vladislavu II. Slednji je leta 1145 Włostowica ujel in oslepil. Vladislava II. so njegovi polbratje porazili in odstavili. Položaj velikega vojvode je leta 1146 zasedel Salomein najstarejši preživeli sin [[Boleslav IV. Kodravi]]. ==Otroci== * Lešek (1115–1131) * Richeza (1116–1156), poročena leta 1127 s kraljem Magnusom I. Švedskim, za njim leta 1136 s knezom Volodarjem Minskim in tretjič leta 1148 s kraljem Sverkerjem I. Švedskim * Kazimir starejši (umrl 1131) * [[Boleslav IV. Kodravi]] (ok. 1122–1173) vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in veliki vojvoda Poljske * [[Mješko III. Stari]] (ok. 1125–1202), vojvoda [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in veliki vojvoda Poljske * Gertruda (1126/1135–1160), nuna v opatiji Zwiefalten * Henrik Sandomirski (1127/132–1166), vojvoda [[Sandomierz]]a * Dobronjega Ludgarda (pred 1136–okoli 1160 ali kasneje), poročena z mejnim grofom Ditrihom I. Lužiškim * Judita (1130/1136–1171/1175), poročena z mejnim grofom Otonom I. Brandenburškim * Neža (1137–po 1182), poročena z [[Mstislav II. Kijevski|Mstislavom II. Kijevskim]] * [[Kazimir II. Pravični]] (1138–1194), vojvoda Sandomirja in veliki vojvoda Poljske ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|[[Pjasti]] (s poroko)||ok. 1093/1101|27. julij |1144|}} {{S-roy|pl}} {{S-bef|before=[[Zbislava Kijevska]]}} {{S-ttl|title=Vojvodinja žena Poljske |years=1115–1138}} {{S-aft|after=[[Agneza Babenberška|Neža Babenberška]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 11. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1144]] [[Kategorija:Poljske vojvodinje]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] 0vofqu58wk8ey0yf7vvge09fa6gdjp8 Kategorija:Katastrofe v Sloveniji 14 528206 6679094 5852806 2026-05-22T11:00:56Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]; dodal [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679094 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[katastrofa]]h v [[Slovenija|Sloveniji]]}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe po državah|Slovenija]] 458e8jlg6mcpy9otoaspj19yungry53 Riba, raca, rak 0 541318 6679081 6676407 2026-05-22T10:42:09Z Sportomanokin 14776 /* 4. sezona */ 6679081 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 185 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |65 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''166.''' | style="border-top-width:6px|13. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Hana Klaut]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''167.''' | 14. april 2026 | [[Eva Sorčan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''168.''' | 15. april 2026 | [[Pero Martić]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''169.''' | 16. april 2026 | [[Neisha|Neža Buh - Neisha]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''170.''' | 17. april 2026 | [[Dino Kapetanovič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''171.''' | style="border-top-width:6px|20. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Pavli]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''172.''' | 21. april 2026 | [[Ajda Stina Turek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''173.''' | 22. april 2026 | [[Burjana]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''174.''' | 23. april 2026 | [[Dan Prohart]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''175.''' | 24. april 2026 | [[Miha Perat]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''176.''' | style="border-top-width:6px|4. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Nika Uran]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''177.''' | 5. maj 2026 | [[Gea Erjavec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''178.''' | 6. maj 2026 | [[Goro Osojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''179.''' | 7. maj 2026 | [[Jaka Hliš]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''180.''' | 8. maj 2026 | [[Tjaša FAjdiga]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 13. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''181.''' | style="border-top-width:6px|11. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Tadej Ambrožič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''182.''' | 12. maj 2026 | [[Laetitia Pohl - Kiki]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''183.''' | 13. maj 2026 | [[Tjaša Božič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''184.''' | 14. maj 2026 | [[Asja Bonnie Pivk]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''185.''' | 15. maj 2026 | [[Igor Štamulak]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 14. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''186.''' | style="border-top-width:6px|18. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klemen Bunderla]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''187.''' | 19. maj 2026 | [[Alenka Trogrlič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''188.''' | 20. maj 2026 | [[Omar Naber]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''189.''' | 21. maj 2026 | [[Borut Peterlin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''190.''' | 22. maj 2026 | [[Ana Dežman]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] 2b16k3ebwklfgn2yj3j8qjwpd4oe35x 6679082 6679081 2026-05-22T10:42:25Z Sportomanokin 14776 6679082 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 189 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |69 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''166.''' | style="border-top-width:6px|13. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Hana Klaut]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''167.''' | 14. april 2026 | [[Eva Sorčan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''168.''' | 15. april 2026 | [[Pero Martić]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''169.''' | 16. april 2026 | [[Neisha|Neža Buh - Neisha]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''170.''' | 17. april 2026 | [[Dino Kapetanovič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''171.''' | style="border-top-width:6px|20. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Pavli]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''172.''' | 21. april 2026 | [[Ajda Stina Turek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''173.''' | 22. april 2026 | [[Burjana]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''174.''' | 23. april 2026 | [[Dan Prohart]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''175.''' | 24. april 2026 | [[Miha Perat]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''176.''' | style="border-top-width:6px|4. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Nika Uran]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''177.''' | 5. maj 2026 | [[Gea Erjavec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''178.''' | 6. maj 2026 | [[Goro Osojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''179.''' | 7. maj 2026 | [[Jaka Hliš]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''180.''' | 8. maj 2026 | [[Tjaša FAjdiga]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 13. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''181.''' | style="border-top-width:6px|11. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Tadej Ambrožič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''182.''' | 12. maj 2026 | [[Laetitia Pohl - Kiki]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''183.''' | 13. maj 2026 | [[Tjaša Božič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''184.''' | 14. maj 2026 | [[Asja Bonnie Pivk]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''185.''' | 15. maj 2026 | [[Igor Štamulak]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 14. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''186.''' | style="border-top-width:6px|18. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klemen Bunderla]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''187.''' | 19. maj 2026 | [[Alenka Trogrlič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''188.''' | 20. maj 2026 | [[Omar Naber]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''189.''' | 21. maj 2026 | [[Borut Peterlin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''190.''' | 22. maj 2026 | [[Ana Dežman]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] 01c0x6wmfxe0rast05c7ykrylvrkoa5 Ribe, Danska 0 544607 6678894 6506317 2026-05-21T18:38:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Ribe | other_name = | native_name = | nickname = | settlement_type = Mesto | motto = | image_skyline = RibeVue.jpg | imagesize = | image_caption = Pogled na Ribe z Riberhusa | image_flag = | flag_size = | image_shield = Coat of arms of Ribe.svg | shield_alt = | image_seal = | seal_size = | image_map = | mapsize = | map_caption = | pushpin_map = Danska | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_caption = Lega na Danskem | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Danska]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Južna Danska (''Syddanmark'') | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Esbjerg | government_footnotes = | government_type = | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_urban_km2 = 7,28 | area_land_km2 = | population_as_of = 2022 | population_footnotes = | population_note = | population_urban = 8257 | population_density_urban_km2 = auto | population_blank1_title = Splo <ref>[https://m.statbank.dk/TableInfo/BY1?lang=en BY1: Population 1. January by urban areas, age and sex] The Mobile Statbank from Statistics Denmark</ref> | population_blank1 = 3921 moških in 4336 žensk | population_demonym = Ripenser | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | coordinates = {{coord|55|19|42|N|08|45|44|E|region:DK|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = | elevation_ft = | postal_code_type = Postal code | postal_code = DK-6760 Ribe | area_code = | blank_name = | blank_info = | website = {{URL|www.ribe.dk}} | footnotes = }} '''Ribe''' ({{IPA-da|ˈʁiːpə}}) je mesto v jugozahodni [[Jutlandija|Jutlandiji]] na [[Danska|Danskem]] z 8257 prebivalci (2022).<ref>[https://m.statbank.dk/TableInfo/BY3?lang=en BY3: Population 1. January by urban areas, area and population density] The Mobile Statbank from Statistics Denmark</ref><ref>{{navedi splet |title=Statistikbanken |url=https://www.statbank.dk/BY1 |website=www.statbank.dk}}</ref> Je sedež škofije Ribe, ki pokriva jugozahodni del Jutlandije. Ribe so bile do 1. januarja 2007 sedež tako okoliške občine kot okraja. Zdaj je del razširjene občine Esbjerg v regiji Južna Danska. Imenovali so ga najstarejše mesto na Danskem.<ref>{{navedi splet | url=https://www.visitnordic.com/en/attraction/ribe | title=Ribe is the oldest town in the Nordic countries | accessdate=2023-06-19 | archive-date=2023-06-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230608194156/https://visitnordic.com/en/attraction/ribe | url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == [[File:Ribe, the Fiskergade.jpg|thumb|Ulica v Ribeju]] Mesto je bilo središče trgovske dejavnosti v zgodnjem 8. stoletju, kar je morda izviralo iz kraljevega vpliva. Leta 720 so bili morda tam kovani kovanci. Kateri koli kralj je sodeloval pri kopanju kanala Kanhave, je morda sodeloval tudi pri ustanovitvi Ribeja. Trgovski stiki so bili predvsem s Frizijo in Anglijo.<ref name=cambridge>{{navedi knjigo |title=The New Cambridge Medieval History |editor1-first=Rosamond |editor1-last=McKitterick |editor2-first=Timothy |editor2-last=Reuter |year=1995 |page=205 |publisher=Cambridge UP |isbn=9780521362924 |url=https://books.google.com/books?id=ZEaSdNBL0sgC}}</ref> Od več kot 300 [[sceat]]ov (srebrnik), najdenih na Danskem, jih 216 izvira iz Ribeja ali okolice, večina jih je tipa ''Wodan'' in so bili verjetno kovani v Ribeju v zgodnjem 8. stoletju.<ref name=feveile>{{navedi knjigo|chapter=Series X and Coin Circulation in Ribe |pages=53–68 |first=Claus |last=Feveile |editor1-first=Tony |editor1-last=Abramson |title=Two Decades of Discovery |series=Studies in Early Medieval Coinage: Two Decades of Discovery |volume=1 |publisher=Boydell Press |year=2008 |isbn=9781843833710}}</ref> Starodavna škofija Ribe je bila ustanovljena leta 948 s posvetitvijo Leofdaga Ribeškega za prvega škofa.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Taylor |first=Arthur |url=https://www.newadvent.org/cathen/16070b.htm |title=The Catholic Encyclopedia |publisher=The Encyclopedia Press |year=1914 |volume=16 |location=New York |chapter=Ancient See of Ribe in Denmark (Jutland) |via=New Advent}}</ref> V začetku 9. stoletja je bil okoli mesta izkopan 2 metra širok jarek (razmejitev in ne utrdba), ki je zajel 12 ha veliko območje. Kasneje v istem stoletju je bil jarek nadomeščen z jarkom, širokim 6 do 7 metrov. Arheološki dokazi kažejo, da je bil Ribe v 8. in 9. stoletju »aktiven in impresiven trg« ter ponovno ob koncu 11. stoletja, vendar je malo dokazov iz obdobja vmes; mesto se je morda zmanjšalo ali celo izginilo. Ko se je nadškof Ansgar odločil pokristjaniti [[Skandinavija|Skandinavijo]], je (približno leta 860) zahteval od danskega kralja [[Horik II.|Horika II.]], da se zgradi prva skandinavska cerkev v mestu Ribe, ki je bilo takrat eno najpomembnejših trgovskih mest v Skandinaviji. Vendar pa je prisotnost škofa in s tem stolnice v Ribeju mogoče potrditi šele od leta 948. Nedavna arheološka izkopavanja v Ribeju pa so privedla do odkritja med 2000 in 3000 krščanskih grobov. Datirani so v 9. stoletje, kar kaže na to, da je velika krščanska skupnost takrat že mirno živela skupaj z Vikingi.<ref>{{navedi novice|url=http://www.b.dk/viden/danskere-var-kristne-laenge-foer-harald-blaatand|title=Danskere var kristne længe før Harald Blåtand´|author=Lisbeth Quass|newspaper=Berlingske|date=24 July 2014|language=da}}</ref> Izkopavanja med letoma 2008 in 2012 so razkrila tudi več podrobnosti o prvotni cerkvi, ki jo je zgradil Ansgar.<ref>{{navedi novice|url=http://www.kristeligt-dagblad.dk/danmark/2014-07-23/danskere-var-kristne-l%C3%A6nge-f%C3%B8r-harald-bl%C3%A5tand|title=Danskere var kristne længe før Harald Blåtand|newspaper=Kristeligt Dagblad|date=23 July 2014|access-date=26 July 2014 |language=da}}</ref> Gradnja stolnice v Ribeju se je začela leta 1150, nad prejšnjo cerkvijo, najverjetneje Ansgarjeve cerkve, zgrajene leta 860. Pogodba v Ribeju je bila razglašena leta 1460. To je bila razglasitev, ki jo je danski kralj [[Kristijan I. Danski|Kristijan I.]] dal številnim holzaškim plemičem, s čimer si je omogočil, da je postal grof Holstein in pridobil nadzor nad vojvodino Schleswig (dansko ''Sønderjylland'', tj. Južna Jutlandija). Najbolj znana vrstica razglasa je bila, da bi moralo biti dansko vojvodstvo Schleswig in grofija Holstein znotraj Svetega rimskega cesarstva zdaj v izvirnem jeziku srednje spodnje nemščine ''Up Ewig Ungedeelt'' ali 'Večno nerazdeljena'. Katoliška škofija je bila leta 1536 med reformacijo razpuščena; nasledila jo je škofija Ribe, ki jo je vodila novoustanovljena protestantska cerkev Danske. Oktobra 1634 je mesto poplavila nevihtna plima. 1. januarja 2007 je občina Ribe prenehala obstajati, ko se je združila z občinama Esbjerg in Bramming, ki zdaj tvorita novo občino Esbjerg. == Znamenitosti == *[[Stolnica Ribe]] - 12. stoletje *[[Ribe Kunstmuseum]] *[[Naravni rezervat otok Mandø]], približno 30 km jugozahodno * [[Museet Ribes Vikinger]] - vikinški muzej - je bil ustanovljen leta 1992 in je kulturnozgodovinski muzej z arheološkimi najdbami, ki se osredotoča predvsem na vikinško dobo. Skupaj z muzejem stolnice v Ribeju ga upravljajo muzeji jugozahodne Jutlandije.ref>[https://www.domkirkemuseetribe.dk/da/ Ribe Domkirkemuseum]. Hentet 22/10-2020</ref> == Demografija == Naslednja tabela prikazuje število prebivalcev Ribe. Podatki izpred 18. stoletja so ocene, ostali so povzeti iz uradnega štetja. {| | valign="top" | {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" | Leta ! style="background:#efefef;" | Št. prebivalcev |- | 1500 || align="right" | ~5000 |- | 1591 || align="right" | ~4500 |- | 1641 || align="right" | ~3500 |- | 1672 || align="right" | ~2000 |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" | Leta ! style="background:#efefef;" | Št. prebivalcev |- | 1769 || align="right" | 1827 |- | 1801 || align="right" | 1994 |- | 1850 || align="right" | 2984 |- | 1901 || align="right" | 4243 |- |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" | Leto ! style="background:#efefef;" | Št. prebivalcev |- | 1976 || align="right" | 7452 |- | 1981 || align="right" | 7646 |- | 1986 || align="right" | 7709 |- | 1990 || align="right" | 7636 |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" | Leto ! style="background:#efefef;" | Št. prebivalcev |- | 1996 || align="right" | 8105 |- | 2000 || align="right" | 7984 |- | 2001 || align="right" | 8031 |- | 2002 || align="right" | 8033 |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" | Leto ! style="background:#efefef;" | Št. prebivalcev |- | 2003 || align="right" | 8006 |- | 2004 || align="right" | 7990 |- | 2006 || align="right" | 8081 |} |} ==Pobratena mesta== {| |- valign="top" | * {{flagicon|FRA}} [[Balleroy]], [[Normandija]], Francija * {{flagicon|UK}} [[Ely]], Združeno kraljestvo * {{flagicon|GER}} [[Güstrow]], Mecklenburg-Vorpommern, Nemčija * {{flagicon|AUT}} [[Krems ob Donavi]], Spodnja Avstrija, Avstrija || * {{flagicon|NOR}} [[Leikanger]], Sogn og Fjordane, Norveška * {{flagicon|GER}} [[Ratzeburg]], [[Schleswig-Holstein]], Nemčija * {{flagicon|SWE}} [[Strängnäs]], Södermanland, Švedska |} == Sklici == {{sklici}} *Herbermann, Charles, ed. (1913). "Starodavni sedež Ribe". Katoliška enciklopedija. New York: Robert Appleton Company. s: Katoliška enciklopedija (1913)/Starodavni sedež Ribe na Danskem (Jutland) {{pripis vira}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.visitribe.com Uradna turistična spletna stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Danskem]] [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] g4ds7j7cjfd6t7fp8psbnfwow9nyew0 Ana Kavčnik Jamnik 0 544659 6678816 6647731 2026-05-21T13:55:16Z Aakkjj 225712 novi podatki 6678816 wikitext text/x-wiki {{avtobiografija}}{{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|image=|awards=|employer=|home_town=|website=|years_active=}} '''Ana Kavčnik Jamnik''',<ref>{{Navedi splet|title=Življenjepis {{!}} Ana Kavčnik|url=https://anakavcnik.wixsite.com/kavcnik-ana/about|website=Ana Kavčnik Jamnik|language=sl|date=21. 6. 2023}}</ref> rojena 1992 v Ljubljani. [[Kipar|Kiparka]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20220227/C/220229835/1168/posledice--ki-jih-ne-zelimo-videti|title=Posledice, ki jih ne želimo videti|date=27. 2. 2022|last=Kavčič|website=Gorenjski glas}}</ref>, [[Keramika|keramičarka]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/neznosna-krhkost-bivanja/?fbclid=IwAR1k3Hg3o8PDZoladfE4GsoDSQmXpHubmzfI9EI-YNrb6Iye5osbEPLTOts|title=Neznosna krhkost bivanja|date=12. 3. 2021|website=Delo|publisher=Prezelj}}</ref>, likovna pedagoginja, [[Gasilec|gasilka]]<ref>{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/06/08/prostovoljna-gasilka-ko-zapiska-pozivnik-pustis-vse-in-gres/?fbclid=IwAR2S2nHNaOJSvKIkrw5jO-jfZ8zL1jcmbyOaYiVIJjrdbTlOCKShOMEKUvI|title=Prostovoljna gasilka: “Ko zapiska pozivnik, pustiš vse in greš”|date=7. 6. 2019|website=Aleteia|last=Martinec Selan}}</ref> in [[Prva pomoč|prva posredovalka]]. Ana Kavčnik Jamnik je magistrirala na področju kiparstva na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete UL. Za magistrsko delo je prejela Prešernovo nagrado UL PEF. Med študijem se je udeležila Erasmus+ izmenjave na Akademiji za umetnost in oblikovanje E. Geppert v Wroclawu na Poljskem, oddelek za keramiko in steklo. Njena dela so bila poleg Slovenije razstavljena v številnih državah, vključno z Anglijo, Ameriko, Grčijo, Brazilijo, Latvijo, Nemčijo, Kitajsko, Poljsko, Hrvaško in Filipini. Leta 2018 je prejela glavno nagrado Ex terra Krško, leta 2022 častno nagrado Keramika v Sloveniji 2005–2022, leta 2026 je prejela nagrado Častna omemba 13th ANIMAL, International Juried Art Competition. Trenutno je zaposlena kot strokovni sodelavec na Oddelku za likovno pedagogiko UL PEF. Poleg tega deluje kot prostovoljna gasilka in prva posredovalka, kar vpliva na vsebino njenih umetniških del. <ref>{{Navedi splet|title=Življenjepis {{!}} Ana Kavčnik|url=https://anakavcnik.wixsite.com/kavcnik-ana/about|website=kavcnik-ana|accessdate=2025-01-08|language=sl}}</ref> Deluje na področju instalacije, kjer uporablja ready made predmete ter v svoje postavitve vključuje tudi unikatno keramiko in steklo. Zaradi uporabe materialov, ki so del njene dejavnosti kot prostovoljna gasilka, pogosto njene razstave spremlja tudi vonj po zažganem, zatohlem, razpadanju, olju, zemlji, lesu in tudi po cvetočih rastlinah. Je članica DLUL. == Šolanje: == 2011 je zaključila SŠOF - Umetniška gimnazija. 2013 se je udeležila - GUSEGG - Graz International Summer School Seggau 2016 je diplomirala na Oddelku za likovno pedagogiko UL PEF 2017 se je udeležila Erasmus+ študijske izmenjave na Akademiji za umetnost in oblikovanje E. Geppert v [[Wroclaw|Wroclawu]] (Poljska) - Oddelek za keramiko in steklo. 2023 je magistrirala na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete UL == Razstave: == '''Države:''' Anglija (3), Brazilija (2), Filipini (2), Grčija (1), Hrvaška (1), Kitajska (2), Latvija<ref>{{Navedi splet|title=biennale2018.pdf|url=https://drive.google.com/file/d/18RBWG4nf7WE9PM9ebgNwaguAe2fDaOeG/view?usp=embed_facebook|website=Google Docs|accessdate=2023-09-08}}</ref> (1), Nemčija<ref>{{Navedi splet|title=Banality of Evil in Our Daily Lives - Artwork Gallery|url=https://www.boeart.org/gallery/index|website=www.boeart.org|accessdate=2025-01-08}}</ref> (1), Poljska (1), Slovenija (31), Združene države Amerike (1) '''Število razstav po letih:''' 2012 (1), 2013 (1), 2014 (4), 2015 (3), 2016 (1), 2018 (6), 2019 (2), 2020 (2), 2021 (2), 2022 (3), 2023 (5), 2024 (6), 2025 (4), 2026 (6) '''SAMOSTOJNE RAZSTAVE:''' 2023 Ana Kavčnik Jamnik, ''Zapisi,'' Cafe galerija Pungert, Kranj 2022 Ana Kavčnik Jamnik, ''Posledice,''<ref>{{Navedi splet|title=Skozi oko umetnice in gasilke, ki "pozna vonj po zažganem, po blatu, po vodi"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/skozi-oko-umetnice-in-gasilke-ki-pozna-vonj-po-zazganem-po-blatu-po-vodi/613422|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-28|language=sl|first=N.|last=Š}}</ref> Galerija Pogled, Kamnik 2020 Ana Kavčnik Jamnik, ''Pusti luč prižgano,'' Galerija Srečišče, Hostel Celica, Ljubljana 2019 Ana Kavčnik Jamnik, ''»NA POMOČ!«''<ref>{{Citat|title=Na pomoč!|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174620643|accessdate=2024-08-28|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref>, Stekleni Atrij Mestne hiše Ljubljana == Nagrade: == 2026 - Častna omemba: 13th ANIMAL, International Juried Art Competition, MARCH 2026, TERAVARNA ART GALLERY, Los Angeles, United States 2024 - Prešernova nagrada UL PEF za magistrsko delo z naslovom Izražanje strahu v kiparstvu, mentor: izr. prof. dr. Jurij Selan, somentor: prof. spec. Mirko Bratuša<ref>{{Navedi revijo|last=Kavčnik Jamnik|first=Ana|date=2023|title=Izražanje strahu v kiparstvu : magistrsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151178}}</ref> 2022 - Častna nagrada<ref>{{Navedi splet|title=Koroška galerija likovnih umetnosti vabi na odprtje razstave z naslovom Keramika v Sloveniji 2005–2022 - Koroške Novice|url=https://www.koroskenovice.si/kultura/koroska-galerija-likovnih-umetnosti-vabi-na-odprtje-razstave-z-naslovom-keramika-v-sloveniji-2005-2022/|date=2022-09-28|accessdate=2025-01-08|language=sl-SI}}</ref> Keramika v Sloveniji 2005 - 2022 2020 - Finalistka tekmovanja: The Banality of Evil in our Daily Lives Art Prize, Alte Münze, Berlin, Nemčija<ref>{{Navedi splet|title=Banality of Evil in Our Daily Lives - Artwork Gallery|url=https://boeart.org/gallery/index|website=boeart.org|accessdate=2026-05-21}}</ref> 2018 - Glavna nagrada Ex terra Krško 2018 == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Slovenski keramičarji]] {{DEFAULTSORT:Kavčnik_Jamnik, Ana}} njr4jt3v8pjilyr67qk061uwu43670s Uporabniški pogovor:A09/Signpost 3 547227 6678982 6662285 2026-05-22T05:19:26Z MediaWiki message delivery 115826 /* The Signpost: 22 May 2026 */ nov razdelek 6678982 wikitext text/x-wiki {{arhiv-polje| *[[Uporabniški pogovor:A09/Signpost/2023|2023]] *[[Uporabniški pogovor:A09/Signpost/2024|2024]] *[[Uporabniški pogovor:A09/Signpost/2025|2025]] *[[Uporabniški pogovor:A09/Signpost/2026|2026]] }} '''Ta stran ni namenjena pogovorom. Ta stran je izključno za prejemanje novih izdaj [[:en:WP:Signpost|časopisa Signpost]]. Naročite se na [[:meta:Global message delivery/Targets/Signpost]].''' == ''The Signpost'': 15 January 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/News and notes|Wikipedia's 25th anniversary is here!]] * Special report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Special report|Wikipedia at 25: A Wake-Up Call]] * Serendipity: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Serendipity|The WMF wants to buy you books!]] * WikiProject report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/WikiProject report|Time for a health check: the Vital Signs 2026 campaign]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/In the media|Fake Acting President Trump and a Wikipedia infobox]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Community view|The inbox behind Wikipedia]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Recent research|Art museums on Wikidata; comparing three comparisons of Grokipedia and Wikipedia]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Traffic report|Tonight I'm gonna rock you]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-15/Comix|Oh come on man.]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 16:19, 15. januar 2026 (CET) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=29899914 --> == ''The Signpost'': 29 January 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/Traffic report|The most viewed articles of 2025]] * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/News and notes|Good news... but also bad news for the Public Domain]] * News from Diff: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/News from Diff|Solving puzzles together]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/In the media|Every view on the 25th anniversary of everything]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-01-29/Comix|Perspectives]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 07:31, 29. januar 2026 (CET) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=29988053 --> == ''The Signpost'': 17 February 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/In the media|Global powers see Wikipedia as fundamental target for manipulation]] * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/News and notes|Discussions open for the next WMF Annual Plan]] * Serendipity: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Serendipity|Maintenance crews continue to slog through Wikipedia's oldest Featured Articles]] * Disinformation report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Disinformation report|Epstein's obsessions]] * Technology report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Technology report|Wikidata Graph Split and how we address major challenges]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Traffic report|Deaths, killings, films, and the Olympics]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Opinion|Incoming Incurables]] * Crossword: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Crossword|Pop quiz]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-02-17/Comix|herculean]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 09:03, 17. februar 2026 (CET) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30039447 --> == ''The Signpost'': 10 March 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * Interview: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Interview|Bernadette Meehan, new Wikimedia Foundation CEO]] * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/News and notes|Security testing unleashes computer worm on Meta-wiki]] * Special report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Special report|What actually happened during the Wikimedia security incident?]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/In the media|Indonesian government blocks Wikimedia logins; archive site scoured from Wikipedia after owner runs malware]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Recent research|To wiki, perchance to groki]] * Obituary: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Obituary|Madhav Gadgil, Fredrick Brennan, Mark Miller, Chip Berlet]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Opinion|Interface administrators and trusting trust]] * Technology report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Technology report|English Wikipedia deprecates archive.today after DDoS against blog, altered content]] * Op-ed: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Op-ed|Why is "Trypsin-sensitive photosynthetic activities in chloroplast membranes" cited in "List of tallest buildings in Chicago"?]] * Essay: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Essay|The pursuit of a button click]] * In focus: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/In focus|Short descriptions: One year later]] * WikiProject report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/WikiProject report|Unreferenced articles backlog drive]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Community view|Speaking of planning ...]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Traffic report|Over the mountain, kissing silver inlaid clouds]] * Crossword: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Crossword|"It will never happen"]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-10/Comix|BRIEn't]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 05:15, 10. marec 2026 (CET) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30121359 --> == ''The Signpost'': 31 March 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/News and notes|Entirety of Wikinews to be shut down]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/In the media|AI ban, newspapers disrupt archiving; and antisemitism complaints]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Community view|Videos from WikiConference North America 2025 in NYC]] * Disinformation report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Disinformation report|Cleaning up after Jeffrey Epstein, Peter Nygard, and Mohamed Al-Fayed]] * WikiConference report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/WikiConference report|WikiConference North America 2025 in NYC review]] * Obituary: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Obituary|Dr. Subas Chandra Rout]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Traffic report|Call in the dogs of war, soldier of fortune]] * Gallery: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Gallery|Canadian Rangers participate in Operation ''Enduring Encyclopedia'']] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-03-31/Comix|n00bsitting]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 12:08, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30329870 --> == ''The Signpost'': 21 April 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/News and notes|Six Serbian Wikipedia editors banned following controversy about political bias]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/In the media|Could Wikipedia be involved in Massachusetts' proposed social media ban for minors?]] * Gallery: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/Gallery|March equinox]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/Traffic report|Time to change my galaxy in case, we outta space!]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-04-21/Comix|Of skirts and articles]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 08:50, 21. april 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JPxG@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30434643 --> == ''The Signpost'': 22 May 2026 == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr" style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">[[File:WikipediaSignpostIcon.svg|40px|right]] ''News, reports and features from the English Wikipedia's newspaper''</div> <div style="column-count:2;"> * News and notes: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/News and notes|Offline: Osama Khalid still in prison]] * In the media: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/In the media|Indonesian editors, you shall return!]] * Disinformation report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Disinformation report|Who is a typical paid editor? Who are their typical clients?]] * Recent research: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Recent research|WikiLambda the Ultimate]] * Traffic report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Traffic report|This is where I'll be, so heavenly, so come and dance with me Michael!]] * Forum: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Forum|WikiAnnotate: help us build a dataset of article quality evaluations]] * In focus: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/In focus|Demystifying the 2026-27 Annual Plan]] * Opinion: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Opinion|Wikipedia isn't a battleground. So why does it feel like one?]] * Serendipity: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Serendipity|Wikinews: Into the Wikiverse]] * Special report: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Special report|Wikimedia Foundation closes Wikinews after 21 years]] * Community view: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Community view|Wikipedia's traffic drop: more on languages and freshness]] * Gallery: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Gallery|Earth Day and Mother's Day]] * Comix: [[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost/2026-05-22/Comix|Brother, can you spare a page?]] </div> <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''[[w:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Read this Signpost in full]]''' · [[w:en:Wikipedia:Signpost/Single|Single-page]] · [[m:Global message delivery/Targets/Signpost|Unsubscribe]] · [[m:Global message delivery|Global message delivery]] 07:19, 22. maj 2026 (CEST) <!-- Sent via script ([[w:en:User:JPxG/SPS]]) --></div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Bri@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Signpost&oldid=30513885 --> jiyti0hrfmwuhlodtu8i94znzkrg7fq Velika magistralna cesta 0 548405 6678803 6678582 2026-05-21T13:26:45Z Ljuba24b 92351 tp 6678803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | name = Velika magistralna cesta | alternate_name = | cities = {{collapsible list|[[Cox's Bazar]], [[Chittagong]], Feni, [[Dhaka]], [[Rajšahi]], [[Kalkuta]], [[Sasaram]], [[Mughalsarai]], [[Varanasi]], [[Mainpuri]], [[Prajagraj]], [[Kanpur]], [[Agra]], [[Aligarh]], [[Bulandšahr]], [[Delhi]], [[Sonipat]], [[Panipat]], [[Karnal]], [[Ambala]], [[Ludhiana]], [[Jalandhar]], [[Amritsar]], [[Chandigarh]], [[Lahore]], [[Gujranvala]], [[Jhelum]], [[Islamabad]], [[Ravalpindi]], [[Pešavar]], [[Jalalabad]], [[Kabul]]}} | image = Durgapur Xpressway.jpg | time_period = 4. stoletje pr. n. št. – danes | length_km = 3655 | length_ref = <ref name="theatlantic.com"/> | length_notes = | established = | history = | known_for = trgovska pot | status = delujoča | significance = | direction_a = Vzhod | terminus_a = [[Teknaf]], Bangladeš | direction_b = Zahod | terminus_b = [[Kabul]], Afganistan | photo_notes = Velika magistralna cesta skozi [[Zahodna Bengalija|Zahodno Bengalijijo]] v Indiji }} '''Velika magistralna cesta''' ali '''Grand Trunk Road''' (prej znana kot '''Utarapath, Sarak-e-Azam, Šah Rah-e-Azam, Badšahi Sarak in Long Walk''') je ena najstarejših in najdaljših glavnih cest v Aziji. Vsaj 2500 let<ref>UNESCO, [https://en.unesco.org/silkroad/knowledge-bank/caravanserais-along-grand-trunk-road-pakistan Caravanserais along the Grand Trunk Road in Pakistan]</ref> povezuje Srednjo Azijo z [[Indijska podcelina|Indijsko podcelino]]. Poteka približno 2400 km<ref name="theatlantic.com">[https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1999/11/indias-grand-trunk-road/377875/ The Atlantic: "India's Grand Trunk Road"]</ref> od Teknafa v [[Bangladeš]]u na meji z [[Mjanmar]]om<ref>{{navedi novice |url=http://www.dhakatribune.com/heritage/2014/dec/31/road-empires|title=A road to empires|last=Steel|first=Tim|date=1 January 2015|newspaper=Dhaka Tribune|access-date=2016-07-19}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/Cuisine-along-G-T-Road/articleshow/48969618.cms|title=Cuisine along G T Road|last=Jhimli Mukherjee Pandey|date=15 September 2015|newspaper=The Times of India|location=Calcutta|access-date=2016-07-19}}</ref> zahodno do [[Kabul]]a v [[Afganistan]]u, poteka skozi [[Čitagong]] in [[Daka|Dako]] v Bangladešu, [[Kalkuta|Kalkuto]], [[Lucknow]], [[Delhi]] in [[Amritsar]] v [[Indija|Indiji]] ter [[Lahore]], [[Gudžrat]], [[Ravalpindi]] in [[Pešavar]] v [[Pakistan]]u.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/roomfordebate/2014/07/03/where-do-borders-need-to-be-redrawn/permeable-lines-on-the-grand-trunk-road|title=How to Redraw the World Map|last=Khanna|first=Parag|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=2016-07-19}}</ref><ref name="UNESCO">{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6056/|title=Sites along the Uttarapath, Badshahi Sadak, Sadak-e-Azam, Grand Trunk Road|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2018-12-26}}</ref> Cesta je bila zgrajena vzdolž starodavne poti, imenovane ''Utarapatha'' v 3. stoletju pr. n. št. in se je raztezala od izliva [[Ganges]]a do severozahodne meje Indije. Nadaljnje izboljšave te ceste so bile narejene pod [[Ašoka Veliki|Ašoko]].<ref name="Romila">Romila Thapar, p. 236, [https://books.google.com/books?id=-5irrXX0apQC&dq=sher+shah+royal+highway+taxila&pg=PA236 Early India: From the Origins to AD 1300]</ref> Staro pot je Šer Šah Suri ponovno usmeril v Sonargaon in Rohtas.<ref name="Vadime">Vadime Elisseeff, p. 159-162, [https://books.google.com/books?id=zRPbecWnkoIC&dq=sher+shah+suri+maurya+rohtas&pg=PA161 The Silk Roads: Highways of Culture and Commerce]</ref> Afganistanski konec ceste je bil obnovljen pod Mahmud Šahom Duranijem.<ref name="KMSarkar1927">{{navedi knjigo|author=K. M. Sarkar|title=The Grand Trunk Road in the Punjab: 1849-1886|url=https://books.google.com/books?id=qFdJbRywbKwC&pg=PA2|year=1927|publisher=Atlantic Publishers & Distri|pages=2–|id=GGKEY:GQWKH1K79D6}}</ref> Cesta je bila v britanskem obdobju med letoma 1833 in 1860 precej obnovljena.<ref>David Arnold; Science, technology, and medicine in colonial India (New Cambr hist India v.III.5) Cambridge University Press, 2000, 234 pages [https://books.google.com/books?id=3gk5j2u5AnUC&pg=PA106 p. 106]</ref> Cesta sovpada s sedanjimi N1, Feni (Čittagong do Dake), N4 & N405 (Daka do Sirajganja), N507 (Sirajganj do Natoreja) in N6 (Natore do Rajšai proti Purneain India; NH 12 (Purnea do Bakalija), NH 27 (Purnea v Patno), NH 19 (Kalkuta v Agro), NH 44 (Agra v Džalandhar prek New Delhija, Sonipat, Panipat, Ambala in Ludhiana) in NH 3 (Džalandhar v Attari, Amritsar v Indiji proti Lahoreju v Pakistanu) prek Vagaha ; N-5 (Lahore, Gudžranwala, Gudžrat, Lalamusa, Džhelum, Ravalpindi, Pešavar in [[Kiber (prelaz)|prelaz Kiber]] proti Džalalabadu v Afganistanu) v Pakistanu in AH1 (Torkam-Džalalabad do Kabula) do Gaznija v Afganistanu. Skozi stoletja je bila cesta ena glavnih trgovskih poti v regiji in je omogočala tako potovanje kot poštno komunikacijo. ''Grand Trunk Road'' se še vedno uporablja za prevoz na današnji Indijski podcelini, kjer so bili deli ceste razširjeni in vključeni v nacionalni cestni sistem.<ref name="raghubir">{{navedi knjigo |last1=Singh |first1=Raghubir |year=1995 |title=The Grand Trunk Road: A Passage Through India |url=https://archive.org/details/grandtrunkroadpa00sing |url-access=registration |publisher=Aperture Books |isbn=9780893816445 |edition=First}}</ref> == Zgodovina == === Antično obdobje === Budistična literatura in indijski epi, kot je ''[[Mahabharata]]'', zagotavljajo obstoj ceste Grand Trunk že pred Maurijskim imperijem in se je imenovala ''Uttarapatha'' ali 'Severna cesta'. Cesta je povezovala vzhodno regijo Indije s srednjo Azijo in staro Grčijo.<ref>{{navedi knjigo|last=Sanjeev|first=Sanyal|url=https://books.google.com/books?id=Uv_iDQAAQBAJ|title=Land of the Seven Rivers: A Brief History of India's Geography|pages=72–73,103|date=2012-11-15|publisher=Penguin Random House India Private Limited|isbn=9788184756715|language=en}}</ref> === Maurijsko cesarstvo === Predhodnica sodobne ceste je bila zgrajena po ukazu cesarja Čandragupta Maurija in se je zgledovala po perzijski [[Kraljeva cesta (antična)|kraljevi cesti]]<ref>Benjamin Walker, p. 69, [https://books.google.com/books?id=8J2RDwAAQBAJ&dq=chandragupta+grand+trunk+road&pg=PT69 Hindu World: An Encyclopedic Survey of Hinduism. In Two Volumes. Volume II M-Z]</ref> (natančneje, njenem vzhodnem odseku, Veliki Horasanski cesti, ki je potekala od Medije do Baktrije). V času Maurijskega cesarstva v 3. stoletju pr. n. št. je kopenska trgovina med Indijo in več deli zahodne Azije in sveta [[Baktrija|Baktrije]] potekala skozi mesta na severozahodu, predvsem Takšašila in Purušapura (današnja [[Taxila]] oziroma Pešavar v Pakistanu). Takšašila je bila s cestami dobro povezana z drugimi deli cesarstva. Mauriji so vzdrževali to zelo starodavno cesto od Takšašile do Patliputre (današnja Patna v Indiji). Čandragupta Maurija je imel celo vojsko uradnikov, ki so nadzirali vzdrževanje te ceste, kot je povedal grški diplomat Megasthenes, ki je preživel petnajst let na dvoru Maurijev. Ta cesta, zgrajena v osmih fazah, naj bi povezovala mesta Purušapura, Takšašila, Hastinapura, Kanjakubja, Prajag, Patliputra in Tamralipta, razdalja približno 2600 kilometrov. Pot Čandragupte je bila zgrajena čez starodavno 'Utarapatha' ali 'Severno cesto', ki jo je omenil Pāṇini. Cesar Ašoka je v svojem ediktu dal zapisati drevesa, vodnjake, zgrajene na vsaki polovici ''kosa'', in veliko ''nimisdhajas'', kar se pogosto prevaja kot počivališča ob poti za popotnike. Znano je tudi, da je cesar Kaniška nadzoroval Uttarapatho.<ref>{{navedi splet|url=https://www.myindiamyglory.com/2020/04/20/grand-trunk-road-since-pre-mahabharata-times-here-are-evidences/|title=Grand Trunk Road since Pre Mahabharata Times; Here are Evidences|date=20 April 2020 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.jagranjosh.com/general-knowledge/uttarapatha-or-grand-trunk-road-the-silk-route-of-india-one-of-the-oldest-roads-of-asia-1629969852-1|title=Grand Trunk Road: Uttarapatha, The Silk Route of India|date=26 August 2021 }}</ref> === Suri in Mogulsko cesarstvo === Šer Šah Suri, srednjeveški vladar imperija Sur, se je v 16. stoletju lotil popravil Čandraguptine kraljeve ceste. Stara pot je bila nadalje preusmerjena pri Sonargaonu in Rohtasu in njena širina se je povečala, zgradili so ''saraj'', povečalo se je število ''kos minarjev'' in ''baolijev''. Ob nekaterih odsekih ceste so zgradili tudi vrtove. Tisti, ki so se ustavili pri saraju, so dobili hrano brezplačno. Njegov sin Islam Šah Suri je zgradil dodaten saraj med vsakim sarajem, ki ga je prvotno zgradil Šer Šah Suri na cesti proti Bengaliji. Več sarajev je bilo zgrajenih pod Moguli. [[Džahangir]] je pod svojo vladavino izdal odlok, da so vsi saraji zgrajeni iz žgane opeke in kamna. Na odseku med [[Lahore]]jem in [[Agra, Indija|Agro]] so posadili širokolistna drevesa in zgradil [[most]]ove čez vsa vodna telesa, ki so bila na poti ceste. Pot je Suri imenoval '''Sadak-e-Azam''', Moguli pa '''Badšahi Sadak'''.<ref>Anu Kapur, p. 84, [https://books.google.com/books?id=ApCKDwAAQBAJ&dq=sadak+e+azam+sher+shah&pg=PT84 Mapping Place Names of India]</ref> === Britanski imperij === [[File:Busy Grand Trunk Road in India, section Ambala ←→ Delhi 1940s.jpg|thumb|Prizor iz kantona Ambala v Britanski Indiji]] [[Britanska vzhodnoindijska družba]] je v 1830-ih začela s programom gradnje kovinskih cest za komercialne in upravne namene. Cesta, ki se zdaj imenuje '''Grand Trunk Road''', od [[Kalkuta|Kalkute]] skozi [[Delhi]] do [[Kabul]]a v Afganistanu, je bila obnovljena po ceni 1000 GBP/miljo. Cesta je omenjena v številnih literarnih delih, vključno s tistimi Fosterja in Rudyarda Kiplinga. Kipling je cesto opisal kot: »Poglej! Poglej še enkrat! in čamarji, bankirji in kleparji, brivci in zajčki, romarji – in lončarji – ves svet gre in prihaja. Zame je kot reka, iz katere sem umaknjen kot hlod. po poplavi. In res je Grand Trunk Road čudovit spektakel. Teče naravnost, brez preobremenjenosti indijskega prometa tisoč petsto milj – taka reka življenja, kot je ni nikjer drugje na svetu.«<ref>A description of the road by Kipling, found both in his letters and in [http://www.firstworldwar.com/poetsandprose/texts/Rudyard%20Kipling%20-%20Kim.txt the novel ''Kim''].</ref> === Republika Indija === Skupina zgodovinskih območij ob cesti v Indiji je bila leta 2015 uvrščena na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Mesta ob Uttarapath, Badshahi Sadak, Sadak-e-Azam, Banho, Grand Trunk Road''. Indijski odseki Grand Trunk Road sovpadajo z NH 19 in NH 44 državnih cest v Indiji. Psihologi območje okoli ceste GT včasih označujejo kot ''pas ceste GT'', včasih pa je v kontekstu volitev znana tudi kot ''cesta Gudžarat''. Na primer, med volitvami v Harjani se območje na obeh straneh ceste GT od Ambale do Sonipata, ki ima 28 volilnih enot zakonodajne skupščine, kjer ni prevlade ene kaste ali skupnosti, imenuje ''cestni pas GT v Harjani''.<ref name=GTr1>NuNu[https://www.hindustantimes.com/chandigarh/bjp-on-a-strong-footing-in-northern-districts/story-IyOgq3jDxR12VL2SYsaT3I.html BJP on a strong footing in northern districts], Hindustan Times, 30 March 2016.</ref><ref name=pse1>[https://timesofindia.indiatimes.com/city/chandigarh/haryana-assembly-elections-bjp-counts-on-strategy/articleshow/71461872.cms Haryana assembly elections: BJP counts on strategy], Times of India, 6 October 2019.</ref> ==Galerija== <gallery> File:Kos minar,tirawadi,karnal.JPG|Kos Minar iz mogulske dobe ob cesti GT v Sonipatu v Indiji File:7518uttar pradesh09-ghaziabad09-grand trunk road09-1200.jpg|GT Road v Utar Pradešu, Indija File:GTRoadBarkatha.jpg|GT Road blizu Barhija, Indija File:G.T road towards Burdwan from Hooghly 07.jpg|GT Road proti Burdvanu iz Hooghlija File:University of Engineering and Technology on Grand Trunk Road in Lahore.jpg|GT Road v [[Lahore]]ju, [[Pakistan]] File:Gujranwala GT Road Overcast.jpg|GT road v Gudžranvali, Pakistan File:Jhelum River Bridge.JPG|GT Road nad reko Džhelum, Pakistan File:Original GT Road between Margalla and kala Chitta.JPG|Prvotna cesta GT, ki poteka skozi gore Margalla do pogorja Kala Čita v Pakistanu File:Nekka Margalla.JPG|Na novo preurejena cesta GT, ki poteka mimo skrajne zahodne točke gora Margalla do pogorja Kala Čitta v Pakistanu File:Gridlock on the Kabul Jalalabad Highway (5300814706).jpg|Cesta Kabul–Džalalabad v Afganistanu je najbolj zahodni del ceste GT File:Jalalabad Road 2.jpg|Gorski prelaz na cesti Kabul–Džalalabad, Afganistan </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} * Farooque, Abdul Khair Muhammad (1977), ''Roads and Communications in Mughal India.'' Delhi: Idarah-i Adabiyat-i Delli. * Weller, Anthony (1997), ''Days and Nights on the Grand Trunk Road: Calcutta to Khyber''. Marlowe & Company. * Rudyard Kipling (1901), ''Kim''. Considered one of Kipling's finest works, it is set mostly along the Grand Trunk Road. Free e-texts are available, for instance [https://gutenberg.org/etext/2226 here]. * {{navedi knjigo |title=Historical routes of north west Indian Subcontinent, Lahore to Delhi, 1550s–1850s A.D |author=Usha Masson Luther|author2=Moonis Raza | publisher=Sagar Publications|year=1990}} * {{cite journal |last=Arden |first=Harvey |date=May 1990 |title=Along the Grand Trunk Road |url=https://archive.org/details/sim_national-geographic_1990-05_177_5/page/118 |journal=National Geographic |volume=177 |issue=5 |pages=118–38}} * {{navedi knjigo |last=Mozammel |first=Md Muktadir Arif |year=2012 |chapter=Grand Trunk Road |chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Grand_Trunk_Road |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link=|editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh}} * {{cite journal |last=Tayler |first=Jeffrey |date=November 1999 |title=India's Grand Trunk Road |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1999/11/indias-grand-trunk-road/377875/ |journal=The Atlantic Monthly |volume=284 |issue=5 |pages=42–48}} * [https://web.archive.org/web/20160611061444/http://www.nhai.org/ National Highway Authority of India] * [http://www.nha.gov.pk/ National Highway Authority of Pakistan] * [https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=126395475 NPR: Along the Grand Trunk Road] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trgovske poti]] [[Kategorija:Zgodovina Indije]] [[Kategorija:Zgodovina Bangladeša]] [[Kategorija:Zgodovina Pakistana]] [[Kategorija:Zgodovina Afganistana]] [[Kategorija:Ceste v Azij]] [[Kategorija:Ceste v Afganistanu]] [[Kategorija:Ceste v Bangladešu]] [[Kategorija:Ceste v Pakistanu]] qmijx85j3sr5dcxjajk6s6iziywt06g Uporabniški pogovor:TadejM 3 548833 6678891 6672105 2026-05-21T18:35:33Z A09 188929 /* De re metallica */ nov razdelek 6678891 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) e15vt37fzdo7y1t1yd63dzl1bnyrk49 Tempelj Kodal Azhagar 0 549041 6679053 6281378 2026-05-22T09:16:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679053 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = tempelj Kodal Aḻagar | image = File:Koodalazhagar (13).jpg | caption = | map_type = Indija | map_caption = | coordinates = {{koord novi|9|54|51.83|N|78|06|50.79|E|type:landmark_region:IN|display=inline,title}} | country = [[Indija]] | state = [[Tamil Nadu]] | district = okrožje Madurai | location = [[Madurai]] | elevation_m = 145 | deity = {{Plainlist| * Vijoga Sundaradžan ([[Višnu]]) * Mathuravali Thajar ([[Lakšmi]]) }} | facade_direction = | tower = Aštanga Vimana | temple_tank = Hema Puškarani | festivals = | architecture = [[Dravidska arhitektura]] | temple_quantity = | monument_quantity = | inscriptions = | year_completed = | creator = | website = {{url|http://www.koodalalagartemple.tnhrce.in/}} }} '''Tempelj Kodal Aḻagar''' v [[Madurai|Maduraju]], mestu v južni indijski državi [[Tamil Nadu]], je posvečen hindujskemu bogu [[Višnu]]ju. Tempelj, zgrajen v dravidskem arhitekturnem slogu, je poveličan v Naalajira Divja Prabandham, zgodnjesrednjeveškem tamilskem kanonu svetnikov Alvar iz 6.–9. stoletja. Je eden od 108 [[Divja Desam]]ov, posvečenih Višnuju, ki ga častijo kot Vijoga Sundaradžan, in njegovi ženi Lakšmi kot Mathuravali.<ref>{{navedi knjigo|title=108 Vaishnavite Divya Desams: Divya desams in Pandya Nadu|last= M. S. |first=Ramesh|publisher= Tirumalai-Tirupati Devasthanam|year=1993}}</ref> Granitno obzidje obdaja tempelj in zapira vsa njegova svetišča. Tempelj ima petstopenjski ''[[gopura|radžagopuram]]'', vhodni stolp. Prvotno se domneva, da so tempelj zgradili Pandije, kasneje pa so ga dozidali imperij Vidžajanagara in kralji Madurai Najaks, ki so v 16. stoletju naročili dvorane s stebri in glavna svetišča v templju. Kodal Aḻagar naj bi se pojavil, da bi ubil demona Somuko, ki je ugrabil štiri Vede. Tempelj sledi Tenkalajski tradiciji čaščenja. V templju potekajo štirje dnevni obredi in trije letni festivali, od katerih je najpomembnejši štirinajstdnevni letni Brahmotsavam v tamilskem mesecu Vaikasi (maj - junij). Tempelj vzdržuje in upravlja hindujski verski in obdaritveni odbor vlade Tamil Naduja. == Legenda == [[File:Koodalazhagar (3).jpg|200px|left|thumb|Štukaturna podoba glavnega božanstva]] Po hindujski legendi je vladar po imenu Valabhadeva vsak dan hodil inkognito, da bi izvedel za življenja ljudi pod njim. Med enim od njegovih obiskov mu je učenjak povedal, da je končni cilj v življenju »zbrati poleti živila in shraniti za zimo«, kar je pomenilo tudi, da je treba delati v mladosti in varčevati za starost. Valabadeva ni bil prepričan in to je postavil kot tekmovanje med učenjaki, da bi spoznal pravo vrednost življenja. Višnucita, ki bo kasneje postal Perijalvar, eden od dvanajstih najbolj čaščenih svetnikov vaišnavske sekte, je prišel v Madurai iz Sriviliputhurja. Verjeli so, da so ga usmerjale nebeške Višnujeve besede in da je razlagal svete verze. Razložil je koncepta Hithama in Purušarthama iz [[Vede|Ved]] in razglasil, da lahko doseganje nog Narajane vodi do odrešitve. Valabhadeva je bil zadovoljen z razlago in Višnuciti je podelil vrečo zlata. Menijo, da je trenutna gopura templja Sriviliputhur zgradil Perijalvar z osvojenim zlatom.<ref name=M>{{navedi knjigo|title=15 Vaishnava Temples of Tamil Nadu|last=M.|first=Rajagopalan|pages=119–128|publisher=Govindaswamy Printers|location=Chennai, India|year=1993}}</ref> == Zgodovina == Napisi v templju označujejo glavno božanstvo kot Kodal Alagija Perumal. V templju so napisi, ki nakazujejo velikodušna darila in obdaritve v obliki zemlje, hiš in zlata za vzdrževanje in upravljanje templja. Napis iz 8. stoletja nakazuje darovanje granitnih kamnov za gradnjo Ardha [[Mandapa]]. Tempelj je bil razširjen med vladavino Madurai Najakov v 16. stoletju. ''Dvajasthambam mandapam'' (zastavna palica) in mandapa pred ''Hema Puškarani'' so zgradili Najaki. Svetišče Mathuravali Thajar (''Thajar'') je zgradil in tempelj obnovil Muthu K. R. V. Alagappa Chettiar iz Devakotaija leta 1923. Od takrat tempelj vzdržuje in upravlja Oddelek za hindujske verske in dobrodelne donacije vlade Tamil Naduja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tnhrce.org/hrce_act_1959.html |title=Hindu Religious and Charitable Endowments Act, 1959 |accessdate=2023-09-07 |archive-date=2018-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181206095720/http://www.tnhrce.org/hrce_act_1959.html |url-status=dead }}</ref> == Arhitektura == [[File:Koodalazhagar (17).jpg|270px|left|thumb|Slika Aštanga Vimanam in vhodnega stolpa]] Tempelj Kodal Aḻagar pokriva površino približno 0,81 hektarja in ima petstopenjski [[gopura]]m (vhodni stolp), ki se dviga do višine 38 m. Tempelj je zaprt v pravokotni ogradi z ogromnimi granitnimi stenami. Osrednje svetišče ima dvignjeno stavbo in hrani podobe glavnega božanstva, Kodal Aḻagarja, v treh oblikah, in sicer v sedečem, stoječem in ležečem položaju.<ref>{{navedi knjigo|title=The Top Ten Temple Towns of India|publisher=Mark Age Publication|first=S.C.|last=Karkar|location=Kolkota|isbn=978-81-87952-12-1|year=2009|page=20}}</ref><ref name=A>{{navedi knjigo|title=Temples of South India|url=https://archive.org/details/templesofsouthin0000anan|last=Anantharaman|first=Ambjuam|publisher=East West|edition=second|year=2006|isbn=978-81-88661-42-8|page=[https://archive.org/details/templesofsouthin0000anan/page/n154 127]}}</ref> Podoba iz [[granit]]a je športno prikazana v sedečem položaju in visoka 1,8 m. Podobi Sridevi in Bhudevi sta prisotni na obeh straneh Kodal Aḻagarja. Festivalsko božanstvo se imenuje Vjuga Sundararadžar, podoba pa je visoka 1,2 m, izdelana iz ''pančalohe''. [[Vimana]], svetišče nad svetiščem, je Aštanga v arhitekturi, ki ima osem delov, in sicer ''Adhistana'' (osnova), tri ''Pade'' (struktura), ''Prašthana'' (ud), ''Griva'' (vodilna struktura), ''[[šikara]]'' (cilindrični nosilec) in ''Stupi'' (zgornji del). Zunanji deli vimane imajo štukature podobe modrecev, Dašavatarama, Bhudevija in Varaha, Lakšmi Narasimhe, Lakšmi Narajane in Narajanamorthija. Vimana naj bi bila delo Višvakarme, božanskega arhitekta. Senca vimane ne pade na tla. Aštanga Vimana je v templjih Manar Koil, Ambasamudram, Uthiramerur, Thirukoshtijur in Čeranmadevi. Notranje stene svetišča imajo slike Aštadikpalak. Svetišče soproge Kodal Aḻagarja, Mathuravali, je južno od glavnega svetišča. V bližini svetišča so manjša svetišča Lakšmi Narasimha, Rama, Lakšmi Narajana in [[Krišna]]. Svetišča Andal, Narasimha in Manavala Mamunigal so v ločenih svetiščih okoli prvega območja. Svetišče Andal ima slike, ki prikazujejo ''puranske'' zgodbe in napise s podrobnostmi o nabožni literaturi. V drugem predelu so svetišča [[Garuda|Garude]], Andžaneye, Ramanuje, Vedante Desike in Alvarsa. Stebri v dvoranah, ki vodijo v svetišče, imajo majhne skulpture v drugem predelu. V drugem nadstropju je svetišče, posvečeno Surjanarajani, ki stoji skupaj z boginjami.<ref>{{navedi knjigo|title=Spiritual India Handbook|url=https://books.google.com/books?id=djI5mL2qeocC&q=koodal+azhagar+temple&pg=PT373|pages=372–375|publisher=Jaico Publishing House|year=2009|isbn=9788184950243|last=Knapp|first=Stephen}}</ref> Tepakulam, tempeljski rezervoar, je zunaj prostorov templja. Ima osrednjo dvorano iz granita.<ref>{{navedi novice|title=Koodal Azhagar Temple tank to be renovated|url=http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-national/tp-tamilnadu/koodal-azhagar-temple-tank-to-be-renovated/article5731540.ece|publisher=The Hindu|date=27 February 2014|location=Madurai|access-date=29 October 2015}}</ref> == Verski pomen == Perijalvar je dobil ime, ker naj bi bil goreč častilec Višnuja. Ko je prihajal iz Maduraja, so ga v procesiji odpeljali do Sriviliputhurja in ob tem je dobil božansko videnje Višnuja. Začel je recitirati svojo skladbo ''Perija Tirumoli'', ki jo je v Naalajira Divja Prabhandam zbral Manavala Mamunigal. Manavala je odredil, da morajo biti verzi Perijalvarja, ki se začnejo s Tirupalandujem, prvi in zadnji verz pri recitiranju Prabhandama ob kateri koli sveti priložnosti v Višnujevih templjih. Ramanuja, zagovornik v 10. stoletju, meni, da Tirupalandu izvira iz Maduraja. Tako ima tempelj Kodal Aḻagar neomajen položaj v vaišnavitskem verovanju. Med Mahapralajo, veliko katastrofo, so bhakte iskali Višnujevo bivališče v Maduraju. Menijo, da je Višnu stal kot branik pred bližajočo se katastrofo, zaradi česar je dobil ime mesta Nanmadakodal ali Kodal Nagar (''Kodal'' v tamilščini je 'branik'). Kraj je omenjen kot pomemben v štirih obdobjih, in sicer Satja Juga, Treta Juga, Dvapara Juga in Kali Juga. Tempelj ima Navagrahe, devet planetarnih božanstev, ki jih sicer najdemo samo v templjih Šive. Kaže na vaišnavitske kulture v srednjem veku. == Literarna omemba == [[File:Koodalazhagar (4).jpg|250px|thumb|Slika tempeljskega stolpa]] Zgodovinarji so mnenja, da se tempelj Kodal Aḻagar omenja v literaturi ''Sangam'' (3. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje n. št.) v delih, kot je ''Madurai Kanči'' Mangudija Marudana, ''Paripāṭala'', ''Kaliththokaija'' in ''Silapatikarama''. ''Madurai Kanči'' podrobno opisuje festival Thiruvonam, ki se praznuje v templju. Tempelj Kodal Aḻagar je cenjen v ''alajira Divja Prabhandam'', vaišnavskem kanonu iz 5. do 9. stoletja, ki so ga napisali Perijalvar, Thirumalisai Alvar in Thirumangai Alvar. Tempelj je razvrščen kot Divja Desams, eden od 108 Višnujevih templjev, ki so omenjeni v knjigi. V 18. in 19. stoletju je tempelj omenjen v več delih, kot je ''108 Tirupathi Anthathi'' avtor Divja Kavi Pilai Perumal Aijangar in ''Kodal Sthala Purana''. ''Kodal Purana'' podrobno opisuje izvor reke Vaigai, ki teče skozi Madurai. Menijo, da je Višnu vstal kot Trivikrama, z eno nogo, ki se je dvignila v nebo, noga pa je dosegla Brahmaloko, bivališče Brahme. Brahma se je z veseljem umaknil dvignjenemu stopalu in domneva se, da se je voda pojavila kot potoček, imenovan Krithimala. V kraju je zraslo veliko bananovcev in postal je znan kot Kadhalivana, gozd bananovcev. Satjavrata, vladar Maduraja, je bil veren Višnujev bhakta. Menijo, da je nekoč Višnu prišel iz reke Krithimala kot riba (Matsja avatar, eden od Višnujevih avatarjev), da bi vladarja učil Vede. Od takrat naprej so Pandije začele uporabljati ribe kot simbol kraljestva.<ref name=hindu1>{{navedi novice|title=Symbol of togetherness|url=http://www.hindu.com/mp/2004/09/06/stories/2004090601960400.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20041127161333/http://www.hindu.com/mp/2004/09/06/stories/2004090601960400.htm|url-status=dead|archive-date=27 November 2004|first=Sundararajan|last=S.|date=6 September 2004|work=The Hindu|access-date=29 October 2015}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Koodal Azhagar Temple}} [[Kategorija:Madurai]] [[Kategorija:Hindujski templji v Indiji]] eb5v1t73wrecol8900yd2mbxpfvawer UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica 0 549358 6679084 6675786 2026-05-22T10:43:38Z Sportomanokin 14776 6679084 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 253 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|19. maj 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''243'''||bgcolor=yellow align=center|'''253''' |} <small>Posodobitev: 19. maj 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|253 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|384 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 19. maj 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] t995bncwwl3qnvisy81inbi2l6c53f0 Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Seznam avstrijskih vladarjev 2 549948 6678930 6290701 2026-05-21T20:19:31Z Wilfredor 106212 ([[c:GR|GR]]) [[File:Carl Albrecht VII, by workshop of George Desmarees.jpg]] → [[File:Carl Albrecht VII by workshop of George Desmarees, Münchner Residenz.jpg]] best image quality 6678930 wikitext text/x-wiki = Karel IV. (tudi Karel I.) - zadnji avstrijski cesar = == 1.svetovna vojna in papeži == === Papeževo stališče med in po vojni=== [[File:PioXIIgernamia1917.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Papež Pij XII.|Eugenio Pacelli]] v glavnem stanu s papeževimi mirovnimi predlogi pri cesarju [[Viljem II. Nemški|Viljemu II.]]]]</center> [[Slika:FranzJozef Wilhelm1.jpg|thumb|180px|<center>Nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem]] in avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] na spominskem krožniku iz leta [[1916]] - sredi vojne vihre]]</center> ==== Mirovne pobude in lajšanje bede ==== #V prvi okrožnici, ki jo je izdal novembra 1914, je [[papež Benedikt XV.|Benedikt XV.]]spregovoril o vsem zlu, iz katerega izhaja spopad: kot vzroke za vojno je obsodil pomanjkanje ljubezni, nespoštovanje avtoritete, razredno borbo in človeško lakomnost. #Prvega avgusta 1917 je »vsem voditeljem vojskujočih se narodov« poslal skrbno pripravljen predlog za mirovna pogajanja, ki naj bi zagotovila trajen mir. Papežev predlog se je v marsičem ujemal s kasnejšimi [[Štirinajst točk|Štirinajstimi točkami]] mirovnega načrta ameriškega predsednika Wilsona. #Med vojno in po njej je posredoval pri posameznih vladah, da bi izpustile vojne ujetnike, zlasti bolne za jetiko; skušal je organizirati pomoč za dežele, v katerih so ljudje trpeli hudo pomanjkanje, tudi za boljševiško Rusijo.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=257}}</ref> #Papež Benedikt XV. je spodbujal k dobrodelnemu delovanju za zbiranje potrebnih sredstev in denarja; tako je sam prispeval 82 milijonov lir, da je poskrbel za najbolj ogrožene med vojno – skoraj do [[vatikan]]skega [[bankrot]]a. A v zahvalo je dobival samo zaničevanje in omalovaževanje – od vseh vojskujočih se strani, zlasti pa od Italije. <br> #Papež je postal v najtežjem času: Sveti sedež je bil popolnoma osamljen; imel je stike le s tremi večjimi silami: [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijo]], [[Ruski imperij|Rusijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. [[Francija]] je 1905 pretrgala diplomatske odnose, medtem ko so prostozidarske italijanske vlade onemogočale, da bi se slišal glas Cerkve. Vse to se je dogajalo, ko je bila Evropa v nezaslišani vojni, ki je pripravljala tlo totalitarizmom in postopnemu propadanju Evrope. Benediktu XV. je bilo jasno, da je tekoči spor popolnoma zgrešen, brez možnega izhoda; ni verjel, da bo kratek, kot so mislili vsi; takoj mu je bilo jasno, da bo strašen, zlasti z izumitvijo novih orožij za množično uničevanje. Benediktova ''vojna zoper vojno'' se je začela takoj, takoj pa tudi osamitev. ''Njegova molitev za mir'', napisana januarja 1915, ''je bila v Franciji zaplenjena'', medtem ko so jo lahko ''v Italiji brali le znotraj cerkva''. To je nakazovalo, kaj se bo godilo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] s cenzuro okrožnic [[papež Pij XII.|Pija XII.]] zoper [[nacizem]] in [[komunizem]]. <br> #Mit o državi, ki je »svobodna« od nravnosti in krščanstva, tako kaže svoj najbolj resničen obraz. V [[Londonski sporazum (1915)|Londonskem sporazumu]], s katerim se Italija zavezuje, da bo vstopila v vojno na strani Angležev v zameno za ozemlja, ki jih bo dobila, je bil vstavljen člen 15, ki ''prepoveduje papežu sodelovanje v kakršnemkoli prihodnjem diplomatskem pogajanju''. Benedikt si je prizadeval, da bi zaustavil vstop Italije v vojno in je brezuspešno prepričeval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], naj odstopi ozemlja, da bi izbil Lahom vsak ''casus belli''. Niti mnogi katoličani ga niso razumeli in papež je moral trpeti tudi zategadelj. #Medtem, ko so različne države poskušale pridobiti Benedikta XV. na svojo stran in so ga pozivale, naj prizna in obsodi krivde njihovih nasprotnikov, je vendar Benedikt , čeprav se je zavedal, da bo vznejevoljil vse, potrjeval vedno resnico: poleg napak enih omenja tudi napake drugih. Npr.: »Nemci vodijo podmorsko vojno?« »Da, ampak ali Angleži prenehajo pomorsko zaporo na nemško škodo?«… #Tako je 1917, njegova znamenita in silovita obsodba ''dell'inutile strage'' (''nekoristnega pokola''), z blagim dodatkom za prihodnji ''pravičen in trajen mir'' – (veliko pametnejši od tistega, ki ga bodo načrtovali zmagovalci v Parizu, in s tem odprli vrata drugemu svetovnemu spopadu) postala pretveza za neverjetno obtožbo: nihče še ni zmagal v vojni, nihče se noče odpovedati morebitnemu plenu, za katerega je papež postal zaviralec (sabotatore). Nemci so ga obtoževali, da drži z Amerikanci in njihovimi zavezniki, Amerikanci in zavezniki pa, da drži z Nemci. V Italiji so Benedikta obtoževali celo »nedejavnosti« (»disfattismo«) in da je kriv za [[Čudež pri Kobaridu|Poraz pri Kobaridu]], da drži z Avstrijci, da je ''papa austriaco''; tako je postal iz »Benedetto XV« - »Maledetto XV«.<ref>Benedetto = Blagoslovljeni; Maledetto = Prekleti</ref><ref>AAVV: ''Grande guerra: le radici e gli sconfitti. Europei, cattolici, operatori di pace''. Il Cerchio, Rimini 2015; John F. Pollard: ''Il Papa sconosciuto. Benedetto XV (1914–1922) e la ricerca della pace''. San Paolo, 2001</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tempi.it/benedetto-xv-il-lottatore-un-papa-da-riscoprire|title= Benedetto XV, il lottatore. Un Papa da riscoprire|publisher=Francesco Agnoli v: Tempi|date=15. november 2015|accessdate=20. januar 2018}}</ref> === Neuvrščenost in mirovni predlogi === | image = Thomas Woodrow Wilson, Harris & Ewing bw photo portrait, 1919 - black and white (cropped).jpg | caption = Portrait by [[Harris & Ewing]], 1919 | order = 28th | office = President of the United States [[File:Thomas Woodrow Wilson, Harris & Ewing bw photo portrait, 1919 - black and white (cropped).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Papež Benedikt XV.|Papežu Benediktu XV.]] je v zvezi z mirovnimi pogajanji poslal [[24. december|24. decembra]] [[1918]] pismo, v katerem sprejema nekatere papeževe predloge, tudi [[Združene države Amerike|ameriški]] [[predsednik]] [[Woodrow Wilson|Wilson]]]]</center> [[File:Thomas Woodrow Wilson, Harris & Ewing bw photo portrait, 1919 - black and white (cropped).jpg|thumb|150px|left|<center>Izvleček iz [[pismo|pisma]], ki ga je [[24. december|24. decembra]] [[1918]] poslal papežu Benediktu XV. [[Združene države Amerike|ameriški]] [[predsednik]] [[Woodrow Wilson|Wilson]]]]</center> Papež je vse svoje sile posvetil prenehanju svetovnega spopada; njegov brat Giovanni pa je v vojni sodeloval in je napredoval do [[kontraadmiral]]a. Vojna in njene hude posledice so bile v središču Benediktovega papeževanja. Razglasil je strogo neuvrščenost Svetega sedeža in poskušal večkrat posredovati za mir, vendar sta obe strani njegove pobude gladko zavrnili, češ da je pristranski in naklonjen njihovim nasprotnikom. Ta podtikanja je zavrnil državni tajnik Svetega sedeža kardinal [[Pietro Gasparri|Gasparri]], ki je v pismu z dne 4. marca 1916 poudaril, da je Sveti sedež popolnoma neuvrščen in da ne podpira nobene od vojskojočih se strani. Tako stališče je bilo še pomembnejše, ko so italijanske oblasti ob vstopu Italije v vojno 1915 izgnale diplomatske predstavnika Nemčije in Avstro-Ogrske iz Rima, in je lahko papež z njimi imel stike le prek švicarskega [[Lugano|Lugana]].<ref>{{navedi knjigo|author=C. Gröber|title= Handbuch der Religiösen Gegenwartsfragen|page=495}}</ref> <br> Nemški protestantje so zavračali ''papeški mir'' kot žaljiv. Francoski politik [[Georges Clemenceau|Clemenceau]], zagrizen protiklerikalec, je smatral to vatikansko pobudo za protifrancosko. Benedikt je napravil več neuspelih mirovnih poskusov; to prizadevanje ga je storilo še manj priljubljenega, celo v katoliških deželah kot je bila Italija; ljudi se je polastila vojna blaznost in niso bili pripravljeni sprejeti nič manj kot zmago.<ref name="#4">{{navedi knjigo|author=J. F. Pollard|title=The Unknown Pope|page=136}}</ref> <br> 1. avgusta 1917 je Benedikt predložil sedem točk mirovnega načrta: # »moralna sila prava naj zamenja gmotno silo orožja«; # potrebno je »sočasno in sorazmerno zmanjšanje orožja«; # treba je postaviti ustanovo za »mednarodno razsodišče«; # obstaja »prava svoboda in splošna pravica do mórij«; # treba se je »odpovedati vojni odškodnini«; # zasedena področja bodo vrnjena; # preučiti bo treba »medsebojne očitke«. Z drugimi besedami to pomeni, da bi pričakovali od vojskujočih se strani po treh letih vojne, po nekaj milijonih mrtvih, da se vrnejo na svoje izhodiščne položaje, ko da se ne bi bilo ničesar zgodilo. Odzivi so bili dokaj različni: <br> ''Velika Britanija'' se je odzvala naklonjeno, vendar je bilo javno mnenje mešano.<ref>Youssef Taouk, The Pope's Peace Note of 1917: the British response, [http://australiancatholichistoricalsociety.com.au/pdfs/2017/achs%20journal%202016%2037-2%20for%20internet.pdf ''Journal of the Australian Catholic Historical Society'' 37 (2) (2016)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190226064106/http://australiancatholichistoricalsociety.com.au/pdfs/2017/achs%20journal%202016%2037-2%20for%20internet.pdf |date=2019-02-26 }}, 193-207.</ref> Predsednik ''Združenih držav Amerike'' [[Woodrow Wilson|Wilson]] je zavrgel načrt. ''Bolgarija'' in ''Avstro-Ogrska'' sta bili naklonjeni, toda ''Nemčija'' je odgovorila dvoumno.<ref>John R. Smestad Jr., [http://www.loyno.edu/history/journal/1994-5/1994-5.htm Europe 1914–1945: Attempts at Peace] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090708105049/http://www.loyno.edu/history/journal/1994-5/1994-5.htm |date=8 July 2009 }}, [[Loyola University New Orleans]] The Student Historical Journal 1994–1995 Vol XXVI.</ref><ref>[http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Pope_Benedict_XV%27s_Peace_Proposal Five of seven points of Benedict XV's peace plan].</ref> Benedikt je tudi predložil neobvezno služenje vojske,<ref>[https://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?_r=1&res=9B0DE6D9103AE433A25750C2A96F9C946696D6CF “Pope in New Note to Ban Conscription,”] “New York Times,” 23 September 1917, A1</ref> kar je ponovil tudi leta 1921.<ref>[https://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?res=9403E7D7103CE533A25755C1A9679D946095D6CF “Pope would clinch peace. Urges abolition of conscription as way to disarmament], [[New York Times]], 16 November 1921, from [[Associated Press]] report.</ref> Nekaj od teh predlogov je bilo vključeno v ''Štirinajst točk'' Wilsonovega mirovnega poziva z dne 8. januarja 1918. <br> V ''Evropi'' se je vsaka od strani čutila oškodovano v korist druge in niso bile pripravljene sprejeti predlogov. Kljub neuspehom pa je papeževo vztrajno prizadevanje za mir in nesebična vsestranska dobrodelnost najbolj ogroženim povečalo papeški ugled in je poslužilo za vzorec mirovnih naporov [[papež Pij XII.|Piju XII.]] pred in med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]], [[papež Pavel VI.|Pavlu VI.]] med [[Vietnamska vojna|Vietnamsko vojno]], kakor tudi [[papež Janez Pavel II.|Janezu Pavlu Velikemu]] pred in med [[Iraška vojna|Iraško vojno]]. <br> Kot dodatek svojim naporom na področju mednarodne diplomacije je poskušal papež Benedikt zagotoviti mir skozi krščansko vero, ter je zaukazal katoličanom po vsem svetu posebne molitve za mir.<ref>{{cite web | url = http://archives.chicagotribune.com/1915/03/14/page/3/article/prayer-for-peace-from-pope-benedict | title = Prayer for Peace from Pope Benedict | publisher = Chicago Tribune | date = 1915-03-14 | accessdate = 2015-03-01 | archive-date = 2015-04-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150403092423/http://archives.chicagotribune.com/1915/03/14/page/3/article/prayer-for-peace-from-pope-benedict/ | url-status = dead }}</ref> V zvezi z njegovimi diplomatskimi, dobrodelnimi in molitvenimi prizadevanji upodablja spomenik v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|cerkvi sv. Petra]] papeža zatopljenega v molitev, klečečega na grobu, ki spominja na padlega vojaka vojne, ki jo je opisoval kot ''nekoristen pokol''.<ref name="#4"/> === ''[[Pacem, Dei munus pulcherrimum]]'' === Vojna je povzročila veliko gorja, marsikaj uničila in prinesla velikanske družbene spremembe – saj so razpadla štiri cesarstva; nastale so nove države, pa tudi revolucije. Zato si je Benedikt XV. prizadeval preurediti [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] v skladu z novo svetovno ureditvijo in se spraviti s svetom. To se je pokazalo kot pravilno, kajti od 14 držav pred prvo svetovno vojno je poskočilo število diplomatskih predstavništev pri Vatikanu na 27 po vojni. Ko je po prvi svetovni vojni število diplomatskih predstavništev pri Svetem sedežu skočilo na 27 od predvojnih 14, je to z današnjega vidika dokaj malo; moramo pa spomniti, da rimsko vprašanje še ni bilo rešeno in da Vatikan še ni bil suverena država. Danes je to število že 180, kar je sedemkrat toliko kot po vojni oziroma kar trinajstkrat večje od predvojnega števila predstavništev.<ref>{{cite web|url=http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/11/sveti_sede%C5%BE_ima_trenutno_diplomatske_odnose_s_180_dr%C5%BEavami/1200246|title= Sveti sedež ima trenutno diplomatske odnose s 180 državami|publisher=Radio Vatikan|date=11. januar 2016|accessdate=16. februar 2018}}</ref> 1920 je papež napisal mirovno okrožnico, v kateri spodbuja po doseženem premirju narode k takemu mirovnemu sporazumu, ki bo trajen in pravičen tudi za poražence; tak mir bo odpravil vzroke starih nasprotij, ki bi lahko spet zanetili nov spopad, kar se je žal kmalu zares zgodilo že čez dve desetletji z vsemi usodnimi posledicami [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]]. {| |- ! ''Pacem, Dei munus pulcherrimum'' (latinski izvirnik) <ref>{{cite web|url=http://w2.vatican.va/content/benedict-xv/la/encyclicals/documents/hf_ben-xv_enc_23051920_pacem-dei-munus-pulcherrimum.html|title=Pacem, Dei munus pulcherrimum (latinski izvirnik)|publisher=Libreria Editrice Vaticana|date=23. maj 1920|accessdate=14. februar 2018}}</ref> ! ''La pace, gran dono di Dio'' (italijanski prevod) <ref>{{cite web|url=http://www.totustuustools.net/magistero/b15pacem.htm|title=Benedetto XV: Pacem, Dei munus pulcherrimum|publisher=Totus tuus|date=23. maj 1920|accessdate=14. februar 2018}}</ref> ! ''Mir, najlepši Božji dar'' (slovenski prevod) |- | <blockquote>Si fere ubique bellum aliqua ratione compositum est, et pacis quaedam conventiones subscriptae, reliqua sunt tamen antiquarum semina inimicitiarum. <br> Nullam pacem consistere, nulla pacis foedera posse vigere, quamvis diutinis laboriosisque consultationibus constituta sancteque firmata, nisi per caritatis mutuae reconciliationem odia simul inimicitiaeque conquiescant.<br> '''Samaritanus accessit''', qui, alligatis vulneribus, infusoque oleo et vino, duxit eum in stabulum, et curam eius egit<ref>Luc. X, 30 sqq.</ref>: ita ad sananda humanae societatis vulnera manum suam adhibeat oportet Iesus Christus, cuius quidem Samaritanus ille personam sustinebat.</blockquote> | <blockquote>Se quasi dovunque la guerra in qualche modo ebbe fine, e furono firmati alcuni patti di pace, restano tuttavia i germi di antichi rancori. <br> Nessuna pace possa aver consistenza né alcuna alleanza aver vigore, quantunque escogitata in diuturne e laboriose conferenze e solennemente sanzionata, se insieme non si sopiscano gli odi e le inimicizie per mezzo di una riconciliazione fondata sulla carita vicendevole.<br> I due casi si assomigliano grandemente; e come a costui si avvicino pieno di compassione '''il Samaritano''' che versatogli sulle ferite olio e vino lo fascio, lo condusse all'albergo e si prese cura di lui<ref>Lc 10, 30 sqq.</ref>; cosi a risanare le ferite del genere umano e necessario che vi appresti la sua mano Gesu Cristo, di cui il Samaritano era figura ed immagine..''</blockquote> | <blockquote>Če se bi torej vojna na nek način končala, in bodo podpisani nekateri mirovni sporazumi, ostajajo vseeno klice starih sovraštev.<br> Noben mir ne more biti trajen, niti ne more nobena zveza imeti veljave, čeprav je sad dolgotrajnih in napornih posvetovanj in slovesnih zagotovil, če se ne pomirijo črtenja in sovraštva prek sprave, ki temelji na vzajemni ljubezni.<br> Ta primera sta si izredno podobna<ref>Podobnost primerov: razbojniki so v Jezusovi priliki oropali in hudo ranili popotnega Samarijana, in ga tako pustili nezavestnega - vojska pa je hude rane prizadejalo vsem vojskujočim se narodom, in je ostalo mnogo ranjenih, pohabljenih, bolnih in ujetih</ref>; in kakor se je tistemu '''poln sočutja približal Samarijan''', ki mu je na rane vlil olja in vina ter ga obvezal, odpeljal v gostilno in zanj poskrbel <ref>Lk 10, 30 s.</ref>; tako je potrebno, da bi pozdravili rane človeškemu rodu, dovoliti, da nanj položi svojo usmiljeno roko Jezus Kristus, čigar je Samarijanec bil lik in podoba.''</blockquote> |} === Delo zoper ''nekoristno morijo'' je bilo vendarle ''koristno'' === 1917 je papež objavil pismo za končanje svetovnega spopada. Sto let pozneje je dozorelo spoznanje, da je tako ravnanje bilo koristno za svetovni mir v prihodnosti, pa tudi za položaj Vatikana v mednarodnem ravnotežju. <br> Ob izbruhu prvega svetovnega spopada je bilo [[papeštvo]] osamljeno zaradi pritiska iz [[Rim]]a, zaradi nemškega [[Kulturni boj|Kulturkampfa]], zaradi avstrijskega ''veta'' na izvolitev kardinala [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampolla]] v konklavu 1903, zaradi francoske »ločitve« 1905 in portugalske 1911; končno je k osamelosti prispevala tudi nespretna politika [[papež Pij X.|Pija X.]], ki je sicer bil svet mož; največjo škodo pa je papeštvu – in tudi [[Slovenija|slovenstvu]] – prizadejal tajni ''[[Londonski sporazum]]'' z dne 26. aprila 1915, ki ga je objavila ''Pravda'' 1917. Z njim je Italija dosegla izključitev Vatikana iz prihodnjih mirovnih pogajanj, kar je bila – tako [[Rafael Merry del Val|Merry del Val]] – ''najhujša napaka'', ki je imela katastrofalne posledice za prihodnost. Papež Benedikt je že 1915 označil svetovno vojno za ''grozno klavnico, ki onečašča Evropo''; 1917 pa je podal v svesti si svoje duhovne dolžnosti kot očeta narodov, konkretne predloge za končanje te ''nekoristne morije'', čeprav se je zavedal, da govori v veter. [[Papež Benedikt XVI.|Papež Ratzinger]] je ob devetdesetletnici poziva poudaril 2007, da je bilo to ''prizadevanje usmerjeno v prihodnost Evrope in sveta po krščanskih načelih in je temeljilo na mednarodnem pravu''.<ref>{{cite web|url= http://www.corriere.it/cultura/17_novembre_11/benedettoxv-grande-guerra-lettera-popoli-stati-vaticano-inutile-strage-1917-503020b8-c70f-11e7-99d7-14600f2d5761.shtml|title= Benedetto XV e la Grande guerra. Cosi l’«inutile strage» divenne «utile»|publisher=Corriere della Sera|date=|accessdate=20. januar 2018}}</ref><br> Kostnico v Sredipolju je že 1992 obiskal [[papež Janez Pavel II.]], ki je tam maševal za mir; sicer ni šel v Foljan, kar so mu nekateri zamerili; vendar je bil v mislih na obeh straneh, povezan s padlimi po vsem svetu, kar je med kratkim nagovorom jasno izrazil v duhu Benedikta XV. s pozivom za svetovni mir in spravo: {| |- ! Discorso di Giovanni Paolo II durante la sosta al sacrario militare di Redipuglia (italijanski izvirnik) <ref>{{cite web|url=https://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/it/speeches/1992/may/documents/hf_jp-ii_spe_19920503_redipuglia.html|title= Discorso di Giovanni Paolo II durante la sosta al sacrario militare di Redipuglia |publisher= Libreria Editrice Vaticana|date=3. maj 1992 |accessdate=7. februar 2018}}</ref> ! Nagovor Janeza Pavla II. med postankom pri vojaški kostnici v Sredipolju (slovenski prevod) |- | <blockquote> Inginocchiandoci dinanzi a questo altare, che commemora il sacrificio generoso di tante vite umane, desidero rendere omaggio alla Patria italiana, per la quale questi giovani sono caduti in battaglia. Mi inginocchio a pregare idealmente anche per tutti i luoghi del mondo che raccolgono i caduti di tutte le guerre, e in particolare per quelli che riposano nel vicino cimitero austro-ungarico. Nello stesso tempo, vorrei raccogliere da loro un pressante invito alla pace: pace per la vostra terra…, pace per l’Europa e il mondo intero. </blockquote> | <blockquote>Ko se priklanjamo pred tem oltarjem, ki spominja velikodušno žrtev tolikih človeških življenj, želim izraziti spoštovanje italijanski domovini, za katero so ti mladeniči padli v boju. Poklekujem pa tudi v molitvi v mislih povezan z vsemi kraji na svetu, ki zbirajo padle vseh vojn, in zlasti za tiste, ki počivajo na bližnjem avstro-ogrskem pokopališču. Istočasno bi želel zbrati od njih pomemben klic k miru: mir za vašo deželo…, mir za Evropo in za ves svet. </blockquote> |} [[Papež Frančišek]] pa ni obiskal le kostnice v [[Sredipolje|Sredipolju]], ampak tudi v [[Sredipolje-Foljan|Foljanu]] ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, dne 13. septembra 2014. Tam je razglasil v svoji značilno odkriti govorici, da »je vojna vedno norost«. Frančišek v drugačnih, za mir veliko bolj nevarnih časih, kakor so bili tisti po padcu berlinskega zidu, stopa na obe strani, na obe pokopališči. Med žrtvami morije (tudi) on ne dela razlik, saj noben vojak ni šel v klavnico po svoji volji.<ref>{{cite web|url= http://www.delo.si/svet/globalno/papez-po-sto-letih-spet-preslisan.html|title= Papež po sto letih spet preslišan? Obletnica morije: Sveti oče Frančišek stopa na obe strani, med žrtvami svetovne vojne ne dela razlik|publisher=Delo.si|date=14. september 2014|accessdate=2. februar 2018}}</ref> === Papež polomije ali papež miru? === »Nobena vojskujoča se sila ni hotela tvegati odstopanja od visoko postavljenih vojaških ciljev. Končno se je sprevrgel papežev mirovni poziv 1917 v diplomatsko polomijo (fiasko)«, sodi avstrijski zgodovinar [[Andreas Gottsmann|Gottsmann]]. Baje da je bila le propadajoča [[Avstro-Ogrska]] prisiljena na sprejem papeškega posredovanja. Za [[papeštvo]] pa je prišlo še hujše. Vsaka sila je gledala v pozivu zaroto in ožigosala papeža kot nasprotnika. Za Francoza [[Georges Clemenceau|Clemenceauja]] je bil ''pape boche'' (''švabski papež''); nemški vojskovodja [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] pa je nasprotno govoril le še o ''Franzosenpapst''. Na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariško mirovno konferenco]] v [[Versailles]]u 1919 pa zmagovalci [[Vatikan]]a niso vabili. <br> Najhujše razočaranje pa je moral Benedikt XV. doživeti v lastnem taboru celo med mnogimi škofi vojskujočih se strani. Večina se jih je že 1914 pridružila splošnemu hura-domoljubju. Namesto da bi se postavili za svojega modrega predstojnika v Vatikanu, so mnogi prvi trobili v narodnjaški rog. V pariški notredamski stolnici je tako pridigar z nadškofovo odobritvijo kritiziral papežev mirovni poziv, češ da "škodi sveti francoski zadevi". Nemški episkopat je svaril v pastirskem pismu z dne 1. novembra 1917 pred »Judeževim plačilom za nezvestobo in izdajo cesarja«. Nekateri so – kot italijanski psiholog in redovnik [[Agostino Gemelli|Gemelli]] <ref>pater Agostino Gemelli, rojen kot Edoardo Gemelli (1878–1959) – italijanski psiholog, frančiškan in zdravnik, je sicer zagovarjal lurške čudeže, nasprotoval pa je patru [[Pij iz Pietrelcine|Piju]] – ki ga je 2002 [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] kanoniziral, - češ da so njegove stigme plod histerije</ref> fanatično pri vojakih zatirali kakršenkoli strah pred smrtjo, ki jih je čakala v nekoristnih naskokih, češ da z vojskovanjem sodelujejo pri zveličavnem Kristusovem poslanstvu.<ref>{{cite web|url=http://www.rainews.it/dl/rainews/articoli/La-grande-menzogna-della-prima-guerra-mondiale-intervista-agli-autori-del-libro-ed5a17a5-6539-4f05-a29f-847aca73809e.html?refresh_ce|title= La grande mezzogna della prima guerra mondiale |publisher=RAI|date=23. maj 2015|accessdate=1. februar 2018}}</ref><br> Tako je postal strogo neuvrščeni papež, ki je versajski ukaz obsodil kot krivičen in umrl 1922, tragičen lik. <br> Ali pa ne. Čeprav se Vatikan na politični ravni ni mogel izkazati kot moralna avtoriteta, je Benedikt XV. položil temeljni kamen za dosledno mirotvornost papežev. Njegovo mirovno učenje je postalo sestavni del cerkvenega učenja vseh njegovih naslednikov. Benedikt XVI. se je skliceval pri izbiri svojega imena čisto izrečno na papeža svetovne vojne (Weltkriegspapst). <br> Danes so zahteve po razsodišču, razorožitvi in končno zavračanje vojne kot političnega sredstva, kot je izjavil [[Drugi vatikanski koncil]], sprejete kot sestavni del katoliškega svetovnega nazora. Medtem pa uživa Cerkev vsaj v vprašanjih svetovnega miru tisti nravni ugled, za katerega je bil prikrajšan Benedikt XV. Tako je postal papež polomije v posledicah vendarle papež miru.<ref>So wurde ein Gescheiterter im Nachhinein doch noch zum "Friedenspapst" (Das Interview mit Prälat Trippen – KNA)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.domradio.de/themen/weltkirche/2017-07-28/wie-papst-benedikt-xv-den-ersten-weltkrieg-beenden-wollte|title=Wie Papst Benedikt XV. den Ersten Weltkrieg beenden wollte|publisher=Domradio.de|date=28. julij 2017 |accessdate=28. januar 2018}}</ref> ==== Nerazumljeni papež ==== Giacomo della Chiesa je kot papež v odločilni evropski uri zavzel stališče neuvrščenosti in nemešanja - nevtralnosti. Vojno je imenoval ''strašno klanje, ki sramoti Evropo''. Zagovarjal je »pravičen in trajen mir«, pozival k »počlovečenju vojne«, ter se zavzemal za izboljšanje usode ujetnikov in ranjencev. Ta poziv bo slišal kralj [[Jurij V. Britanski|Jurij]] v Angliji, cesar [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj]] v Rusiji in predsednik [[Raymond Poincaré|Poincaré]]<ref>''Raymond Nicolas Landry Poincaré'' (1860–1934) je bil [[Francija|francoski]] državnik, 58. ministrski predsednik od 1913 to 1920; pospeševal politično in družbeno trdnost</ref><ref>J. F. V. Keiger: ''Raymond Poincaré'' (Cambridge University Press, 2002) 126</ref> v Franciji. Njegova ''miroljubnost'' pa je naletela na zid nerazumevanja. Ko je Parizu in Berlinu predložil poravnavo, je to sprožilo pravo gonjo zoper papeža z obtožbo, češ da hoče oslabiti moralo bojevnikov. Clemenceau ga je imenoval kot ''pape boche'' za zagovornika nemškega miru; za Nemce pa je bil papež, ki mu manjka korajže in ga je imel general [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] za "pape français". S svojo pomirljivostjo je po vojni prispeval k zbliževanju med Italijo in Svetim sedežem. <br> Izbira imena, ki jo je opravil Ratzinger kot [[papež Benedikt XVI.]] 2005, je presenetila ves svet. Papež Benedikt je namreč ostal ljudem v spominu le kot papež velike vojne, pa tudi kot »neznani papež«. Josef Ratzinger ga je s tem iztrgal pozabi in poslal znake svetu in Cerkvi.<ref name="#5"/> ==== "Dobrotnik človeštva" ==== Nenaklonjen in težek časovni položaj lahko pojasni, zakaj je bilo polosmoletno papeževanje Benedikta XV. siromašno glede na posebne cerkvene dogodke; na reforme ali pomembne smernice komajda lahko pokažemo. Toda ko je papeža 22. januarja 1922 nepričakovano hitro ugrabila svetovna nadloga [[gripa]], tedaj so splošno izrazili mnenje, da je bila njegova vladavina dobra in blagodejna in da se je Benedikt XV. pokazal kot prijatelj [[mir]]u in eden največjih dobrotnikov [[človeštvo|človeštva]], kakor tudi da je bistveno povečal nravno moč in duhovni ugled [[papeštvo|papeštva]]. »Mi hočemo radi svoje življenje darovati Bogu za mir na svetu«, so bile njegove zadnje besede, ki jih je mislil zares.<ref>{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –†K. Löffler |title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart²''|page=388}}</ref><br> Sicer levo usmerjeni [[Seznam Nobelovih nagrajencev|Nobelov nagrajenec]] [[Romain Rolland|Rolland]] je tako občudoval Benediktovo nepristransko in velikodušno dobrodelnost v lajšanju stiske vsem najpotrebnejšim, da je po njegovih besedah ''med Prvo svetovno vojno postal [[Vatikan]] drugi [[Rdeči križ]]''.<ref>{{cite web|url= http://centenaire.org/fr/espace-scientifique/societe/lexhortation-la-paix-du-pape-benoit-xv-le-1er-aout-1917l|title= L'exhortation à la paix du pape Benoît XV, le 1er août 1917|publisher=Centenaire |date=27. julij 2017 |accessdate=21. januar 2018}}</ref><br> Ne bi se zmnotili, če bi na tega sicer neumornega, pa vendar neuspešnega mirotvorca naobrnili besede, ki jih je on sam dejal ob cerkvenem razglasu 1918. leta, češ da so čudeži na priprošnjo [[Gabrijel Possenti|Gabrijela Possentija]] dokazani: : »Mladi pasijonist ni v kratki dobi svojega življenja izvršil ničesar, kar bi svet imel za veliko in vredno občudovanja. Trudil se je vestno in stanovitno, da je spolnil svojo dolžnost. In to je nauk in to je pot, ki bo pripeljala človeštvo do tistega miru, kakor ga zastonj iščejo najuglednejši predstavniki narodov na svojih konferencah in pogajanjih.« <ref>{{navedi knjigo|author=Maks Miklavčič|title=Leto svetnikov I|page=579}}</ref> == Konec vojne in konec Avstro-Ogrske == === Papeževa mirovna prizadevanja === == Mirovna prizadevanja == [[File:Benedict XV-A-Besnard 1917.jpg|thumb|left|150px|<center>Benedikt XV. [[1917]] <small><br/>[[Albert Besnard|Besnard]] (1849 – 1934; risba)]]</center></small> [[File:PioXIIgernamia1917.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Papež Pij XII.|Eugenio Pacelli]] v glavnem stanu s papeževimi mirovnimi predlogi pri cesarju [[Viljem II. Nemški|Viljemu II.]]]]</center> [[Slika:FranzJozef Wilhelm1.jpg|thumb|180px|<center>Nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem]] in avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] na spominskem krožniku iz leta [[1916]] - sredi vojne vihre]]</center> [[File:The American War-Dog by Oscar Cesare 1916.jpg|thumb|180px|<center>[[Woodrow Wilson|Wilson]] in "Jingo", ameriški vojni [[pes]], ki laja, da morajo [[ZDA]] vstopiti v [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]]]</center> === Mirovne pobude in lajšanje bede === V svojem pontifikatu se je moral soočiti predvsem s problemi in posledicami svetovne vojne. Prizadeval si je za vzpostavitev miru in blažitev težkih posledic vojnega spopada. Pri tem ga je močno oviralo dejstvo, da rimsko vprašanje še ni bilo rešeno in [[Sveti sedež]] še ni mogel delovati kot suverena država. Italijanski nacionalisti so uspeli preprečiti sodelovanje Svetega sedeža na mirovni konferenci v Parizu. <br> V prvi okrožnici, ki jo je izdal novembra 1914, je spregovoril o vsem zlu, iz katerega izhaja spopad: kot vzroke za vojno je obsodil pomanjkanje ljubezni, nespoštovanje avtoritete, razredno borbo in človeško lakomnost. <br> Prvega avgusta 1917 je »vsem voditeljem vojskujočih se narodov« poslal skrbno pripravljen predlog za mirovna pogajanja, ki naj bi zagotovila trajen mir. Papežev predlog se je v marsičem ujemal s kasnejšimi [[Štirinajst točk|Štirinajstimi točkami]] mirovnega načrta ameriškega predsednika Wilsona. <br> Med vojno in po njej je posredoval pri posameznih vladah, da bi izpustile vojne ujetnike, zlasti bolne za jetiko; skušal je organizirati pomoč za dežele, v katerih so ljudje trpeli hudo pomanjkanje, tudi za boljševiško Rusijo.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=257}}</ref> === Papeževa vojna zoper vojno === Papež Benedikt je vznejevoljil vse v imenu resnice. Spodbudil je k dobrodelnemu delovanju ljudi, za zbiranje potrebnih sredstev in denarja; tako je sam prispeval 82 milijonov lir, da je poskrbel za najbolj ogrožene med vojno – skoraj do [[vatikan]]skega [[bankrot]]a. A v zahvalo je dobival samo zaničevanje in omalovaževanje – od vseh vojskujočih se strani, zlasti pa od Italije. <br> 1.decembra 2006 se je [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] na svojem apostolskem potovanju v Turčiji poklonil belemu spomeniku, posvečenem svojemu predhodniku Benediktu XV.. V času, v katerem ssmo se spominjali vstopa Italije v [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] in [[Armenski genocid|Armenskega genocida]] - obojno se je dogodilo točno pred stotimi leti (2006) -, bi bilo zelo koristno, da se spomnimo, kdo je bil pravzaprav Benedikt XV. <br> Kdo je bil torej on, ki se ga spominjajo redki, saj si je težko predstavljati papeža, ki bi mu bili bolj oporekali. Papež je postal v najtežjem času: Sveti sedež je bil popolnoma osamljen; imel je stike le s tremi večjimi silami: [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijo]], [[Ruski imperij|Rusijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. [[Francija]] je 1905 pretrgala diplomatske odnose, medtem ko so prostozidarske italijanske vlade onemogočale, da bi se slišal glas Cerkve. Vse to se je dogajalo, ko je bila Evropa v nezaslišani vojni, ki je pripravljala tlo totalitarizmom in postopnemu propadanju Evrope. Benediktu XV. je bilo jasno, da je tekoči spor popolnoma zgrešen, brez možnega izhoda; ni verjel, da bo kratek, kot so mislili vsi; takoj mu je bilo jasno, da bo strašen, zlasti z izumitvijo novih orožij za množično uničevanje. Benediktova ''vojna zoper vojno'' se je začela takoj, takoj pa tudi osamitev. Njegova molitev za mir, napisana januarja 1915, je bila v Franciji zaplenjena, medtem ko so jo lahko v Italiji brali le znotraj cerkva. To je nakazovalo, kaj se bo godilo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] s cenzuro okrožnic [[papež Pij XII.|Pija XII.]] zoper [[nacizem]] in [[komunizem]]. <br> Evropa se samouničuje, vendar se Cerkev ne sme »vmešavati«. Mit o državi, ki je »svobodna« od nravnosti in krščanstva, tako kaže svoj najbolj resničen obraz. V [[Londonski sporazum (1915)|Londonskem sporazumu]], s katerim se Italija zavezuje, da bo vstopila v vojno na strani Angležev v zameno za ozemlja, ki jih bo dobila, je bil vstavljen člen 15, ki prepoveduje papežu sodelovanje v kakršnemkoli prihodnjem diplomatskem pogajanju. Benedikt si je prizadeval, da bi zaustavil vstop Italije v vojno in je brezuspešno prepričeval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], naj odstopi ozemlja, da bi izbil Lahom vsak ''casus belli''. Znotraj cerkve nekateri duhovniki in škofje niso razumeli stališča Svetega sedeža in so se vpletli v »sveto« vojno brezbožnega nacionalizma. Paradoks današnjosti: zavrženje Boga ustvarja malike: Narod, Država, Rasa, Družbeni razred. Niti mnogi katoličani ga niso razumeli in papež je moral trpeti tudi zategadelj. <br> Medtem, ko so različne države poskušale pridobiti Benedikta XV. na svojo stran in so ga pozivale, naj prizna in obsodi krivde njihovih nasprotnikov, je vendar Benedikt , čeprav se je zavedal, da bo vznejevoljil vse, potrjeval vedno resnico: poleg napak enih omenja tudi napake drugih. Npr.: »Nemci vodijo podmorsko vojno?« »Da, ampak ali Angleži prenehajo pomorsko zaporo na nemško škodo?«… Tako je 1917, njegova znamenita in silovita obsodba ''dell'inutile strage'' (''useless massacre'', ''nekoristnega pokola''), z blagim dodatkom za prihodnji ''pravičen in trajen mir'' – (veliko pametnejši od tistega, ki ga bodo načrtovali zmagovalci v Parizu, in s tem odprli vrata drugemu svetovnemu spopadu) postala pretveza za neverjetno obtožbo: nihče še ni zmagal v vojni, nihče se noče odpovedati morebitnemu plenu, za katerega je papež postal zaviralec (sabotatore). Nemci so ga obtoževali, da drži z Amerikanci in njihovimi zavezniki, Amerikanci in zavezniki pa, da drži z Nemci. V Italiji so Benedikta obtoževali celo »nedejavnosti« (»disfattismo«) in da je kriv za [[Čudež pri Kobaridu|Poraz pri Kobaridu]], da drži z Avstrijci, da je ''papa austriaco''; tako je postal iz »Benedetto XV« - »Maledetto XV«.<ref>Benedetto = Blagoslovljeni; Maledetto = Prekleti</ref><ref>AAVV: ''Grande guerra: le radici e gli sconfitti. Europei, cattolici, operatori di pace''. Il Cerchio, Rimini 2015; John F. Pollard: ''Il Papa sconosciuto. Benedetto XV (1914–1922) e la ricerca della pace''. San Paolo, 2001</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tempi.it/benedetto-xv-il-lottatore-un-papa-da-riscoprire|title= Benedetto XV, il lottatore. Un Papa da riscoprire|publisher=Francesco Agnoli v: Tempi|date=15. november 2015|accessdate=20. januar 2018}}</ref> === Neuvrščenost in mirovni predlogi === [[File:Wilson to Benedict English.jpg|thumb|150px|left|<center>Izvleček iz [[pismo|pisma]], ki ga je [[24. december|24. decembra]] [[1918]] poslal papežu Benediktu XV. [[Združene države Amerike|ameriški]] [[predsednik]] [[Woodrow Wilson|Wilson]]]]</center> Papež je vse svoje sile posvetil prenehanju svetovnega spopada; njegov brat Giovanni pa je v vojni sodeloval in je napredoval do [[kontraadmiral]]a. Vojna in njene hude posledice so bile v središču Benediktovega papeževanja. Razglasil je strogo neuvrščenost Svetega sedeža in poskušal večkrat posredovati za mir, vendar sta obe strani njegove pobude gladko zavrnili, češ da je pristranski in naklonjen njihovim nasprotnikom. Ta podtikanja je zavrnil državni tajnik Svetega sedeža kardinal [[Pietro Gasparri|Gasparri]], ki je v pismu z dne 4. marca 1916 poudaril, da je Sveti sedež popolnoma neuvrščen in da ne podpira nobene od vojskojočih se strani. Tako stališče je bilo še pomembnejše, ko so italijanske oblasti ob vstopu Italije v vojno 1915 izgnale diplomatske predstavnika Nemčije in Avstro-Ogrske iz Rima, in je lahko papež z njimi imel stike le prek švicarskega [[Lugano|Lugana]].<ref>{{navedi knjigo|author=C. Gröber|title= Handbuch der Religiösen Gegenwartsfragen|page=495}}</ref> <br> Nemški protestantje so zavračali ''papeški mir'' kot žaljiv. Francoski politik [[Georges Clemenceau|Clemenceau]], zagrizen protiklerikalec, je smatral to vatikansko pobudo za protifrancosko. Benedikt je napravil več neuspelih mirovnih poskusov; to prizadevanje ga je storilo še manj priljubljenega, celo v katoliških deželah kot je bila Italija; ljudi se je polastila vojna blaznost in niso bili pripravljeni sprejeti nič manj kot zmago.<ref name="#4">{{navedi knjigo|author=J. F. Pollard|title=The Unknown Pope|page=136}}</ref> <br> 1. avgusta 1917 je Benedikt predložil sedem točk mirovnega načrta: # »moralna sila prava naj zamenja gmotno silo orožja«; # potrebno je »sočasno in sorazmerno zmanjšanje orožja«; # treba je postaviti ustanovo za »mednarodno razsodišče«; # obstaja »prava svoboda in splošna pravica do mórij«; # treba se je »odpovedati vojni odškodnini«; # zasedena področja bodo vrnjena; # preučiti bo treba »medsebojne očitke«. Z drugimi besedami to pomeni, da bi pričakovali od vojskujočih se strani po treh letih vojne, po nekaj milijonih mrtvih, da se vrnejo na svoje izhodiščne položaje, ko da se ne bi bilo ničesar zgodilo. Odzivi so bili dokaj različni: <br> ''Velika Britanija'' se je odzvala naklonjeno, vendar je bilo javno mnenje mešano.<ref>Youssef Taouk, The Pope's Peace Note of 1917: the British response, [http://australiancatholichistoricalsociety.com.au/pdfs/2017/achs%20journal%202016%2037-2%20for%20internet.pdf ''Journal of the Australian Catholic Historical Society'' 37 (2) (2016)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190226064106/http://australiancatholichistoricalsociety.com.au/pdfs/2017/achs%20journal%202016%2037-2%20for%20internet.pdf |date=2019-02-26 }}, 193-207.</ref> Predsednik ''Združenih držav Amerike'' [[Woodrow Wilson|Wilson]] je zavrgel načrt. ''Bolgarija'' in ''Avstro-Ogrska'' sta bili naklonjeni, toda ''Nemčija'' je odgovorila dvoumno.<ref>John R. Smestad Jr., [http://www.loyno.edu/history/journal/1994-5/1994-5.htm Europe 1914–1945: Attempts at Peace] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090708105049/http://www.loyno.edu/history/journal/1994-5/1994-5.htm |date=8 July 2009 }}, [[Loyola University New Orleans]] The Student Historical Journal 1994–1995 Vol XXVI.</ref><ref>[http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Pope_Benedict_XV%27s_Peace_Proposal Five of seven points of Benedict XV's peace plan].</ref> Benedikt je tudi predložil neobvezno služenje vojske,<ref>[https://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?_r=1&res=9B0DE6D9103AE433A25750C2A96F9C946696D6CF “Pope in New Note to Ban Conscription,”] “New York Times,” 23 September 1917, A1</ref> kar je ponovil tudi leta 1921.<ref>[https://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?res=9403E7D7103CE533A25755C1A9679D946095D6CF “Pope would clinch peace. Urges abolition of conscription as way to disarmament], [[New York Times]], 16 November 1921, from [[Associated Press]] report.</ref> Nekaj od teh predlogov je bilo vključeno v ''Štirinajst točk'' Wilsonovega mirovnega poziva z dne 8. januarja 1918. <br> V ''Evropi'' se je vsaka od strani čutila oškodovano v korist druge in niso bile pripravljene sprejeti predlogov. Kljub neuspehom pa je papeževo vztrajno prizadevanje za mir in nesebična vsestranska dobrodelnost najbolj ogroženim povečalo papeški ugled in je poslužilo za vzorec mirovnih naporov [[papež Pij XII.|Piju XII.]] pred in med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]], [[papež Pavel VI.|Pavlu VI.]] med [[Vietnamska vojna|Vietnamsko vojno]], kakor tudi [[papež Janez Pavel II.|Janezu Pavlu Velikemu]] pred in med [[Iraška vojna|Iraško vojno]]. <br> Kot dodatek svojim naporom na področju mednarodne diplomacije je poskušal papež Benedikt zagotoviti mir skozi krščansko vero, ter je zaukazal katoličanom po vsem svetu posebne molitve za mir.<ref>{{cite web | url = http://archives.chicagotribune.com/1915/03/14/page/3/article/prayer-for-peace-from-pope-benedict | title = Prayer for Peace from Pope Benedict | publisher = Chicago Tribune | date = 1915-03-14 | accessdate = 2015-03-01 | archive-date = 2015-04-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150403092423/http://archives.chicagotribune.com/1915/03/14/page/3/article/prayer-for-peace-from-pope-benedict/ | url-status = dead }}</ref> V zvezi z njegovimi diplomatskimi, dobrodelnimi in molitvenimi prizadevanji upodablja spomenik v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|cerkvi sv. Petra]] papeža zatopljenega v molitev, klečečega na grobu, ki spominja na padlega vojaka vojne, ki jo je opisoval kot ''nekoristen pokol''.<ref name="#4"/> === ''[[Pacem, Dei munus pulcherrimum]]'' === Vojna je povzročila veliko gorja, marsikaj uničila in prinesla velikanske družbene spremembe – saj so razpadla štiri cesarstva; nastale so nove države, pa tudi revolucije. Zato si je Benedikt XV. prizadeval preurediti [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] v skladu z novo svetovno ureditvijo in se spraviti s svetom. To se je pokazalo kot pravilno, kajti od 14 držav pred prvo svetovno vojno je poskočilo število diplomatskih predstavništev pri Vatikanu na 27 po vojni. Ko je po prvi svetovni vojni število diplomatskih predstavništev pri Svetem sedežu skočilo na 27 od predvojnih 14, je to z današnjega vidika dokaj malo; moramo pa spomniti, da rimsko vprašanje še ni bilo rešeno in da Vatikan še ni bil suverena država. Danes je to število že 180, kar je sedemkrat toliko kot po vojni oziroma kar trinajstkrat večje od predvojnega števila predstavništev.<ref>{{cite web|url=http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/11/sveti_sede%C5%BE_ima_trenutno_diplomatske_odnose_s_180_dr%C5%BEavami/1200246|title= Sveti sedež ima trenutno diplomatske odnose s 180 državami|publisher=Radio Vatikan|date=11. januar 2016|accessdate=16. februar 2018}}</ref> 1920 je papež napisal mirovno okrožnico, v kateri spodbuja po doseženem premirju narode k takemu mirovnemu sporazumu, ki bo trajen in pravičen tudi za poražence; tak mir bo odpravil vzroke starih nasprotij, ki bi lahko spet zanetili nov spopad, kar se je žal kmalu zares zgodilo že čez dve desetletji z vsemi usodnimi posledicami [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]]. {| |- ! ''Pacem, Dei munus pulcherrimum'' (latinski izvirnik) <ref>{{cite web|url=http://w2.vatican.va/content/benedict-xv/la/encyclicals/documents/hf_ben-xv_enc_23051920_pacem-dei-munus-pulcherrimum.html|title=Pacem, Dei munus pulcherrimum (latinski izvirnik)|publisher=Libreria Editrice Vaticana|date=23. maj 1920|accessdate=14. februar 2018}}</ref> ! ''La pace, gran dono di Dio'' (italijanski prevod) <ref>{{cite web|url=http://www.totustuustools.net/magistero/b15pacem.htm|title=Benedetto XV: Pacem, Dei munus pulcherrimum|publisher=Totus tuus|date=23. maj 1920|accessdate=14. februar 2018}}</ref> ! ''Mir, najlepši Božji dar'' (slovenski prevod) |- | <blockquote>Si fere ubique bellum aliqua ratione compositum est, et pacis quaedam conventiones subscriptae, reliqua sunt tamen antiquarum semina inimicitiarum. <br> Nullam pacem consistere, nulla pacis foedera posse vigere, quamvis diutinis laboriosisque consultationibus constituta sancteque firmata, nisi per caritatis mutuae reconciliationem odia simul inimicitiaeque conquiescant.<br> '''Samaritanus accessit''', qui, alligatis vulneribus, infusoque oleo et vino, duxit eum in stabulum, et curam eius egit<ref>Luc. X, 30 sqq.</ref>: ita ad sananda humanae societatis vulnera manum suam adhibeat oportet Iesus Christus, cuius quidem Samaritanus ille personam sustinebat.</blockquote> | <blockquote>Se quasi dovunque la guerra in qualche modo ebbe fine, e furono firmati alcuni patti di pace, restano tuttavia i germi di antichi rancori. <br> Nessuna pace possa aver consistenza né alcuna alleanza aver vigore, quantunque escogitata in diuturne e laboriose conferenze e solennemente sanzionata, se insieme non si sopiscano gli odi e le inimicizie per mezzo di una riconciliazione fondata sulla carita vicendevole.<br> I due casi si assomigliano grandemente; e come a costui si avvicino pieno di compassione '''il Samaritano''' che versatogli sulle ferite olio e vino lo fascio, lo condusse all'albergo e si prese cura di lui<ref>Lc 10, 30 sqq.</ref>; cosi a risanare le ferite del genere umano e necessario che vi appresti la sua mano Gesu Cristo, di cui il Samaritano era figura ed immagine..''</blockquote> | <blockquote>Če se bi torej vojna na nek način končala, in bodo podpisani nekateri mirovni sporazumi, ostajajo vseeno klice starih sovraštev.<br> Noben mir ne more biti trajen, niti ne more nobena zveza imeti veljave, čeprav je sad dolgotrajnih in napornih posvetovanj in slovesnih zagotovil, če se ne pomirijo črtenja in sovraštva prek sprave, ki temelji na vzajemni ljubezni.<br> Ta primera sta si izredno podobna<ref>Podobnost primerov: razbojniki so v Jezusovi priliki oropali in hudo ranili popotnega Samarijana, in ga tako pustili nezavestnega - vojska pa je hude rane prizadejalo vsem vojskujočim se narodom, in je ostalo mnogo ranjenih, pohabljenih, bolnih in ujetih</ref>; in kakor se je tistemu '''poln sočutja približal Samarijan''', ki mu je na rane vlil olja in vina ter ga obvezal, odpeljal v gostilno in zanj poskrbel <ref>Lk 10, 30 s.</ref>; tako je potrebno, da bi pozdravili rane človeškemu rodu, dovoliti, da nanj položi svojo usmiljeno roko Jezus Kristus, čigar je Samarijanec bil lik in podoba.''</blockquote> |} === Delo zoper ''nekoristno morijo'' je bilo vendarle ''koristno'' === 1917 je papež objavil pismo za končanje svetovnega spopada. Sto let pozneje je dozorelo spoznanje, da je tako ravnanje bilo koristno za svetovni mir v prihodnosti, pa tudi za položaj Vatikana v mednarodnem ravnotežju. <br> Ob izbruhu prvega svetovnega spopada je bilo [[papeštvo]] osamljeno zaradi pritiska iz [[Rim]]a, zaradi nemškega [[Kulturni boj|Kulturkampfa]], zaradi avstrijskega ''veta'' na izvolitev kardinala [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampolla]] v konklavu 1903, zaradi francoske »ločitve« 1905 in portugalske 1911; končno je k osamelosti prispevala tudi nespretna politika [[papež Pij X.|Pija X.]], ki je sicer bil svet mož; največjo škodo pa je papeštvu – in tudi [[Slovenija|slovenstvu]] – prizadejal tajni ''[[Londonski sporazum]]'' z dne 26. aprila 1915, ki ga je objavila ''Pravda'' 1917. Z njim je Italija dosegla izključitev Vatikana iz prihodnjih mirovnih pogajanj, kar je bila – tako [[Rafael Merry del Val|Merry del Val]] – ''najhujša napaka'', ki je imela katastrofalne posledice za prihodnost. Papež Benedikt je že 1915 označil svetovno vojno za ''grozno klavnico, ki onečašča Evropo''; 1917 pa je podal v svesti si svoje duhovne dolžnosti kot očeta narodov, konkretne predloge za končanje te ''nekoristne morije'', čeprav se je zavedal, da govori v veter. [[Papež Benedikt XVI.|Papež Ratzinger]] je ob devetdesetletnici poziva poudaril 2007, da je bilo to ''prizadevanje usmerjeno v prihodnost Evrope in sveta po krščanskih načelih in je temeljilo na mednarodnem pravu''.<ref>{{cite web|url= http://www.corriere.it/cultura/17_novembre_11/benedettoxv-grande-guerra-lettera-popoli-stati-vaticano-inutile-strage-1917-503020b8-c70f-11e7-99d7-14600f2d5761.shtml|title= Benedetto XV e la Grande guerra. Cosi l’«inutile strage» divenne «utile»|publisher=Corriere della Sera|date=|accessdate=20. januar 2018}}</ref><br> Kostnico v Sredipolju je že 1992 obiskal [[papež Janez Pavel II.]], ki je tam maševal za mir; sicer ni šel v Foljan, kar so mu nekateri zamerili; vendar je bil v mislih na obeh straneh, povezan s padlimi po vsem svetu, kar je med kratkim nagovorom jasno izrazil v duhu Benedikta XV. s pozivom za svetovni mir in spravo: {| |- ! Discorso di Giovanni Paolo II durante la sosta al sacrario militare di Redipuglia (italijanski izvirnik) <ref>{{cite web|url=https://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/it/speeches/1992/may/documents/hf_jp-ii_spe_19920503_redipuglia.html|title= Discorso di Giovanni Paolo II durante la sosta al sacrario militare di Redipuglia |publisher= Libreria Editrice Vaticana|date=3. maj 1992 |accessdate=7. februar 2018}}</ref> ! Nagovor Janeza Pavla II. med postankom pri vojaški kostnici v Sredipolju (slovenski prevod) |- | <blockquote> Inginocchiandoci dinanzi a questo altare, che commemora il sacrificio generoso di tante vite umane, desidero rendere omaggio alla Patria italiana, per la quale questi giovani sono caduti in battaglia. Mi inginocchio a pregare idealmente anche per tutti i luoghi del mondo che raccolgono i caduti di tutte le guerre, e in particolare per quelli che riposano nel vicino cimitero austro-ungarico. Nello stesso tempo, vorrei raccogliere da loro un pressante invito alla pace: pace per la vostra terra…, pace per l’Europa e il mondo intero. </blockquote> | <blockquote>Ko se priklanjamo pred tem oltarjem, ki spominja velikodušno žrtev tolikih človeških življenj, želim izraziti spoštovanje italijanski domovini, za katero so ti mladeniči padli v boju. Poklekujem pa tudi v molitvi v mislih povezan z vsemi kraji na svetu, ki zbirajo padle vseh vojn, in zlasti za tiste, ki počivajo na bližnjem avstro-ogrskem pokopališču. Istočasno bi želel zbrati od njih pomemben klic k miru: mir za vašo deželo…, mir za Evropo in za ves svet. </blockquote> |} [[Papež Frančišek]] pa ni obiskal le kostnice v [[Sredipolje|Sredipolju]], ampak tudi v [[Sredipolje-Foljan|Foljanu]] ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, dne 13. septembra 2014. Tam je razglasil v svoji značilno odkriti govorici, da »je vojna vedno norost«. Frančišek v drugačnih, za mir veliko bolj nevarnih časih, kakor so bili tisti po padcu berlinskega zidu, stopa na obe strani, na obe pokopališči. Med žrtvami morije (tudi) on ne dela razlik, saj noben vojak ni šel v klavnico po svoji volji.<ref>{{cite web|url= http://www.delo.si/svet/globalno/papez-po-sto-letih-spet-preslisan.html|title= Papež po sto letih spet preslišan? Obletnica morije: Sveti oče Frančišek stopa na obe strani, med žrtvami svetovne vojne ne dela razlik|publisher=Delo.si|date=14. september 2014|accessdate=2. februar 2018}}</ref> === Papež polomije ali papež miru? === »Nobena vojskujoča se sila ni hotela tvegati odstopanja od visoko postavljenih vojaških ciljev. Končno se je sprevrgel papežev mirovni poziv 1917 v diplomatsko polomijo (fiasko)«, sodi avstrijski zgodovinar [[Andreas Gottsmann|Gottsmann]]. Baje da je bila le propadajoča [[Avstro-Ogrska]] prisiljena na sprejem papeškega posredovanja. Za [[papeštvo]] pa je prišlo še hujše. Vsaka sila je gledala v pozivu zaroto in ožigosala papeža kot nasprotnika. Za Francoza [[Georges Clemenceau|Clemenceauja]] je bil ''pape boche'' (''švabski papež''); nemški vojskovodja [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] pa je nasprotno govoril le še o ''Franzosenpapst''. Na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariško mirovno konferenco]] v [[Versailles]]u 1919 pa zmagovalci [[Vatikan]]a niso vabili. <br> Najhujše razočaranje pa je moral Benedikt XV. doživeti v lastnem taboru celo med mnogimi škofi vojskujočih se strani. Večina se jih je že 1914 pridružila splošnemu hura-domoljubju. Namesto da bi se postavili za svojega modrega predstojnika v Vatikanu, so mnogi prvi trobili v narodnjaški rog. V pariški notredamski stolnici je tako pridigar z nadškofovo odobritvijo kritiziral papežev mirovni poziv, češ da "škodi sveti francoski zadevi". Nemški episkopat je svaril v pastirskem pismu z dne 1. novembra 1917 pred »Judeževim plačilom za nezvestobo in izdajo cesarja«. Nekateri so – kot italijanski psiholog in redovnik [[Agostino Gemelli|Gemelli]] <ref>pater Agostino Gemelli, rojen kot Edoardo Gemelli (1878–1959) – italijanski psiholog, frančiškan in zdravnik, je sicer zagovarjal lurške čudeže, nasprotoval pa je patru [[Pij iz Pietrelcine|Piju]] – ki ga je 2002 [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] kanoniziral, - češ da so njegove stigme plod histerije</ref> fanatično pri vojakih zatirali kakršenkoli strah pred smrtjo, ki jih je čakala v nekoristnih naskokih, češ da z vojskovanjem sodelujejo pri zveličavnem Kristusovem poslanstvu.<ref>{{cite web|url=http://www.rainews.it/dl/rainews/articoli/La-grande-menzogna-della-prima-guerra-mondiale-intervista-agli-autori-del-libro-ed5a17a5-6539-4f05-a29f-847aca73809e.html?refresh_ce|title= La grande mezzogna della prima guerra mondiale |publisher=RAI|date=23. maj 2015|accessdate=1. februar 2018}}</ref><br> Tako je postal strogo neuvrščeni papež, ki je versajski ukaz obsodil kot krivičen in umrl 1922, tragičen lik. <br> Ali pa ne. Čeprav se Vatikan na politični ravni ni mogel izkazati kot moralna avtoriteta, je Benedikt XV. položil temeljni kamen za dosledno mirotvornost papežev. Njegovo mirovno učenje je postalo sestavni del cerkvenega učenja vseh njegovih naslednikov. Benedikt XVI. se je skliceval pri izbiri svojega imena čisto izrečno na papeža svetovne vojne (Weltkriegspapst). <br> Danes so zahteve po razsodišču, razorožitvi in končno zavračanje vojne kot političnega sredstva, kot je izjavil [[Drugi vatikanski koncil]], sprejete kot sestavni del katoliškega svetovnega nazora. Medtem pa uživa Cerkev vsaj v vprašanjih svetovnega miru tisti nravni ugled, za katerega je bil prikrajšan Benedikt XV. Tako je postal papež polomije v posledicah vendarle papež miru.<ref>So wurde ein Gescheiterter im Nachhinein doch noch zum "Friedenspapst" (Das Interview mit Prälat Trippen – KNA)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.domradio.de/themen/weltkirche/2017-07-28/wie-papst-benedikt-xv-den-ersten-weltkrieg-beenden-wollte|title=Wie Papst Benedikt XV. den Ersten Weltkrieg beenden wollte|publisher=Domradio.de|date=28. julij 2017 |accessdate=28. januar 2018}}</ref> ==== Nerazumljeni papež ==== Giacomo della Chiesa je kot papež v odločilni evropski uri zavzel stališče neuvrščenosti in nemešanja - nevtralnosti. Vojno je imenoval ''strašno klanje, ki sramoti Evropo''. Zagovarjal je »pravičen in trajen mir«, pozival k »počlovečenju vojne«, ter se zavzemal za izboljšanje usode ujetnikov in ranjencev. Ta poziv bo slišal kralj [[Jurij V. Britanski|Jurij]] v Angliji, cesar [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj]] v Rusiji in predsednik [[Raymond Poincaré|Poincaré]]<ref>''Raymond Nicolas Landry Poincaré'' (1860–1934) je bil [[Francija|francoski]] državnik, 58. ministrski predsednik od 1913 to 1920; pospeševal politično in družbeno trdnost</ref><ref>J. F. V. Keiger: ''Raymond Poincaré'' (Cambridge University Press, 2002) 126</ref> v Franciji. Njegova ''miroljubnost'' pa je naletela na zid nerazumevanja. Ko je Parizu in Berlinu predložil poravnavo, je to sprožilo pravo gonjo zoper papeža z obtožbo, češ da hoče oslabiti moralo bojevnikov. Clemenceau ga je imenoval kot ''pape boche'' za zagovornika nemškega miru; za Nemce pa je bil papež, ki mu manjka korajže in ga je imel general [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] za "pape français". S svojo pomirljivostjo je po vojni prispeval k zbliževanju med Italijo in Svetim sedežem. <br> Izbira imena, ki jo je opravil Ratzinger kot [[papež Benedikt XVI.]] 2005, je presenetila ves svet. Papež Benedikt je namreč ostal ljudem v spominu le kot papež velike vojne, pa tudi kot »neznani papež«. Josef Ratzinger ga je s tem iztrgal pozabi in poslal znake svetu in Cerkvi.<ref name="#5"/> ==== "Dobrotnik človeštva" ==== Nenaklonjen in težek časovni položaj lahko pojasni, zakaj je bilo polosmoletno papeževanje Benedikta XV. siromašno glede na posebne cerkvene dogodke; na reforme ali pomembne smernice komajda lahko pokažemo. Toda ko je papeža 22. januarja 1922 nepričakovano hitro ugrabila svetovna nadloga [[gripa]], tedaj so splošno izrazili mnenje, da je bila njegova vladavina dobra in blagodejna in da se je Benedikt XV. pokazal kot prijatelj [[mir]]u in eden največjih dobrotnikov [[človeštvo|človeštva]], kakor tudi da je bistveno povečal nravno moč in duhovni ugled [[papeštvo|papeštva]]. »Mi hočemo radi svoje življenje darovati Bogu za mir na svetu«, so bile njegove zadnje besede, ki jih je mislil zares.<ref>{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –†K. Löffler |title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart²''|page=388}}</ref><br> Sicer levo usmerjeni [[Seznam Nobelovih nagrajencev|Nobelov nagrajenec]] [[Romain Rolland|Rolland]] je tako občudoval Benediktovo nepristransko in velikodušno dobrodelnost v lajšanju stiske vsem najpotrebnejšim, da je po njegovih besedah ''med Prvo svetovno vojno postal [[Vatikan]] drugi [[Rdeči križ]]''.<ref>{{cite web|url= http://centenaire.org/fr/espace-scientifique/societe/lexhortation-la-paix-du-pape-benoit-xv-le-1er-aout-1917l|title= L'exhortation à la paix du pape Benoît XV, le 1er août 1917|publisher=Centenaire |date=27. julij 2017 |accessdate=21. januar 2018}}</ref><br> Ne bi se zmnotili, če bi na tega sicer neumornega, pa vendar neuspešnega mirotvorca naobrnili besede, ki jih je on sam dejal ob cerkvenem razglasu 1918. leta, češ da so čudeži na priprošnjo [[Gabrijel Possenti|Gabrijela Possentija]] dokazani: : »Mladi pasijonist ni v kratki dobi svojega življenja izvršil ničesar, kar bi svet imel za veliko in vredno občudovanja. Trudil se je vestno in stanovitno, da je spolnil svojo dolžnost. In to je nauk in to je pot, ki bo pripeljala človeštvo do tistega miru, kakor ga zastonj iščejo najuglednejši predstavniki narodov na svojih konferencah in pogajanjih.« <ref>{{navedi knjigo|author=Maks Miklavčič|title=Leto svetnikov I|page=579}}</ref> = [[Seznam avstrijskih vladarjev]] ''multi'' = {{v delu}} {{bio-stub}} {{noble-stub}} {{reli-bio-stub}} {{v delu}} '''Seznam avstrijskih vladarjev''' vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije in širje od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne. === Grbi === [[File:Austro-hungarian coat of arms 1914.svg|thumb|Stemma imperiale asburgico nel [[1915]]]] [[File:Imperial Coat of Arms of the Empire of Austria.svg|thumb|Stemma imperiale asburgico nel [[1892]]]] [[File:Imperial Coat of Arms of the Empire of Austria (1815).svg|thumb|Stemma imperiale asburgico nel [[1815]]]] [[File:Coat of Arms of Emperor Franz Joseph I.svg|thumb|Stemma dell'Imperatore [[Francesco Giuseppe]]: al centro si trova l'aquila bicipite asburgica]] Lo '''stemma imperiale asburgico''' era lo stemma rappresentativo della [[monarchia asburgica]]. Esso veniva usato nei sigilli imperiali, per segnalare edifici della [[monarchia|corona]], nelle bandiere di [[guerra]], nelle [[banconota|banconote]], ed in tutti i luoghi dove vi fosse rappresentanza dello [[Stato]]. === Avstrijski mejni grofje === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Vladar !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Življenje !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Začel vladanje !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Končal vladanje !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Vladarska hiša !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Opombe !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Slika |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Leopold I. Avstrijski|Leopold Slavni]]'''<br/>{{lang-de|Leopold I der Erlauchte}}<br/><small>avstrijski mejni grof</small></center> |<center>[[940|okrog 940]]<br/>–<br/>[[10. julij]] [[994]]<br/>(54-leten)</center> |<center>976</center> |<center>994<br/><small>(18 let)</small></center> |<center>''[[Babenberžani|Babenberžanski]]''</center> |<center>Sin [[Arnulf Bavarski|Arnulfa]]; začetnik [[Babenberžani|Babenberžanov]]</center> |<center>[[File:Leopold I of Babenberg.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Henrik I. Avstrijski|Henrik Močni]]'''<br/>{{lang-de|Heinrich I der Starke}}<br/><small>avstrijski mejni grof</small></center> |<center>[[965|okrog 965]]<br/>–<br/>[[3. julij]] [[1018]]<br/>(pribl. 53-leten)</center> |<center>994</center> |<center>1018<br/><small>(23-leten)</small></center> |<center>''[[Babenberžani|Babenberžanski]]''</center> |<center>sin Leopolda Slavnega</center> |<center>[[File:Henry I, Margrave of Austria.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Adalbert Avstrijski|Adalbert Zmagoviti]]'''<br/>{{lang-de|Adalbert der Siegreiche}}<br/><small>avstrijski mejni grof</small></center> |<center>[[985|okrog 985]]<br/>–<br/>[[26. maj]] [[1055]]<br/>(pribl. 70-leten)</center> |<center>1018</center> |<center>1055<br/><small>(37-leten)</small></center> |<center>''[[Babenberžani|Babenberžan]]''</center> |<center>sin Leopolda Slavnega</center> |<center>[[File:Stift Heiligenkreuz - Babenbergerfenster 1 cropped.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Ernest I. Avstrijski|Ernest Pogumni]]'''<br/>{{lang-de|Ernst I der Tapfere}}<br/><small>avstrijski mejni grof</small></center> |<center>ok. 1027<br/>–<br/>[[10. junij]] [[1075]]<br/>(pribl. 48-leten)</center> |<center>1055</center> |<center>1075<br/><small>(20 let)</small></center> |<center>''[[Babenberžani|Babenberžanski]]''</center> |<center>sin Adalberta Zmagovitega</center> |<center>[[File:Arnost Tapfere.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Leopold II. Avstrijski|Leopold Lepi]]'''<br/>{{lang-de|Leopold II der Schöne}}<br/><small>avstrijski mejni grof</small></center> |<center>1050<br/>–<br/>[[12. oktober]] [[1095]]<br/>(približno 45-leten)</center> |<center>1075</center> |<center>1095<br/><small>(20 let)</small></center> |<center>''[[Babenberžani|Babenberžanski]]''</center> |<center>sin Ernesta Pogumnega</center> |<center>[[File:Leopold II und Sigibold.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Leopold III. Avstrijski|Leopold Pobožni]]'''<br/>{{lang-de|Leopold der Andächtige}}<br/><small>avstrijski mejni grof</small></center> |<center>[[29. september]] [[1073]]<br/>–<br/>[[15. november]] [[1136]]<br/>(63-leten)</center> |<center>1095</center> |<center>1136<br/><small>(41 let)</small></center> |<center>''[[Babenberžani|Babenberžanski]]''</center> |<center>sin Leopolda Svetega</center> |<center>[[File:Leopold III Bab.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Leopold IV. Avstrijski|Leopold Velikodušni]]'''<br/>{{lang-de|Leopold IV der Freigiebige}}<br/><small>bavarski vojvoda, avstrijski mejni grof</small></center> |<center>1108<br/>–<br/>[[18. oktober]] [[1141]]<br/>(33-leten)</center> |<center>1136</center> |<center>1141<br/><small>(5 let)</small></center> |<center>''[[Babenberžani|Babenberžanski]]''</center> |<center>sin Leopolda Svetega</center> |<center>[[File:Leopold4 Babenberk.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Henrik II. Avstrijski|Henrik Jasomirgott]]'''<br/>{{lang-de|Heinrich II. Jasomirgott}}<br/><small>avstrijski mejni grof</small></center> |<center>1107<br/>–<br/>[[13. januar]] [[1177]]<br/>(okrog 70-leten)</center> |<center>1141</center> |<center>1156<br/><small>(15 let)</small></center> |<center>''[[Babenberžani|Babenberžanski]]''</center> |<center>sin Leopolda Svetega. 1156 je dosegel stopnjo vojvoda.</center> |<center>[[File:Jas5.jpg|90px|]]</center> |} [[:Kategorija:Vojvodina Avstrija]] [[:Kategorija:Avstrijsko cesarstvo]] {{bio-stub}} {{noble-stub}} {{reli-bio-stub}} = Avstrijski vladarji en = De: {{Short description|None}} {{Austrians}} From 976 until 1246, the [[Margraviate of Austria]] and its successor, the [[Duchy of Austria]], was ruled by the [[House of Babenberg]]. At that time, those states were part of the [[Holy Roman Empire]]. From 1246 until 1918, the duchy and its successor, the [[Archduchy of Austria]], was ruled by the [[House of Habsburg]]. Following the defeat of [[Austria-Hungary]] in [[World War I]], the titles were abolished or fell into abeyance with the erection of the modern [[Republic of Austria]]. ==Margraves of Austria== {{See also|March of Austria|Margrave}} The March of Austria, also known as ''Marcha Orientalis'', was first formed in 976 out of the lands that had once been the [[March of Pannonia]] in [[Carolingian]] times. The oldest attestation dates back to 996, where the written name "ostarrichi" occurs in a document transferring land in present-day Austria to a Bavarian [[monastery]]. ===House of Babenberg=== {{Nobility table header}} |width=auto| '''[[Leopold I, Margrave of Austria|Leopold I the Illustrious]]'''<br />(''Luitpold der Erlauchte'')<br />976–994 | [[Image:Herzog Leopold I. Babenberg.jpg|100px]] | c. 940 | [[Richardis of Sualafeldgau]]<br />nine children | 10 July 994<br />[[Würzburg]]<br />aged about 54 |- |width=auto| '''[[Henry I, Margrave of Austria|Henry I the Strong]]'''<br />(''Heinrich der Starke'')<br />994–1018 | [[Image:Herzog Heinrich I. Babenberg.jpg|100px]] | late 10th century<br />son of [[Leopold I, Margrave of Austria|Leopold I]] and [[Richardis of Sualafeldgau]] | ''never married'' | 23 June 1018 |- |width=auto| '''[[Adalbert, Margrave of Austria|Adalbert I the Victorious]]'''<br />(''Adalbert der Siegreiche'')<br />1018–1055 | [[File:Adalbert der Siegreiche.jpg|100px]] | c. 985<br />son of [[Leopold I, Margrave of Austria|Leopold I]] and [[Richardis of Sualafeldgau]] | (1) [[Glismod of West-Saxony]]<br />no issue<br />(2)[[Frozza Orseolo]]<br />one issue | 26 May 1055<br />[[Melk]]<br />aged about 70 |- |width=auto| '''[[Ernest, Margrave of Austria|Ernest the Brave]]'''<br />(''Ernst der Tapfere'')<br />1055–1075 | [[File:Ernst II. der Tapfere.jpg|100px]] | c. 1027<br />son of [[Adalbert, Margrave of Austria|Adalbert]] and Frozza Orseolo | (1) [[Adelaide of Eilenburg]]<br />1060<br />three children<br />(2) [[Swanhilde of Ungarnmark]]<br />1072<br />no issue | 10 June 1075<br />aged about 48 |- |width=auto| '''[[Leopold II, Margrave of Austria|Leopold II the Fair]]'''<br />(''Luitpold der Schöne'')<br />1075–1095 | [[File:Herzog Leopold II. Babenberg.jpg|100px]] | c. 1050<br />son of [[Ernest, Margrave of Austria|Ernest]] and Adelaide of Eilenburg | [[Ida of Cham]]<br />1065<br />eight children | 12 October 1095<br />aged about 45 |- |width=auto| '''[[Leopold III, Margrave of Austria|Leopold III the Good]]'''<br />(''Luitpold der Heilige'')<br />1095–1136 | [[File:Herzog Leopold III. Babenberg.jpg|100px]] | c. 1073<br />[[Melk]]<br />son of [[Leopold II, Margrave of Austria|Leopold II]] and [[Ida of Cham]] | (1) [[Maria of Perg]]<br />no children<br />(2) [[Agnes of Germany]]<br />1106<br />eighteen children | 15 November 1136<br />[[Vienna]]<br />aged about 63 |- |width=auto| '''[[Adalbert II, Margrave of Austria|Adalbert II the Devout]]'''<br />(''Adalbert der Andächtige'')<br />1136-1137 | [[File:Adalbert der Andächtige.jpg|100px]] | c. 1107<br />son of [[Leopold III, Margrave of Austria|Leopold III]] and [[Agnes of Germany]] | (1) [[:File:Wife of Albert of Leichfertingen.jpg|Adelaide of Poland]]<br />no children<br />(2) [[:File:Markgraefin Sophie.JPG|Hedwig of Hungary]]<br />1132<br />no children | 9 November 1137<br />[[Vienna]]<br />aged about 30 |- |width=auto| '''[[Leopold IV, Duke of Bavaria|Leopold IV the Generous]]'''<br />(''Luitpold der Freigiebige'')<br />1137–1141 | [[File:Markgraf Leopold IV. Babenberg.jpg|100px]] | c. 1108<br />son of [[Leopold III, Margrave of Austria|Leopold III]] and [[Agnes of Germany]] | [[Maria of Bohemia (d. aft. 1172)|Maria of Bohemia]]<br />28 September 1138<br />no issue | 18 October 1141<br />[[Niederalteich]]<br />aged about 33 |- |width=auto| '''[[Henry II, Duke of Austria|Henry II Jasomirgott]]'''<br />(''Heinrich Jasomirgott'')<br />1141–1156 | [[File:Herzog Heinrich II. Babenberg.jpg|100px]] | c. 1107<br />son of [[Leopold III, Margrave of Austria|Leopold III]] and [[Agnes of Germany]] | (1) [[Gertrude of Süpplingenburg]]<br />1 May 1142<br />one daughter<br />(2) [[Theodora Komnene, Duchess of Austria|Theodora Komnene]]<br />1148<br />three children | 13 January 1177<br />aged about 70 |- |} ==Dukes of Austria== {{See also|Duchy of Austria}} In 1156, the [[Privilegium Minus]] elevated the march to a [[duchy]], independent of the [[Duchy of Bavaria]]. ===House of Babenberg=== {{Nobility table header}} |width=auto| '''[[Henry II, Duke of Austria|Henry II Jasomirgott]]'''<br />(''Heinrich Jasomirgott'')<br />1156–1177 | [[File:Herzog Heinrich II. Babenberg.jpg|100px]] | c. 1107<br />son of [[Leopold III, Margrave of Austria|Leopold III]] and [[Agnes of Germany]] | (1) [[Gertrude of Süpplingenburg]]<br />1 May 1142<br />one daughter<br />(2) [[Theodora Komnene, Duchess of Austria|Theodora Komnene]]<br />1148<br />three children | 13 January 1177<br />aged about 70 |- |width=auto| '''[[Leopold V, Duke of Austria|Leopold V the Virtuous]]'''<br />(''Luitpold der Tugendhafte'')<br />1177–1194 | [[File:Herzog Leopold V. Babenberg.jpg|100px]] | c. 1157<br />son of [[Henry II, Duke of Austria|Henry II]] and [[Theodora Komnene, Duchess of Austria|Theodora Komnene]] | [[Helena of Hungary, Duchess of Austria|Helena of Hungary]]<br />1174<br />four children | 31 December 1194<br />[[Graz]]<br />aged about 37 |- |width=auto| '''[[Frederick I, Duke of Austria (Babenberg)|Frederick I the Catholic]]'''<br />(''Friedrich der Katholische'')<br />1195–1198 | [[File:Herzog Friedrich I. der Christliche.jpg|100px]] | c. 1175<br />son of [[Leopold V, Duke of Austria|Leopold V]] and [[Helena of Hungary, Duchess of Austria|Helena of Hungary]] | ''never married'' | 16 April 1198<br />[[The Holy Land]]<br />aged about 23 |- |width=auto| '''[[Leopold VI, Duke of Austria|Leopold VI the Glorious]]'''<br />(''Luitpold der Glorreiche'')<br />1198–1230 | [[File:Herzog Leopold VI. Babenberg.jpg|100px]] | c. 1176<br />son of [[Leopold V, Duke of Austria|Leopold V]] and [[Helena of Hungary, Duchess of Austria|Helena of Hungary]] | [[Theodora Angelina, Duchess of Austria|Theodora Angelina]]<br />1203<br />seven children | 28 July 1230<br />[[Cassino|San Germano]]<br />aged about 54 |- |width=auto| '''[[Frederick II, Duke of Austria|Frederick II the Quarrelsome]]'''<br />(''Friedrich der Streitbare'')<br />1230–1246 | [[File:Herzog Friedrich II. Babenberg.jpg|100px]] | 25 April 1211<br />[[Wiener Neustadt]]<br />son of [[Leopold VI, Duke of Austria|Leopold VI]] and [[Theodora Angelina, Duchess of Austria|Theodora Angelina]] | (1) Sophia Laskarina<br />no issue<br />(2) [[Agnes of Merania (1215–1263)|Agnes of Merania]]<br />1229<br />no issue | 15 June 1246<br />[[Leitha]]<br />aged 35 |- |} ===Interregnum=== [[File:Ottokar II Premysl.jpg|thumb|right|100px|Přemysl Ottokar II of Bohemia (1251–1276)]] After Frederick's death, the succession of the Duchy was disputed between various claimants, based in two main rival heiresses: * Through '''[[Margaret of Austria, Queen of Bohemia|Margaret of Austria]]''', sister of Frederick II: ** ''Henry and Frederick of Hohenstaufen'', sons, claimants 1246/50 – c.1252? ** ''[[Ottokar II of Bohemia]]'', second husband, duke 1251–1276 (claimant up until 1278) * Through '''[[Gertrude of Austria]]''', niece of Frederick II: **''[[Vladislaus III of Moravia|Vladislaus, Margrave of Moravia]]'' (brother of Ottokar II), first husband, claimant 1246–1247 **''[[Herman VI, Margrave of Baden|Herman of Baden]]'', second husband, claimant 1248–1250 **''[[Roman Danylovich]]'', third husband, claimant 1252–1253 **''[[Frederick I, Margrave of Baden]]'', son, claimant c.1253–1268 ==Dukes and archdukes of Austria under the House of Habsburg== {{main|House of Habsburg|Archduchy of Austria}} Count [[Rudolph I of Germany|Rudolf of Habsburg]], [[Imperial election of 1273|elected as king of Germany]] (1273), was able during years 1276–78 decisively defeat his main rival Bohemian king Ottokar II and regain his Austrian domains back for the Empire. By his imperial authority he later (1282) invested his sons Albrecht and Rudolf with the duchies of Austria and Styria, thereby securing it for the [[House of Habsburg]]. Austria became one of the territories that remained under Habsburg rule for more than 600 years, forming the core of the [[Habsburg monarchy]] and the present-day country of [[Austria]]. === Partitions of Austria under Habsburg domain === {|align="center" style="border-spacing: 0px; border: 1px solid black; text-align: center;" |+ |- | colspan=4 style="background: #fff;" |'''Duchy of Austria''' <br>(1291-1379) |- | colspan=1 rowspan="3" style="background: #bca;" |'''Duchy of<br>Lower Austria''' <br>(1379-1457) | colspan=3 style="background: #def;" |'''Duchy of Inner and Further Austria<br>County of Tyrol''' <br>(1379-1406) |- | colspan=1 style="background: #FFB6B6;" |&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;<!---Inner---> | colspan=1 style="background: #ffd;" |&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;<!---Tyrol---> | colspan=1 style="background: #def;" |'''Duchy of<br>Further Austria'''<br>(1406-1411) |- | colspan=1 style="background: #FFB6B6;" |&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;<!---Inner---> | colspan=2 rowspan="2" style="background: #ffd;" |'''County of Tyrol<br>Duchy of Further Austria'''<br>(1406/11-1453)<br><br><small>Raised in 1453 to:</small><br>'''Archduchy of<br>Further Austria'''<br>(1453-1490) |- | colspan=2 style="background: #FFB6B6;" |'''Duchy of Inner Austria'''<br>(1406-1453)<br><br><small>Raised in 1453 to:</small><br>'''Archduchy of<br>Inner Austria'''<br>(1453-1490) |- | colspan=4 style="background: #fff;" |'''Archduchy of Austria''' <br><small>(Inner Austrian line)</small><br>(1490-1564) |- | colspan=2 style="background: #bca;" |'''Archduchy of Lower<br>and Upper Austria''' <br>(1564-1619) | colspan=1 style="background: #ffd;" |'''Archduchy of<br>Further Austria'''<br><small>(with '''County<br>of Tyrol''')</small><br>(1564-1619) | colspan=1 style="background: #FFB6B6;" |'''Archduchy of<br>Inner Austria''' <br>(1564-1619) |- | colspan=4 style="background: #fff;" |'''Archduchy of Austria''' <br><small>(Inner Austrian line)</small><br>(1619-1623) |- | colspan=2 style="background: #FFB6B6;" |'''Archduchy of Lower<br>and Inner Austria''' <br>(1623-1665) | colspan=2 style="background: #ffd;" |'''Archduchy of<br>Further Austria''' <br>(1623-1665) |- | colspan=4 style="background: #fff;" |'''Archduchy of Austria''' <br>(1665-1804)<br><small>(Lower/Inner Austrian line 1665-1780;<br>[[Habsburg-Lorraine]] line 1780-1804)</small> |} === Table of rulers === {| class="wikitable" |- bgcolor=#cccccc ! Name!!Portrait!!Born!!Reign!!Ruling part!!Consort!!Death!!Notes |- bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Albert I of Germany|Albert I]]''' |align="center"| [[File:AlbrechtI.jpg|100px]] |align="center"| July 1255<br />[[Vienna]]<br /><small>Eldest son of [[Rudolph I of Germany|Rudolf I]] and [[Gertrude of Hohenberg]]</small> |align="center"| December 1282&nbsp;–1 May 1308 |align="center"| [[Duchy of Austria]] |align="center"| [[Elisabeth of Gorizia-Tyrol]]<br />20 December 1274<br />[[Vienna]]<br />twelve children |align="center"| 1 May 1308<br />[[Windisch, Switzerland|Windisch]]<br /><small>aged 52</small> |rowspan="3"| Sons of Rudolf I, Albert I and Rudolf II, co-ruled in Austria only one year (1282–83) when the sole rule was entrusted by the [[Treaty of Rheinfelden]] to Albert alone according to the principle of [[primogeniture]]. Albert was [[Imperial election|elected as king of Germany]] in 1298, and that same year he associated his own eldest son, Rudolf III in Austria. Rudolf III was also elected [[King of Bohemia]] in 1306, but predeceased his father, dying next year. Albert himself died assassinated by his nephew [[John Parricida]]. |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Rudolf II, Duke of Austria|Rudolf II ''the Debonair'']]''' | [[File:Erb.jpg|100px]] |align="center"| July 1270<br />[[Rheinfelden (Aargau)|Rheinfelden]]<br /><small>Third son of [[Rudolph I of Habsburg|Rudolph I]] and [[Gertrude of Hohenberg]]</small> |align="center"| December 1282&nbsp;–1283 |align="center"| [[Duchy of Austria]] |align="center"| [[Agnes of Bohemia (1269–1296)|Agnes of Bohemia]]<br />March 1289<br />[[Prague]]<br />one son |align="center"| 10 May 1290<br />[[Prague]]<br /><small>aged 20</small> |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Rudolf I of Bohemia|Rudolf III ''the Good'']]''' | [[File:Rudolph III of Habsburg.jpg|100px]] |align="center"| c. 1281<br />[[Vienna]]<br /><small>Eldest son of [[Albert I of Germany|Albert I]] and [[Elisabeth of Gorizia-Tyrol]]</small> |align="center"| 21 November 1298&nbsp;–3/4 July 1307 |align="center"| [[Duchy of Austria]] |align="center"| (1) [[Blanche of France, Duchess of Austria|Blanche of France]]<br />25 May 1300<br />one daughter<br />(2) [[Elisabeth Richeza of Poland]]<br />16 October 1306<br>[[Prague]] <br />no issue |align="center"| 3/4 July 1307<br />[[Horažďovice]]<br /><small>aged 26</small> |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Frederick the Fair|Frederick I/III ''the Fair'']]'''<ref>His numbering, if counted as I, reflects, not the ducal succession of the Babenbergs (being in fact the third ruler of Austria bearing this name), but of the comital Habsburgs, being the first member of the family with this name. However, he may have adopted his German numeral III in Austria, as the next ''de facto'' rulers of Austria who bore the same name styled themselves as ''Frederick IV'' and ''Frederick V''.</ref> |align="center"| [[File:Frederick III the Fair.jpg|100px]] |align="center"| c. 1289<br />[[Vienna]]<br /><small>Second son of [[Albert I of Germany|Albert I]] and [[Elisabeth of Gorizia-Tyrol]]</small> |align="center"| 1 May 1308&nbsp;–13 January 1330 |align="center"| [[Duchy of Austria]] |align="center"| [[Isabella of Aragon, Queen of Germany|Isabella of Aragon]]<br />11 May 1315<br />[[Ravensburg]]<br />three children |align="center"| 13 January 1330<br />[[Gutenstein, Austria|Gutenstein]]<br /><small>aged 41</small> |rowspan="2"| Younger brothers of Rudolf III, and co-rulers in Austria and Styria. Leopold, despite being younger than Frederick, was the one who primarily inherited the County of Habsburg, the oldest land of the family, and it was only after his death (1326) that Frederick came to rule there. In 1314, Frederick was elected [[King of the Romans]], firstly as rival of [[Louis IV, Holy Roman Emperor]], and then accepting co-rulership. |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Leopold I, Duke of Austria|Leopold I ''the Glorious'']]'''<ref>His numbering reflects, not the ducal succession of the Babenbergs (being in fact the seventh ruler of Austria bearing this name), but of the comital Habsburgs, being the first member of the family with this name.</ref> |align="center"| [[File:Leopold I Habsburg.jpg|100px]] |align="center"| 4 August 1290<br />[[Vienna]]<br /><small>Third son of [[Albert I of Germany|Albert I]] and [[Elisabeth of Gorizia-Tyrol]]</small> |align="center"| 1 May 1308&nbsp;–28 February 1326 |align="center"| [[Duchy of Austria]] |align="center"| [[Catherine of Savoy]]<br />26 May 1315 <br />[[Basel]]<br />two daughters |align="center"| 28 February 1326<br />[[Strassburg]]<br /><small>aged 35</small> |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Albert II, Duke of Austria|Albert II ''the Wise'']]''' |align="center"| [[File:Albert II of Austria.jpg|100px]] |align="center"| 12 December 1298<br />[[Habsburg Castle]]<br /><small>Fourth son of [[Albert I of Germany|Albert I]] and [[Elisabeth of Gorizia-Tyrol]]</small> |align="center"| 13 January 1330&nbsp;–16 August 1358 |align="center"| [[Duchy of Austria]] |align="center"| [[Joanna of Pfirt]]<br />15 February 1324<br />[[Vienna]]<br />six children |align="center"| 16 August 1358<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 59</small> |rowspan="2"| Younger brothers of the predecessors, and co-rulers. Albert established the primogeniture law into their domains. He also brought [[Duke of Carinthia|Carinthia]] and [[Margrave of Carniola|Carniola]] into Habsburg rule and laid an unsuccessful siege to [[Zürich]]. Otto administered the Swabian Habsburg lands. Otto's minor sons, [[Frederick II of Austria (Habsburg)|Frederick (II)]] and [[Leopold II, Duke of Austria|Leopold (II)]], succeeded him in the co-rulership as titular dukes (1339-1344). |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Otto, Duke of Austria|Otto I ''the Merry'']]''' |align="center"| [[File:Otto the Merry.jpg|100px]] |align="center"| 23 July 1301<br />[[Vienna]]<br /><small>Seventh son of [[Albert I of Germany|Albert I]] and [[Elisabeth of Gorizia-Tyrol]]</small> |align="center"| 13 January 1330&nbsp;–17 February 1339 |align="center"| [[Duchy of Austria]] |align="center"| (1) [[Elisabeth of Bavaria (1305–1330)|Elisabeth of Bavaria]]<br />15 May 1325<br />[[Straubing]]<br />two sons<br />(2) [[Anne of Bohemia, Duchess of Austria|Anne of Bohemia]]<br />16 February 1335<br />[[Znaim]]<br />no issue |align="center"| 17 February 1339<br />[[Neuberg an der Mürz]]<br /><small>aged 37</small> |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Rudolf IV, Duke of Austria|Rudolf IV ''the Founder'']]''' |align="center"| [[File:Rudolph IV of Austria.jpg|100px]] |align="center"| 1 November 1339<br />[[Vienna]]<br /><small>Eldest son of [[Albert II, Duke of Austria|Albert II the Wise]] and [[Joanna of Pfirt]]</small> |align="center"| 16 August 1358&nbsp;–27 July 1365 |align="center"| [[Duchy of Austria]] |align="center"| [[Catherine of Bohemia]]<br />13 July 1356<br />[[Vienna]]<br />no issue |align="center"| 27 July 1365<br />[[Milan]]<br /><small>aged 25</small> ||After the unchanging of privileges for the Habsburgs in the decree of the [[Golden Bull of 1356|Golden Bull]] in 1356, Rudolf gave order to draw up the ''[[Privilegium Maius]]'', a fake document to empower the Austrian rulers. He was the first to style himself as "Archduke", title which was only made official in 1453. Rudolf also brought [[Tyrol]] into Habsburg domain. |- |colspan="8" align="center"| The ''[[Privilegium Maius]]'', fabricated by Rudolf in 1359, attempted to invest the Dukes of Austria with the special position of an "[[Archduke]]". This title was frequently used by [[Ernest the Iron]] and other Dukes but not recognized by other princes of the Holy Roman Empire until [[Frederick III, Holy Roman Emperor|Frederick V]] became Emperor and confirmed the Privilegium in 1453. After the death of Rudolf in 1365, his brothers Albert and Leopold succeeded him together, but divided their possessions between them in the [[Treaty of Neuberg]] of 1379: * Albert founded the ''[[Albertinian Line]]'', who received the [[Duchy of Austria]], later called '''Lower Austria''' (not to be confused with the [[Lower Austria|namesake modern state]]); * Leopold founded the ''[[Leopoldinian Line]]'', who received the duchies of [[Duchy of Styria|Styria]], [[Duchy of Carinthia|Carinthia]] and [[Duchy of Carniola|Carniola]] (group of lands also called '''[[Inner Austria]]'''), the [[County of Tyrol]] and [[Further Austria]]. |-bgcolor=#bca |rowspan="2" align="center"| '''[[Albert III, Duke of Austria|Albert III ''the Pigtail'']]''' |rowspan="2" align="center"| [[File:Albrecht Dritte Habsburg1.jpg|100px]] |rowspan="2" align="center"| 9 September 1349<br />[[Vienna]]<br /><small>Third son of [[Albert II, Duke of Austria|Albert II the Wise]] and [[Joanna of Pfirt]]</small> |align="center" bgcolor=#fff| 29 July 1365&nbsp;–25 September 1379 |align="center" bgcolor=#fff| [[Duchy of Austria]] |rowspan="2" align="center"| (1) [[Elisabeth of Bohemia (1358–1373)|Elisabeth of Bohemia]]<br />after 19 March 1366<br />[[Vienna]]<br />no issue<br />(2) [[Beatrice of Nuremberg]]<br />4 March 1375<br />[[Vienna]]<br />one son |rowspan="2" align="center"| 29 August 1395<br />[[Laxenburg]]<br /><small>aged 45</small> |rowspan="4" bgcolor=#fff| Brothers of the predecessor, divided their domains in 1379. Leopold himself lost his life fighting in the [[Battle of Sempach]] (1386), a turning point that established the growth of the [[Swiss Confederacy]] and the effective decline of Habsburg power in their Swiss homeland. |-bgcolor=#bca |align="center"| 25 September 1379&nbsp;–29 August 1395 |align="center"| [[Duchy of Austria|Duchy of<br>Lower Austria]] |-bgcolor=#def |rowspan="2" align="center"| '''[[Leopold III, Duke of Austria|Leopold III ''the Just'']]'''<ref>Numbered III by including the titular duke [[Leopold II, Duke of Austria|Leopold II]] (1339-1344)</ref> |rowspan="2" align="center"| [[File:Leopold III of Austria.jpg|100px]] |rowspan="2" align="center"| 1 November 1351<br />[[Vienna]]<br /><small>Fourth son of [[Albert II, Duke of Austria|Albert II the Wise]] and [[Joanna of Pfirt]]</small> |align="center" bgcolor=#fff| 29 July 1365&nbsp;–25 September 1379 |align="center" bgcolor=#fff| [[Duchy of Austria]] |rowspan="2" align="center"| [[Viridis Visconti]]<br /> 23 February 1365<br />[[Vienna]]<br />six children |rowspan="2" align="center"| 9 July 1386<br />[[Sempach]]<br /><small>aged 34</small> |-bgcolor=#def |align="center"| 25 September 1379&nbsp;–9 July 1386 |align="center"| [[Inner Austria|Duchies of Inner]] and [[Further Austria]]<br><small>(with [[County of Tyrol]])</small> |-bgcolor=#def |align="center"| '''[[William, Duke of Austria|William ''the Courteous'']]''' |align="center"| [[File:Wilhelm Austria.jpg|100px]] |align="center"| c. 1370<br />[[Vienna]]<br /><small>Eldest son of [[Leopold III, Duke of Austria|Leopold the Just]] and [[Viridis Visconti]]</small> |align="center"| 9 July 1386&nbsp;–15 July 1406 |align="center"| [[Inner Austria|Duchies of Inner]] and [[Further Austria]]<br><small>(with [[County of Tyrol]])</small> |align="center"| [[Joan II of Naples]]<br />13 November 1401 <br />[[Vienna]]<br />no issue |align="center"| 15 July 1406<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 36</small> || Co-ruled with his brother Leopold IV. Also held regency in Lower Austria 1404–1406. |-bgcolor=#def |rowspan="2" align="center"| '''[[Leopold IV, Duke of Austria|Leopold IV ''the Fat'']]''' |rowspan="2" align="center"| [[File:Leopold IV.jpg|100px]] |rowspan="2" align="center"| c. 1371<br />[[Vienna]]<br /><small>Second son of [[Leopold III, Duke of Austria|Leopold the Just]] and [[Viridis Visconti]]</small> |align="center"| 9 July 1386&nbsp;–15 July 1406 |align="center"| [[Inner Austria|Duchies of Inner]] and [[Further Austria]]<br><small>(with [[County of Tyrol]])</small> |rowspan="2" align="center"| [[Catherine of Burgundy]]<br />15 August 1393<br />[[Vienna]]<br />no issue |rowspan="2" align="center"| 3 June 1411<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 40</small> |rowspan="2"|Also held regency in Lower Austria 1404–1411. After the partition of 1406, kept Further Austria. |-bgcolor=#def |align="center"| 15 July 1406&nbsp;–3 June 1411 |align="center"| [[Further Austria|Duchy of Further Austria]] |-bgcolor=#bca |align="center"| '''[[Albert IV, Duke of Austria|Albert IV ''the Patient'']]''' |align="center"|[[File:Albrecht IV.jpg|100px]] |align="center"|19 September 1377<br />[[Vienna]]<br /><small>Only son of [[Albert III, Duke of Austria|Albert the Pigtail]] and [[Beatrice of Nuremberg]]</small> |align="center"| 29 August 1395&nbsp;–14 September 1404 |align="center"| [[Duchy of Austria|Duchy of Lower Austria]] |align="center"| [[Joanna Sophia of Bavaria]]<br />24 April 1390<br />[[Vienna]]<br />two children |align="center"|14 September 1404<br />[[Klosterneuburg]]<br /><small>aged 26</small> || His rule was marked by tensions and conflicts with the Leopoldinian line and the [[Luxemburg dynasty]]. |- bgcolor=#bca |align="center"colspan="7"| <small>''Regencies of [[William, Duke of Austria]] and [[Leopold IV, Duke of Austria]] (1404-1411)''</small> |rowspan="2"|Succeeded as a minor, under guardianship of his Leopoldinian uncles. He was elected, in 1437–38, as [[King of Bohemia]] and [[King of Hungary]], and also as [[King of Germany]], beginning a three centuries long succession of Habsburg rulers as [[List of German monarchs|Kings of the Romans]] and [[Holy Roman Emperor]]s. |-bgcolor=#bca |align="center"| '''[[Albert II of Germany|Albert V ''the Magnanimous'']]''' |align="center"| [[File:Albrecht II as Roman-German king.jpg|100px]] |align="center"| 16 August 1397<br />[[Vienna]]<br /><small>Only son of [[Albert IV, Duke of Austria|Albert IV]] and [[Joanna Sophia of Bavaria]]</small> |align="center"| 14 September 1404&nbsp;–27 October 1439 |align="center"| [[Duchy of Austria|Duchy of Lower Austria]] |align="center"| [[Elizabeth of Luxembourg]]<br />26 April 1422<br />[[Vienna]]<br />three children |align="center"| 27 October 1439<br />[[Neszmély]]<br /><small>aged 42</small> |-bgcolor=#def |colspan="8" align="center"| In 1406, after the death of William, the living brothers of the Leopoldinian Line made a new division of their territories: * Leopold kept Further Austria, to be inherited by his brother Frederick after his death; * Ernest founded the ''Elder Leopoldinian Line'', who received Inner Austria; * Frederick founded the ''Junior Leopoldian Line'', who received the county of Tyrol and then Further Austria. |- style="background: #FFB6B6;" |align="center"| '''[[Ernest, Duke of Austria|Ernest ''the Iron'']]''' |align="center"| [[File:Ernest the Iron.jpg|100px]] |align="center"| c. 1377<br />[[Bruck an der Mur]]<br /><small>Third son of [[Leopold III, Duke of Austria|Leopold the Just]] and [[Viridis Visconti]]</small> |align="center"| 15 July 1406&nbsp;–10 June 1424 |align="center"| [[Inner Austria|Duchy of Inner Austria]] |align="center"| (1) Margaret of Pomerania<br />14 January 1392<br />[[Bruck an der Mur]]<br />no issue<br />(2) [[Cymburgis of Masovia]]<br />25 January 1412<br />[[Kraków]]<br />nine children |align="center"| 10 June 1424<br />[[Bruck an der Mur]]<br /><small>aged 47</small> ||In 1414, he became the last Duke to be enthroned according to [[Carantania]]n traditional rite at the [[Prince's Stone]] in Carinthia, and from that time on called himself ''[[Archduke]]''. Beside Rudolf IV, he was the only one who used the title before it became official in 1453. |-bgcolor=#ffd |align="center"| '''[[Frederick IV, Duke of Austria|Frederick IV ''of the Empty Pockets'']]'''<ref>Numbered IV by including either only the ''de facto'' duke [[Frederick the Fair]], sometimes numbered III, or by including the titular dukes [[Frederick II of Austria (Habsburg)|Frederick (II)]] (1339-1344) and [[Frederick III, Duke of Austria|Frederick (III)]] (1347–1362).</ref> |align="center"| [[File:Friedrich IV of Austria.jpg|100px]] |align="center"| c. 1382<br /><small>Fourth son of [[Leopold III, Duke of Austria|Leopold the Just]] and [[Viridis Visconti]]</small> |align="center"| 15 July 1406&nbsp;–24 June 1439 |align="center"| [[County of Tyrol]]<br><small>(with [[Further Austria]] from 1411)</small> |align="center"| (1) [[Elisabeth of the Palatinate, Duchess of Austria|Elisabeth of the Palatinate]]<br />24 December 1407<br />[[Innsbruck]]<br />one daughter<br />(2) [[Anna of Brunswick]]<br />11 June 1411<br />[[Innsbruck]]<br />four children |align="center"| 24 June 1439<br />[[Innsbruck]]<br /><small>aged 57</small> || Also held regency in Inner Austria 1424–1435. By siding with [[Antipope John XXIII]], the [[Council of Constance]] stripped him of the remaining important Swiss possessions of the family, which went to the [[Swiss Confederacy]]. |-bgcolor=#bca |align="center" colspan="8"|''Vacant 1439–1440'' |- bgcolor=#bca |align="center"colspan="7"| <small>''Regency of [[Frederick III, Holy Roman Emperor|Frederick V, Duke of Austria]] (1440-1452)''</small> |rowspan="2"|Succeeded as a minor, under guardianship of his Ernestine cousin. His death without descendants ended the Albertinian line, and the domains he inherited in Bohemia and Hungary, which were only recovered during the reign of [[Ferdinand I, Holy Roman Emperor]]. |-bgcolor=#bca |align="center"| '''[[Ladislaus the Posthumous|Ladislaus ''the Posthumous'']]''' |align="center"| [[File:Ladislaus Posthumous.jpg|100px]] |align="center"| 22 February 1440<br />[[Komárom]]<br /><small>Only son of [[Albert II of Germany|Albert V]] and [[Elizabeth of Luxembourg]]</small> |align="center"| 22 February 1440&nbsp;–23 November 1457 |align="center"| [[Duchy of Austria|Duchy of Lower Austria]]<br><small>(1440-53)</small><br><br>[[Duchy of Austria|Archduchy of Lower Austria]]<br><small>(1453-57)</small> |align="center"| ''Unmarried'' |align="center"| 23 November 1457<br />[[Prague]]<br /><small>aged 17</small> |-bgcolor=#bca |align="center" colspan="8"|''Lower Austria annexed to Inner Austria'' |- bgcolor=#ffd |align="center"colspan="7"| <small>''Regency of [[Frederick III, Holy Roman Emperor|Frederick V, Duke of Austria]] (1439-1446)''</small> |rowspan="2"|In 1490 he abdicated of his territories, giving way for the reunification of Austria. |-bgcolor=#ffd |align="center"| '''[[Sigismund, Archduke of Austria|Sigismund ''the Rich'']]''' |align="center"| [[File:SigismundAustria.jpg|100px]] |align="center"| 26 October 1427<br />[[Innsbruck]]<br /><small>Second son of [[Frederick IV, Duke of Austria|Frederick IV]] and [[Anna of Brunswick]]</small> |align="center"| 24 June 1439&nbsp;–1490 |align="center"| [[County of Tyrol]]<br>[[Further Austria|Duchy of Further Austria]]<br><small>(1439-53)</small><br /><br />[[Further Austria|Archduchy of Further Austria]]<br><small>(with [[County of Tyrol]])<br>(1453-90)</small> |align="center"| (1) [[Eleanor of Scotland]]<br />12 February 1449<br />[[Innsbruck]]<br />one son<br />(2) [[Katharina of Saxony]]<br />24 February 1484<br />[[Innsbruck]]<br />no issue |align="center"| 4 March 1496<br />[[Innsbruck]]<br /><small>aged 68</small> |-bgcolor=#ffd |align="center" colspan="8"|''Further Austria and Tyrol annexed to Inner Austria'' |- bgcolor=#ffb6b6 |align="center"colspan="7"| <small>''Regency of [[Frederick IV, Duke of Austria]] (1424-1435)''</small> |rowspan="4"|Sons of Ernest I, ruled jointly. Occasionally, Albert revolted against him, occupying, until his death, lands known today as [[Upper Austria]] and [[Lower Austria]]. On his part, Frederick was elected, between 1440 and 1452, [[King of the Romans]] and [[Holy Roman Emperor]]. With this dignity, he conceded and made official, in 1453, the Habsburg title of ''Archduke'', elevating officially the Duchy in an Archduchy, which he came to inherit a few years later. In 1490, despite having reunited all of Austria, Frederick's rule wasn't always uncontested: * 1485-1490: ''[[Matthias Corvinus]]'', king of Hungary, occupied the proper Duchies of Austria and Styria, claimed the title ''Archduke of Austria''. |- bgcolor=#fff |rowspan="2" align="center"| '''[[Frederick III, Holy Roman Emperor|Frederick V ''the Peaceful'']]''' |rowspan="2" align="center"| [[File:Hans Burgkmair d. Ä. 005.jpg|100px]] |rowspan="2" align="center"| 21 September 1415<br />[[Innsbruck]]<br /><small>First son of [[Ernest, Duke of Austria|Ernest]] and [[Cymburgis of Masovia]]</small> |align="center" style="background: #FFB6B6;"| 10 June 1424&nbsp;–1490 |align="center" style="background: #FFB6B6;"| [[Inner Austria|Duchy of Inner Austria]]<br><small>(1424-53)</small><br /><br />[[Inner Austria|Archduchy of Inner Austria]]<br><small>(1453-90)</small> |rowspan="2" align="center"| [[Eleanor of Portugal, Holy Roman Empress|Eleanor of Portugal]]<br />16 March 1452<br />Rome<br />five children |rowspan="2" align="center"| 19 August 1493<br />[[Linz]]<br /><small>aged 77</small> |-bgcolor=#fff |align="center"| 1490&nbsp;-19 August 1493 |align="center"| '''[[Archduchy of Austria]]''' |-style="background: #FFB6B6;" |align="center"| '''[[Albert VI, Archduke of Austria|Albert VI ''the Prodigal'']]''' |align="center"| [[File:Albert VI of Austria.jpg|100px]] |align="center"| 12 September 1418<br />[[Vienna]]<br /><small>Third son of [[Ernest, Duke of Austria|Ernest]] and [[Cymburgis of Masovia]]</small> |align="center"| 10 June 1424&nbsp;–2 December 1463 |align="center"| [[Inner Austria|Duchy of Inner Austria]]<br><small>(1424-53)</small><br /><br />[[Inner Austria|Archduchy of Inner Austria]]<br><small>(1453-63)</small> |align="center"| [[Mathilde of the Palatinate]]<br />1452<br />[[Vienna]]<br />no issue |align="center"| 2 December 1463<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 45</small> |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Maximilian I, Holy Roman Emperor|Maximilian I ''the Last Knight'']]''' |align="center"| [[File:Maximilian I of Austria.jpg|100px]] |align="center"| 22 March 1459<br />[[Wiener Neustadt]]<br /><small>Second son of [[Frederick III, Holy Roman Emperor|Frederick V]] and [[Eleanor of Portugal (1434–1467)|Eleanor of Portugal]]</small> |align="center"| 19 August 1493&nbsp;–12 January 1519 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |align="center"| (1) [[Mary of Burgundy]]<br />18 August 1477<br />[[Ghent]]<br />three children<br />(2) [[Anne of Brittany]]<br />18 December 1490<br />[[Rennes]]<br />no issue<br />(3) [[Bianca Maria Sforza]]<br />16 March 1494<br />[[Hall in Tirol]]<br />no issue |align="center"| 12 January 1519<br />[[Wels]]<br /><small>aged 59</small> | In 1490, he reconquered lost Austrian lands after [[Matthias Corvinus]]'s death and persuaded his cousin Sigismund to cede Tyrol to him.<ref>{{cite book |last1=Pavlac |first1=Brian A. |last2=Lott |first2=Elizabeth S. |title=The Holy Roman Empire: A Historical Encyclopedia [2 volumes] |date=1 June 2019 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-4408-4856-8 |pages=255,278 |url=https://books.google.com/books?id=arSYDwAAQBAJ&pg=PA255 |access-date=13 November 2021 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Fichtner |first1=Paula Sutter |title=The Habsburg Monarchy, 1490-1848: Attributes of Empire |date=7 March 2017 |publisher=Macmillan International Higher Education |isbn=978-1-137-10642-1 |page=8 |url=https://books.google.com/books?id=F1JdDwAAQBAJ&pg=PA8 |access-date=13 November 2021 |language=en}}</ref> Appointed [[King of the Romans]] in 1486 and crowned [[Holy Roman Emperor]] in 1508. His first marriage allowed him to extend Habsburg domain over the [[Low Countries]]. |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Charles V, Holy Roman Emperor|Charles I]]''' |align="center"| [[File:Jakob Seisenegger 001.jpg|100px]] |align="center"| 24 February 1500<br />[[Ghent]]<br /><small>Eldest son of [[Philip I of Castile]] and [[Joanna of Castile]]</small> |align="center"| 12 January 1519&nbsp;–1521/1556 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |align="center"| [[Isabella of Portugal]]<br />10 March 1526<br />[[Seville]]<br />seven children |align="center"| 21 September 1558 <br />[[Yuste]]<br /><small>aged 58</small> || Grandson of his predecessor. Through his mother he gained, in 1516, the recently unified [[Kingdom of Spain]], founding a Spanish branch of the Habsburgs that came to rule until 1700. In 1519,he inherited the Austrian Archduchy, and was the first solely elected (not crowned) [[King of the Romans]] and [[Holy Roman Emperor]] (as Charles V). In 1521, he abdicated from Austria to his brother, but continued to rule behind him until 1556. In this year, Charles abdicated of all his possessions and retired to the [[Monastery of Yuste]]. |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Ferdinand I, Holy Roman Emperor|Ferdinand I]]'''<br /><small>''under [[Charles V, Holy Roman Emperor|Charles I]] (1521-1556)''</small> |align="center"| [[File:Hans Bocksberger der Aeltere 001.jpg|100px]] |align="center"| 10 March 1503<br />[[Alcalá de Henares]]<br /><small>Second son of [[Philip I of Castile]] and [[Joanna of Castile]]</small> |align="center"| 1521/1556&nbsp;–25 July 1564 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |align="center"| [[Anne of Bohemia and Hungary]]<br />25 May 1521<br />[[Linz]]<br />fifteen children |align="center"| 25 July 1564<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 61</small> ||Brother of the predecessor. While Charles I's son [[Philip II of Spain]] inherited the "Western" possessions (Low Countries, Spain with ultramarine lands, and Italian states), Ferdinand inherited the rest (Austrian possessions), while gaining the kingdoms of Hungary and Bohemia, and came to be elected [[King of the Romans]] and [[Holy Roman Emperor]] in 1556, after his brother's abdication. |- |colspan="8" align="center"| In 1564, after Ferdinand I's death, the Archduchy was once more divided between his sons: * Maximilian received Austria proper, known then as ''Lower and Upper Austria''; * Ferdinand received Tyrol and Further Austria, which after his death with no descendants passed to the elder Austrian line; * Charles received Inner Austria (the duchies of Styria, Cartinhia and Carniola). |-bgcolor=#bca |align="center"| '''[[Maximilian II, Holy Roman Emperor|Maximilian II]]''' |align="center"| [[File:Nicolas Neufchâtel 002.jpg|100px]] |align="center"| 31 July 1527<br />[[Vienna]]<br /><small>Eldest son of [[Ferdinand I, Holy Roman Emperor|Ferdinand I]] and [[Anne of Bohemia and Hungary]]</small> |align="center"| 25 July 1564&nbsp;–12 October 1576 |align="center"| [[Archduchy of Austria|Archduchy of Lower and Upper Austria]] |align="center"| [[Maria of Austria, Holy Roman Empress|Maria of Spain]]<br />13 September 1548<br />[[Valladolid]]<br />sixteen children |align="center"| 12 October 1576<br />[[Regensburg]]<br /><small>aged 49</small> || Maximilian, as the eldest son, was elected [[King of the Romans]] and [[Holy Roman Emperor]] in 1564, and inherited also the kingdoms of Hungary and Bohemia. |-bgcolor=#ffd |align="center"| '''[[Ferdinand II of Austria|Ferdinand II]]''' |align="center"| [[File:Francesco Terzio 002.jpg|100px]] |align="center"| 14 June 1529<br />[[Linz]]<br /><small>Second son of [[Ferdinand I, Holy Roman Emperor|Ferdinand I]] and [[Anne of Bohemia and Hungary]]</small> |align="center"| 25 July 1564&nbsp;–24 January 1595 |align="center"| [[Further Austria|Archduchy of Further Austria]]<br><small>(with [[County of Tyrol]])</small> |align="center"| (1) ''[[Philippine Welser]]''<br />ca. 1576<br />four children<br />(2) [[Anne Juliana Gonzaga]]<br />14 May 1582<br />[[Innsbruck]]<br />three daughters |align="center"| 24 January 1595<br />[[Innsbruck]]<br /><small>aged 65</small> || Had descendants, but from his morganatic marriage, making them unsuitable for succession; his lands were eventually inherited by the senior Austrian line. |-style="background: #FFB6B6;" |align="center"| '''[[Charles II, Archduke of Austria|Charles II]]'''<ref> In German Articles and Books these Archdukes' names and titles are normally completed with the territorial names of their Duchy as: "Charles II of Inner Austria" = "''Karl der II. von Inner Österreich''"</ref> |align="center"| [[File:Anonym Erzherzog Karl II.jpg|100px]] |align="center"| 3 June 1540<br />[[Vienna]]<br /><small>Fourth son of [[Ferdinand I, Holy Roman Emperor|Ferdinand I]] and [[Anne of Bohemia and Hungary]]</small> |align="center"| 25 July 1564&nbsp;–10 July 1590 |align="center"| [[Inner Austria|Archduchy of Inner Austria]] |align="center"| [[Maria Anna of Bavaria (1551–1608)|Maria Anna of Bavaria]]<br />26 August 1571<br />[[Vienna]]<br />fifteen children |align="center"| 10 July 1590<br />[[Graz]]<br /><small>aged 50</small> || Unlike his brother Maximilian, Charles was [[Catholic]] and promoted the [[Counter-Reformation]] in his domains. |-bgcolor=#bca |align="center"| '''[[Rudolf II, Holy Roman Emperor|Rudolf V]]''' |align="center"| [[File:Hans von Aachen 003.jpg|100px]] |align="center"| 18 July 1552<br />[[Vienna]]<br /><small>Second son of [[Maximilian II, Holy Roman Emperor|Maximilian II]] and [[Maria of Spain]]</small> |align="center"| 12 October 1576&nbsp;–1608 |align="center"| [[Archduchy of Austria|Archduchy of Lower and Upper Austria]] |align="center"| ''Unmarried'' |align="center"| 20 January 1612<br />[[Prague]]<br /><small>aged 59</small> || Also [[Holy Roman Emperor]] and King of Bohemia and Hungary. Rudolf is seen as an ineffectual ruler whose mistakes led directly to the [[Thirty Years' War]]; as a great and influential patron of [[Northern Mannerist]] art; and an intellectual devotee of occult arts and learning which helped seed what would be called the [[scientific revolution]]. |-bgcolor=#bca |align="center" rowspan="2"| '''[[Matthias, Holy Roman Emperor|Matthias]]''' |align="center" rowspan="2"| [[File:Lucas van Valckenborch 003.jpg|100px]] |align="center" rowspan="2"| 24 February 1557<br />[[Vienna]]<br /><small>Fourth son of [[Maximilian II, Holy Roman Emperor|Maximilian II]] and [[Maria of Spain]]</small> |align="center" bgcolor=#ffd| 24 January 1595&nbsp;–26 June 1612<br><br>2 November 1618&nbsp;–20 March 1619 |align="center" bgcolor=#ffd| [[Further Austria|Archduchy of Further Austria]]<br><small>(with [[County of Tyrol]])</small> |align="center" rowspan="2"| [[Anna of Tyrol]]<br />4 December 1611<br />[[Vienna]]<br />no issue |align="center" rowspan="2"| 20 March 1619<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 62</small> |rowspan="2"| Also [[Holy Roman Emperor]] and King of Bohemia and Hungary. |-bgcolor=#bca |align="center"| 1608&nbsp;–20 March 1619 |align="center"| [[Archduchy of Austria|Archduchy of Lower and Upper Austria]]<br><small>(with [[County of Tyrol]] 1612-18)</small> |-bgcolor=#ffd |align="center"| '''[[Maximilian III, Archduke of Austria|Maximilian III]]''' |align="center"| [[File:Henseiller Maximilian III of Austria.jpg|100px]] |align="center"| 12 October 1558<br />[[Vienna]]<br /><small>Sixth son of [[Maximilian II, Holy Roman Emperor|Maximilian II]] and [[Maria of Spain]]</small> |align="center"| 26 June 1612&nbsp;–2 November 1618 |align="center"| [[Further Austria|Archduchy of Further Austria]] |align="center"| ''Unmarried'' |align="center"| 2 November 1618<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 60</small> || In 1587 stood as a candidate to the [[Polish–Lithuanian Commonwealth]]. He also held regency of the Lower and Upper Austria 1593–1595. |-bgcolor=#bca |align="center"| '''[[Albert VII, Archduke of Austria|Albert VII]]''' |align="center"| [[File:Rubens - arquiduquealbertoVII01.jpg|100px]] |align="center"| 13 November 1559<br />[[Wiener Neustadt]]<br /><small>Fifth son of [[Maximilian II, Holy Roman Emperor|Maximilian II]] and [[Maria of Spain]]</small> |align="center"| 20 March&nbsp;–9 October 1619 |align="center"| [[Archduchy of Austria|Archduchy of Lower and Upper Austria]] |align="center"| [[Infanta Isabella Clara Eugenia of Spain]]<br />18 April 1599<br />[[Valencia]]<br />no children |align="center"| 13 July 1621<br />[[Brussels]]<br /><small>aged 61</small> || Also [[Viceroy of Portugal]] under [[Philip II of Spain]], and ruler of the [[Low Countries]] (1598-1621). Ruled a few months as archduke, before abdicating. By this he made possible a new reunion of Austria. |- |colspan="8" align="center"| In 1619, Ferdinand II, Holy Roman Emperor (Ferdinand III of Austria) reunited the Archduchy, but, as consequence of the [[Thirty Years' War]], he felt the need to divide the land once more: * Ferdinand kept Lower and Inner Austria; * Leopold, Ferdinand's brother, received Upper Austria (with Further Austria and Tyrol). |- bgcolor=#ffb6b6 |align="center"colspan="7"| <small>''Regencies of [[Archduke Ernest of Austria|Ernest of Austria]] (1590-1593) and [[Maximilian III, Archduke of Austria]] (1593-1595)''</small> |rowspan="4"|Also [[Holy Roman Emperor]] (1619-1637), and King of Hungary and Bohemia. In 1619 he reunited Austria, but divided it again. |-bgcolor=#fff |rowspan="3" align="center"| '''[[Ferdinand II, Holy Roman Emperor|Ferdinand III]]''' |rowspan="3" align="center"| [[File:Kaiser Ferdinand II. 1614.jpg|100px]] |rowspan="3" align="center"| 9 July 1578<br />[[Graz]]<br /><small>Second son of [[Charles II, Archduke of Austria|Charles II]] and [[Maria Anna of Bavaria (1551–1608)|Maria Anna of Bavaria]]</small> |align="center" style="background: #FFB6B6;"| 10 July 1590&nbsp;–9 October 1619 |align="center" style="background: #FFB6B6;"| [[Inner Austria|Archduchy of Inner Austria]] |rowspan="3" align="center"| (1) [[Maria Anna of Bavaria (1574–1616)|Maria Anna of Bavaria]]<br />23 April 1600<br />[[Graz]]<br />seven children<br />(2) [[Eleonor Gonzaga (1598–1655)|Eleonor Gonzaga]]<br />2 February 1622<br />[[Innsbruck]]<br />no issue |rowspan="3" align="center"| 15 February 1637<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 58</small> |-bgcolor=#fff |align="center"| 9 October 1619&nbsp;–1623 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |-style="background: #FFB6B6;" |align="center"| 1623&nbsp;–15 February 1637 |align="center"| [[Archduchy of Austria|Archduchy of Lower]] and [[Inner Austria]] |-bgcolor=#ffd |align="center"| '''[[Leopold V, Archduke of Austria|Leopold V]]''' |align="center"| [[File:Joseph Heintz d. Ä. 007.jpg|100px]] |align="center"| 9 October 1586<br />[[Graz]]<br /><small>Fifth son of [[Charles II, Archduke of Austria|Charles II]] and [[Maria Anna of Bavaria (1551–1608)|Maria Anna of Bavaria]]</small> |align="center"| 1623&nbsp;–13 September 1632 |align="center"| [[Further Austria|Archduchy of Further Austria]] |align="center"| [[Claudia de' Medici]]<br />19 April 1626<br />[[Innsbruck]]<br />five children |align="center"| 13 September 1632 <br />[[Schwaz]]<br /><small>aged 45</small> || When he was chosen as archduke regnant, he abdicated his ecclesiastical status (held the [[Bishopric of Passau|Bishoprics of Passau]] and [[Bishopric of Strasbourg|Strasbourg]]) to get married and have children. |- bgcolor=#ffd |align="center"colspan="7"| <small>''Regency of [[Claudia de' Medici]] (1632-1646)''</small> |rowspan="2"| |-bgcolor=#ffd |align="center"| '''[[Ferdinand Charles, Archduke of Further Austria|Ferdinand Charles]]''' |align="center"| [[File:Frans Luycx - Ferdinand Charles, Archduke of Further Austria.jpg|100px]] |align="center"| 17 May 1628<br />[[Innsbruck]]<br /><small>Eldest son of [[Leopold V, Archduke of Austria|Leopold V]] and [[Claudia de' Medici]]</small> |align="center"| 13 September 1632&nbsp;–30 December 1662 |align="center"| [[Further Austria|Archduchy of Further Austria]] |align="center"| [[Anna de' Medici, Archduchess of Austria|Anna de' Medici]]<br />10 June 1646<br />[[Innsbruck]]<br />two daughters |align="center"| 30 December 1662<br />[[Kaltern]]<br /><small>aged 34</small> |-style="background: #FFB6B6;" |align="center"| '''[[Ferdinand III, Holy Roman Emperor|Ferdinand IV]]''' |align="center"| [[File:Frans Luycx 002.jpg|100px]] |align="center"| 13 July 1608<br />[[Graz]]<br /><small>Third son of [[Ferdinand II, Holy Roman Emperor|Ferdinand III]] and [[Maria Anna of Bavaria (1574–1616)|Maria Anna of Bavaria]]</small> |align="center"| 15 February 1637&nbsp;–2 April 1657 |align="center"| [[Archduchy of Austria|Lower Austria]] and [[Inner Austria]] |align="center"| (1) [[Maria Anna of Spain]]<br />20 February 1631<br />[[Vienna]]<br />six children<br />(2) [[Maria Leopoldine of Austria]]<br />2 July 1648<br />[[Linz]]<br />one son<br />(3) [[Eleonora Gonzaga (1630–1686)|Eleonora Gonzaga]]<br />30 April 1651<br />[[Wiener Neustadt]]<br />four children |align="center"| 2 April 1657<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 48</small> || Also [[Holy Roman Emperor]] (1637-1657), and King of Hungary and Bohemia. |-bgcolor=#ffd |align="center"| '''[[Sigismund Francis, Archduke of Austria|Sigismund Francis]]''' |align="center"| [[File:Giovanni Maria Morandi 002.jpg|100px]] |align="center"| 27 November 1630<br />[[Innsbruck]]<br /><small>Second son of [[Leopold V, Archduke of Austria|Leopold V]] and [[Claudia de' Medici]]</small> |align="center"| 30 December 1662&nbsp;–25 June 1665 |align="center"| [[Further Austria|Archduchy of Further Austria]] |align="center"| [[Countess Palatine Hedwig of Sulzbach|Hedwig of the Palatinate-Sulzbach]]<br />13 June 1665 <br />[[Amberg-Sulzbach|Sulzbach]]<br />no issue |align="center"| 25 June 1665<br />[[Innsbruck]]<br /><small>aged 34</small> || Brother of the predecessor. After his death, his territories reverted to the elder line. |-bgcolor=#fff |align="center" rowspan="2"| '''[[Leopold I, Holy Roman Emperor|Leopold VI]]''' |align="center" rowspan="2"| [[File:Benjamin von Block 001.jpg|100px]] |align="center" rowspan="2"|9 June 1640<br />[[Vienna]]<br /><small>Fourth son of [[Ferdinand III, Holy Roman Emperor|Ferdinand IV]] and [[Maria Anna of Spain]]</small> |align="center" style="background: #FFB6B6;"| 2 April 1657&nbsp;–25 June 1665 |align="center" style="background: #FFB6B6;"| [[Lower Austria|Archduchy of Lower]] and [[Inner Austria]] |align="center" rowspan="2"| (1) [[Margaret Theresa of Spain]]<br />12 December 1666<br />[[Vienna]]<br />four children<br />(2) [[Claudia Felicitas of Austria]]<br />15 October 1673<br />[[Graz]]<br />two daughters<br />(3) [[Eleonor Magdalene of Neuburg]]<br />14 December 1676 <br />[[Passau]]<br />eleven children |align="center" rowspan="2"| 5 May 1705<br />[[Vienna]]<br />aged 64 |rowspan="2"| Also [[Holy Roman Emperor]], and King of Bohemia and Hungary. In 1665, he unified Austria once more. |-bgcolor=#fff |align="center"| 25 June 1665&nbsp;–5 May 1705 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Joseph I, Holy Roman Emperor|Joseph I]]''' |align="center"| [[File:JosephI.1705.JPG|100px]] |align="center"| 26 July 1678<br />[[Vienna]]<br /><small>Eldest son of [[Leopold I, Holy Roman Emperor|Leopold VI]] and [[Eleonor Magdalene of Neuburg]]</small> |align="center"| 5 May 1705&nbsp;–17 April 1711 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |align="center"| [[Wilhelmina Amalia of Brunswick]]<br />10 June 1646<br />[[Vienna]]<br />three children |align="center"| 17 April 1711<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 32</small> || Also [[Holy Roman Emperor]], and King of Bohemia and Hungary. |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Charles VI, Holy Roman Emperor|Charles III]]''' |align="center"| [[File:Workshop of Jacob van Schuppen - Portrait of Emperor Karl VI.png|100px]] |align="center"| 1 October 1685<br />[[Vienna]]<br /><small>Second son of [[Leopold I, Holy Roman Emperor|Leopold VI]] and [[Eleonor Magdalene of Neuburg]]</small> |align="center"| 17 April 1711&nbsp;–20 October 1740 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |align="center"| [[Elisabeth Christine of Brunswick-Wolfenbüttel]]<br />1 August 1708<br />[[Santa Maria del Mar, Barcelona]]<br />five children |align="center"| 20 October 1740<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 55</small> || Also [[Holy Roman Emperor]], and King of Bohemia and Hungary. In 1700, he claimed the [[Kingdom of Spain]] in the [[War of Spanish Succession]] (1700-1713). |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Maria Theresa of Austria|Maria Theresa]]'''<br /><small>''with [[Francis I, Holy Roman Emperor|Francis I Stephen]] (1740–1765)<br />[[Joseph II, Holy Roman Emperor|Joseph II]] (1765–1780)''</small> |align="center"| [[File:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|100px]] |align="center"| 13 May 1717<br />[[Hofburg Imperial Palace]]<br /><small>Eldest daughter of [[Charles VI, Holy Roman Emperor|Charles III]] and [[Elisabeth Christine of Brunswick-Wolfenbüttel]]</small> |align="center"| 20 October 1740&nbsp;–29 November 1780 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |align="center" rowspan="2"| 12 February 1736<br />[[Vienna]]<br />[[Children of Holy Roman Emperor Francis I and Maria Theresa of Austria|sixteen children]] |align="center"| 29 November 1780<br />[[Hofburg Imperial Palace]]<br /><small>aged 63</small> || Also Queen of Bohemia and Hungary. |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Francis I, Holy Roman Emperor|Francis I Stephen]]'''<br /><small>''with [[Maria Theresa of Austria|Maria Theresa]] (1740–1765)''</small> |align="center"| [[File:Martin van Meytens 006.jpg|100px]] |align="center"| 8 December 1708<br />[[Nancy, France|Nancy]]<br /><small>Fourth son of [[Leopold, Duke of Lorraine]] and [[Élisabeth Charlotte d'Orléans]]</small> |align="center"| 20 October 1740&nbsp;–18 August 1765 |align="center"| [[Archduchy of Austria]] |align="center"|18 August 1765<br />[[Innsbruck]]<br />aged 56 || Also [[Holy Roman Emperor]] (1740-1765). Exchanged his original [[Duchy of Lorraine]] for the [[Grand Duchy of Tuscany]] (1737). |- |colspan="8" align="center"|The Austrian agnatic branch ended in 1780 with the death of Maria Theresa of Austria and was replaced by a combination of the Austrian cognatic branch of the Habsburgs and the Vaudemont branch of the House of Lorraine in the person of her son Joseph II. The new successor house styled itself as Habsburg-Lorraine (''Habsburg-Lothringen''). All Habsburgs living today are in the agnatic descendants of Maria Theresa and Francis Stephen. |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Joseph II, Holy Roman Emperor|Joseph II]]''' |align="center"|[[File:Carl von Sales Bildnis Joseph II posthum 1823.jpg|100px]] |align="center"|13 March 1741<br />[[Vienna]]<br /><small>Eldest son of [[Francis I, Holy Roman Emperor|Francis I Stephen]] and [[Maria Theresa of Austria|Maria Theresa]]</small> |align="center"|29 November 1780&nbsp;–20 February 1790 |align="center"| [[Archduchy of Austria]]<br><small>([[House of Habsburg-Lorraine|Habsburg-Lorraine]])</small> |align="center"| (1) [[Isabella of Parma]]<br />6 October 1760<br />[[Vienna]]<br />two daughters<br />(2) [[Maria Josepha of Bavaria]]<br />23 January 1765<br />[[Schönbrunn Palace|Schönbrunn]]<br />no issue |align="center"|20 February 1790<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 48</small> || Co-ruling with his mother since the death of his father. Also [[Holy Roman Emperor]] (1765-1790). |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Leopold II, Holy Roman Emperor|Leopold VII]]''' |align="center"| [[File:Mengs, Anton Raphael - Pietro Leopoldo d'Asburgo Lorena, granduca di Toscana - 1770 - Prado.jpg|100px]] |align="center"|5 May 1747 <br />[[Vienna]]<br /><small>Third son of [[Francis I, Holy Roman Emperor|Francis I]] and [[Maria Theresa of Austria|Maria Theresa]]</small> |align="center"|20 February 1790&nbsp;–1 March 1792 |align="center"|[[Archduchy of Austria]]<br><small>([[House of Habsburg-Lorraine|Habsburg-Lorraine]])</small> |align="center"| [[Maria Luisa of Spain]]<br />16 February 1764<br />[[Innsbruck]]<br />sixteen children |align="center"| 1 March 1792 <br />[[Vienna]]<br /><small>aged 44</small> || Had a brief reign. Also elected [[Holy Roman Emperor]] (1790-1792). |-bgcolor=#fff |align="center"| '''[[Francis II, Holy Roman Emperor|Francis II]]''' |align="center"| [[File:Francis II, Holy Roman Emperor at age 25, 1792.png|100px]] |align="center"| 12 February 1768<br />[[Florence]]<br /><small>Eldest son of [[Leopold II, Holy Roman Emperor|Leopold VII]] and [[Maria Luisa of Spain]]</small> |align="center"| 1 March 1792&nbsp;–11 August 1804 |align="center"|[[Archduchy of Austria]]<br><small>([[House of Habsburg-Lorraine|Habsburg-Lorraine]])</small> |align="center"| (1) [[Elisabeth of Württemberg]]<br />6 January 1788<br />[[Vienna]]<br />one daughter<br />(2) [[Maria Theresa of Naples and Sicily]]<br />15 September 1790<br />[[Vienna]]<br />12 children<br />(3) [[Maria Ludovika of Austria-Este]]<br />6 January 1808<br />[[Vienna]]<br />no issue<br />(4) [[Caroline Augusta of Bavaria]]<br />29 October 1816<br />[[Vienna]]<br />no issue |align="center"| 2 March 1835<br />[[Vienna]]<br /><small>aged 67</small> || In 1804 Francis adopted the new title [[Emperor of Austria]], but kept the title of Archduke of Austria. In 1806 the [[Holy Roman Empire]] was dissolved. |- |} ==Emperors of Austria (1804–1918)== {{See also|Austrian Empire|Austria-Hungary}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:100%; text-align:center;" |+ {{sronly|Palaiologos dynasty}} !scope=col width="7%" |Portrait !scope=col width="17%" |Name !scope=col width="26%" |Reign !scope=col width="25%" |Succession !scope=col width="25%" |Life details |- |[[File:Joseph Kreutzinger - Kaiser Franz I.jpg|100px|alt=miniature portrait]] !scope=row style="text-align:center; background:#F8F9FA;"|[[Francis II, Holy Roman Emperor|'''Francis I''']]<br /><small>Franz Joseph Karl</small> |11 August 1804 – 2 March 1835<br /><small>({{Age in years, months and days|1804|8|11|1835|3|2}})</small> | |12 February 1768 – 2 March 1835<br /><small>(aged 67)</small><hr /> |- |[[File:Kaiser Ferdinand I.jpg|100px|alt=miniature portrait]] !scope=row style="text-align:center; background:#F8F9FA;"|[[Ferdinand I of Austria|'''Ferdinand I''']]<br /><small>Ferdinand Karl Leopold Joseph Franz Marcelin</small> |2 March 1835 – 2 December 1848<br /><small>({{Age in years, months and days|1835|3|2|1848|12|2}})</small> |Son of Francis I |19 April 1793 – 29 June 1875<br /><small>(aged 82)</small><hr /> |- |[[File:Franz Joseph of Austria 1910 old.jpg|100px|alt=miniature portrait]] !scope=row style="text-align:center; background:#F8F9FA;"|[[Franz Joseph I of Austria|'''Franz Joseph I''']]<br /><small>Franz Joseph Karl</small> |2 December 1848 – 21 November 1916<br /><small>({{Age in years, months and days|1848|12|2|1916|11|21}})</small> |Nephew of Ferdinand I; grandson of Francis I |18 August 1830 – 21 November 1916<br /><small>(aged 86)</small><hr /> |- |[[File:Theodor Mayerhofer Kaiser Karl I von österreich 1917.jpg|100px|alt=miniature portrait]] !scope=row style="text-align:center; background:#F8F9FA;"|[[Charles I of Austria|'''Charles I''']]<br /><small>Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Otto Maria</small> |21 November 1916 – 12 November 1918<br /><small>({{Age in years, months and days|1916|11|21|1918|11|12}})</small> |Grand-Nephew of Francis Joseph I; great-great-grandson of Francis I |17 August 1887 – 1 April 1922<br /><small>(aged 34)</small><hr /> |} ==See also== * [[Austrian nobility]] * [[History of Austria]] * [[Pragmatic Sanction of 1713]] * [[List of Austrian consorts]] * [[List of heirs to the Austrian throne]] * [[List of presidents of Austria]] * [[List of chancellors of Austria]] == Sklici == {{sklici}} == References == {{reflist}} {{Rulers of Austria}} {{DEFAULTSORT:Monarchs of Austria}} [[:Category:Monarchs of Austria|*]] [[:Category:Austria history-related lists]] [[:Category:Lists of rulers in Europe|Austria]] [[it:Sovrani d'Austria]] = Avstrijski vladarji de = {{österreichbezogen}} [[Datei:Bindenschild Privilegium maius 1512.svg|mini|hochkant=0.7|Erzherzogtum Österreich (1512)]] Hier aufgeführt sind die regierenden '''[[Erzherzog|Erzherzöge]] im Erzherzogtum Österreich,''' nicht sämtliche [[habsburg]]ischen bzw. [[Habsburg-Lothringen|habsburg-lothringischen]] Prinzen und Prinzessinnen, die ''Erzherzog von Österreich'' ''(Erzherzog zu Österreich)''<ref>Anm.: Die Formen ''Erzherzog von Österreich'' und ''Erzherzog zu Österreich'' finden sich auch in der zeitgenössischen Literatur gleichermaßen.</ref> von ihrer Geburt an als Titel ihres fürstlichen Hauses, des so genannten ''Erzhauses,'' führten. == Einführung des Titels == {{Überarbeiten}} Am Dreikönigstag 1453 bestätigte der habsburgische [[Friedrich III. (HRR)|Kaiser Friedrich&nbsp;III.]] die ''Österreichischen Freiheitsbriefe'' Rudolfs&nbsp;IV. von 1358/1359, eine erfundene Urkunde, mit der Rudolf den Erzherzogstitel zu einer Zeit, als die Habsburger den [[Römisch-deutscher Kaiser|Römischen Kaiser]] noch nicht stellten, de facto einführte. Mit Friedrichs&nbsp;III. Sanktus wurde nun das später ''[[Privilegium maius]]'' genannte Staatsdokument rechtskräftig ([[Privilegium minus]] nannte man zur Unterscheidung die Erhebung Österreichs zum Herzogtum 1156). Somit erhielt das damalige ''[[Erzherzogtum Österreich|Österreich]]'' (nicht zu verwechseln mit dem späteren [[Kaisertum Österreich]] oder der heutigen Republik), bisher Herzogtum, die Bezeichnung ''Erz[[herzog]]tum'' und im [[Heiliges Römisches Reich|Heiligen Römischen Reich]] eine im Rang ähnliche Stellung wie die [[Kurfürstentum|Kurfürstentümer]]. Die [[Kurwürde]], das Recht, den [[römisch-deutscher König|römischen König]] zu wählen, war mit dieser Rangerhöhung aber nicht verbunden. Friedrichs Mündel, [[Ladislaus Postumus]], führte nach Reichsrecht als erster rechtskräftig den Titel des ''[[Archidux Austriae|Archidux Austriae (Erz-Herzog von Österreich)]]'',<ref>In der neueren Forschung wird allerdings davon ausgegangen, dass die Bestätigung vom 6. Jänner 1453 vor allem gegen Ladislaus gerichtet war, dazu Heinrich Koller: ''Kaiser Friedrich III.'' Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2005, S. 134ff, vor allem 136. Das steht jedenfalls im Widerspruch dazu, dass Ladislaus als erster rechtskräftig den Titel des ''Archidux Austriae'' bzw. ''Erzherzog von Österreich'' nach Reichsrecht geführt haben soll.</ref> der von den [[Habsburger]]n in der Folge bis 1918 getragen wurde und von 1804 an Teil des [[Großer Titel des Kaisers von Österreich|großen Titels des Kaisers von Österreich]] war. Da nach Reichsrecht alle legitimen männlichen Nachkommen eines Fürsten das gleiche Herrschaftsrecht erbten (wenn auch die tatsächliche Herrschaft später auf den ältesten Nachkommen fokussiert wurde, um die Zersplitterung zu vermeiden), trugen bald alle Prinzen und Prinzessinnen des Hauses Habsburg den Erzherzogtitel. Der Titel Erzherzog bestand weltweit ausschließlich in dieser [[Dynastie]] (siehe [[Pragmatische Sanktion]], [[Stammliste der Habsburger]], [[Habsburg-Lothringen]]). == Herrschaftsgebiet des Erzherzogtums == Der Begriff „Österreich“ hatte verschiedene Bedeutungen. Er konnte das ''[[Haus Österreich]]'', die regierende Dynastie, bezeichnen. Er wurde für die alten ''[[Habsburgische Erblande|Habsburgischen Erblande]]'' verwendet. Er konnte, was im Lauf der Jahrhunderte zunehmend der Fall war, deren gesamtes Herrschaftsgebiet oder ab 1867 dessen westlichen Teil, [[Cisleithanien]], bezeichnen. {{Überarbeiten}} In unmittelbarer Verbindung mit dem Erzherzogtitel war aber stets nur ''[[Österreich ob der Enns|Österreich ob]] und [[Österreich unter der Enns|unter der Enns]]'' (heutiges [[Oberösterreich|Ober-]] und [[Niederösterreich]]) mit der Hauptstadt [[Wien]] gemeint, der historische Kern des habsburgischen Herrschaftsgebietes; nur er war bis 1804 reichsrechtlich unter Österreich zu verstehen. Die Trennung in das Land ''ob[er]'' ([[Donau]]-oberhalb, westlich) und ''unter'', teils auch ''nieder'' (östlich) ''der [[Enns (Fluss)|Enns]]'' – als naturräumliche Gliederung – ist anfangs auf eine [[Provinz]] ''(provincia)'' und ein ''[[Landgericht|(Land-)Gericht]] ob der Enns'' beschränkt, mit einem Landeshauptmann / Landrichter, während in den beiden anderen Landesteilen Österreichs, ''ober'' (nördlich der Donau) und ''unter'' (südlich) ''dem [[Manhartsberg]]'', ein Marschall zuständig war. Die Trennung wird politisch, im Sinne zweier (Erz-)Herzogtümer, das erste Mal im Bruderzwist [[Albrecht VI. (Österreich)|Albrechts]] mit [[Friedrich III. (HRR)|Friedrich]] im 15.&nbsp;Jahrhundert aktuell, dann wieder im [[Österreichischer Erbfolgekrieg|Österreichischen Erbfolgekrieg]], als [[Maria Theresia]] und Karl Albrecht der Bayer beide von einem ''Erzherzogtum ob der Enns'' sprechen. 1783, nach Erwerb des Innviertels, wird Österreich ob der Enns eigenes [[Kronland (Österreich)|Kronland]], noch mit unklarer staatsrechtlicher Stellung in Bezug auf die Erzherzogswürde, aber erst 1861 im Rahmen des [[Februarpatent]]s endgültig im Status eines eigenen Erzherzogtum bestätigt – der (gemeinsame) Titel ''Erzherzog von Österreich'' für diese beiden Länder (und nur diese) bleibt aber bis 1918 aufrecht, nur fallweise spricht man von einem ''Erzherzogtum ob und unter der Enns''. Der hier regierende ''Erzherzog'' war also die meiste Zeit sowohl ''[[Familienoberhaupt|Oberhaupt]]'' der Dynastie Habsburg, ''[[Monarchie|Monarch]]'' deren Reiches, ''[[Herrscher|Regent]]'' derer Erblande, wie auch speziell ''[[Landesherr]]'' im Gebiet der heutigen Bundesländer Ober- und Niederösterreich; als dieser trug er den Titel. Da der regierende Erzherzog meistens auch den Kaisertitel trug und meist in allen seinen Ländern Landesherr war, war sein Erzherzogstitel allerdings vor allem von historischer und schmückender Bedeutung. Wichtiger war er für seine nicht regierenden Familienangehörigen, die dadurch aus der unüberschaubaren Menge deutscher Prinzen und Prinzessinnen herausragten. == Die Erzherzöge als Landesherren von Österreich == {{Überarbeiten}} ''Vor 1457 siehe: [[Liste der Markgrafen und Herzöge von Österreich im Mittelalter]]'' : Unter ''weitere Titel'' werden Kaiser- und Königstitel genannt, nicht aber Titel niedrigeren Ranges wie Herzog, Fürst, Markgraf oder Graf : Usurpatoren, Eroberer und andere Gegenherrscher sind mit dunkelgrauem Hintergrund unterlegt, vertraglich vom jeweiligen Regenten anerkannte Kontrahenten hellgrau : † verstorben : * unmittelbarer Amtsantritt mit dem Tod des Vorgängers {| class="wikitable <!--sortable-->" !Bild !style="background:silver"|Name !style="background:silver"|Geschlecht !style="background:silver"|weitere Titel !Verwandtschaft !style="background:silver"|von !style="background:silver"|Anm. !style="background:silver"|bis !style="background:silver"|Anm. |- |[[File:Anonymous - Ladislaus the Postumous.jpg|zentriert|rahmenlos|143x143px]] |[[Ladislaus Postumus|Ladislaus]] ''Postumus'' |Habsburg | König von Böhmen, Ungarn&nbsp;(V.) |Sohn von [[Albrecht II. (HRR)|Albrecht&nbsp;V.]] |style="text-align:right"| 6. Jänner 1453 || Bestätigung des Titels<ref>Nach Eva Bruckner: ''Formen der Herrschaftsrepräsentation und Selbstdarstellung habsburgischer Fürsten im Spätmittelalter''. Wien, Dissertation, 2009, S. 107, hat Ladislaus selbst den Erzherzogstitel nicht verwendet, und es sind auch keine Bildzeugnisse vorhanden, auf denen er sich mit der entsprechenden Insigne präsentiert. In den wenigen, von ihm eigenhändig signierten Urkunden bezeichnet er sich als „Ladislaus Rex manu propria“.</ref>, ist Herzog von Geburt 22. Februar 1440 an <!-- 22 Dec in worldstatesmen.org ist tippso --> |style="text-align:right"| 23. November 1457 || † |- |[[File:Hans Burgkmair d. Ä. (zugeschr.) - Bildnis Kaiser Friedrich III.jpg|zentriert|rahmenlos|157x157px]] |[[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]], ''der Friedfertige'' |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser&nbsp;(III.) |Großneffe von [[Albrecht III. (Österreich)|Albrecht&nbsp;III.]] |style="text-align:right"| 23. November 1457 || *; war vorher schon seit 27. Oktober 1439 interimistisch und seit 22. Februar 1440 als Vormund Regent{{FN|(1)}} |style="text-align:right"| 26. Dezember 1462 || Ende der Belagerung von Wien durch Albrecht<ref name="Albrecht">{{Nömuseum|chronik|erzherzog-albrecht-vi-uebernimmt-die-regierung-in-oesterreich-unter-der-enns.html|26.12.1462 Erzherzog Albrecht&nbsp;VI. übernimmt die Regierung in Österreich unter der Enns}}<!-- {{Datum|02|12|1462}} in worldstatesmen.org warum? --></ref> |- |rowspan="2" |[[File:Universitaetsgruender Erzherzog Albrecht VI.JPG|zentriert|rahmenlos|133x133px]] |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| [[Albrecht VI. (Österreich)|Albrecht&nbsp;VI.]], ''der Freigiebige'' |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| Habsburg |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| seit 6. Jänner 1453 Erzherzog<ref>Konstantin Moritz A. Langmaier: ''Erzherzog Albrecht&nbsp;VI. von Österreich (1418–1463). Ein Fürst im Spannungsfeld von Dynastie, Regionen und Reich'' (= ''Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters'', Band 38). Böhlau, Köln u.&nbsp;a. 2015, S. 399 ff.</ref> |rowspan="2" style="background:#F4F4F4"| Bruder des Vorgängers |background:#F4F4F4; text-align:right;"| 21. August 1458 ||style="background:#F4F4F4"| Hausvertrag mit Friedrich, Regierungsantritt in Österr.&nbsp;o.d.Enns;<ref>{{§§|URL| 2=http://regesten.regesta-imperii.de/regshow.php?pk=98286 |3=Regest 1458 August 21, Wiener Neustadt}}. Regg.F.III. H. 18 n. 37. In: Sonja Dünnebeil, [[Paul Herold (Historiker)|Paul Herold]], Kornelia Holzner-Tobisch (Bearb.): ''Regesten Kaiser Friedrichs&nbsp;III. (1440–1493). Nach Archiven und Bibliotheken geordnet.'' H. 18: ''Die Urkunden und Briefe des Österreichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensammlungen (1458–1463)''. Wien [u.&nbsp;a.], 2004 (regesten.regesta-imperii.de).</ref> |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| <!--Farbwechsel, weils in Niederösterreich Vertragsbruch war--> 2. Dezember 1463 ||rowspan="2" style="background:#EFEFEF"| † |- |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 26. Dezember 1462 ||style="background:#EFEFEF"| Machtübernahme in Österr.&nbsp;u.d.Enns<ref name="Albrecht" /><!-- aber von der Stadt Wien anerkannt --> |- |[[File:Hans Burgkmair d. Ä. (zugeschr.) - Bildnis Kaiser Friedrich III.jpg|zentriert|rahmenlos|157x157px]] |[[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]] <small>(fortgesetzte Amtszeit)</small> |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser&nbsp;(III.) | |style="text-align:right"| 2. Dezember 1463 || *; residiert 1484–1493 zu Linz |style="text-align:right"| 19. August 1493 || † |- |[[File:Matthias Corvinus from a Corvina Codex.jpg|zentriert|rahmenlos|107x107px]] |style="background:#EFEFEF"|[[Matthias Corvinus|Matthias]] ''Corvinus'' |style="background:#EFEFEF"|[[Hunyadi (Adelsgeschlecht)|Hunyadi]] |style="background:#EFEFEF"|(Gegen-)König in Böhmen, Ungarn |style="background:#EFEFEF"| |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 1. Juni 1485 ||style="background:#EFEFEF"| Einnahme von Wien,<ref name="Belagerungen Wiens">siehe [[Liste der Belagerungen Wiens]]</ref> beansprucht den Herzogstitel (Beginn des Feldzugs 1477) |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 6. April 1490 ||style="background:#EFEFEF"| †; 29. August 1490 Rückeroberung Wiens durch Maximilian<ref name="Belagerungen Wiens" /> |- |[[File:Albrecht Dürer - Portrait of Maximilian I - Google Art Project.jpg|zentriert|rahmenlos|122x122px]] |[[Maximilian I. (HRR)|Maximilian&nbsp;I.]], der ''letzte Ritter'' |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser |Sohn von [[Friedrich III. (HRR)|Friedrich&nbsp;V.]] |style="text-align:right"| 19. August 1493 || * |style="text-align:right"| 12. Jänner 1519 || † |- |[[File:Portrait of Charles V, Holy Roman Emperor, seated (1500–1558), formerly attributed to Titian (Alte Pinakothek, Munich).jpg|zentriert|rahmenlos|172x172px]] |[[Karl V. (HRR)|Karl&nbsp;V.]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser&nbsp;(V., 1520–56), König von Spanien, bd.Sizilien, Ungarn etc., d.Balearen, kan.u.ind. Inseln u.jenseits d.Ozeans |Enkel des Vorgängers |style="text-align:right"| 12. Jänner 1519 || * |style="text-align:right"| 28. April 1521 || [[Reichstag zu Worms (1521)|Reichstag zu Worms]], Einsetzung eines Reichsregiment, Wormser Erbteilungsvertrag ebenda |- |[[File:Hans Bocksberger der Aeltere 001.jpg|zentriert|rahmenlos|197x197px]] |[[Ferdinand I. (HRR)|Ferdinand&nbsp;I.]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser (V., ab 1558), König von Böhmen, Ungarn (ab 1526/27) etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 28. April 1521 || Regentschaftsübergabe im [[Wormser Vertrag (1521)|Wormser Vertrag]] |style="text-align:right"| 25. Juli 1564 || † |- |[[File:Nicolas Neufchâtel 002.jpg|zentriert|rahmenlos|126x126px]] |[[Maximilian II. (HRR)|Maximilian&nbsp;II.]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser, König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 25. Juli 1564 || * |style="text-align:right"| 12. Oktober 1576 || † |- |[[File:Joseph Heintz d. Ä. 002.jpg|zentriert|rahmenlos|130x130px]] |[[Rudolf II. (HRR)|Rudolf&nbsp;V.]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser&nbsp;(II.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 12. Oktober 1576 || * |style="text-align:right"| 25. Juni 1608 || [[Frieden von Lieben]], Verzicht auf Österr. ua., † 20. Jänner 1612 |- |[[File:Matthias, Holy Roman Emperor.jpg|zentriert|rahmenlos|138x138px]] |[[Matthias (HRR)|Matthias&nbsp;[I.]]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser, König von Böhmen, Ungarn etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 25. Juni 1608||[[Frieden von Lieben]], September 1578 Beginn des Bruderzwists, seit 1593 Statthalter in Österr. |style="text-align:right"| 20. März 1619 || † |- |[[File:Georg Pachmann 001.jpg|zentriert|rahmenlos|152x152px]] |[[Ferdinand II. (HRR)|Ferdinand&nbsp;II.]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser, König von Böhmen{{FN|(2)}}, Ungarn etc. |Neffe von [[Maximilian II. (HRR)|Maximilian&nbsp;II.]] |style="text-align:right"| 20. März 1619 || * |style="text-align:right"| 15. Februar 1637 || † |- |[[File:Ferdinand III, Holy Roman Emperor.jpg|zentriert|rahmenlos|125x125px]] |[[Ferdinand III. (HRR)|Ferdinand&nbsp;III.]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser, König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 15. Februar 1637 || * |style="text-align:right"| 2. April 1657 || † |- |[[File:Benjamin von Block 001.jpg|zentriert|rahmenlos|132x132px]] |[[Leopold&nbsp;I. (HRR)|Leopold&nbsp;V.]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser&nbsp;(I.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. April 1657 || * |style="text-align:right"| 5. Mai 1705 || † |- |[[File:Joseph I Holy Roman Emperor.png|zentriert|rahmenlos|129x129px]] |[[Joseph I. (HRR)|Joseph&nbsp;I.]] |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser, König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 5. Mai 1705 || * |style="text-align:right"| 17. April 1711 || † |- |[[File:Johann Gottfried Auerbach 002.JPG|zentriert|rahmenlos|158x158px]] |[[Karl&nbsp;VI. (HRR)|Karl&nbsp;II.]]{{FN|(3)}} |Habsburg |römisch-deutscher Kaiser&nbsp;(VI.), König von Böhmen&nbsp;(II.), Ungarn&nbsp;(III.) etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 17. April 1711 || * |style="text-align:right"| 20. Oktober 1740 || † |- |[[File:Empress Maria-Theresia De Visch.jpg|zentriert|rahmenlos|136x136px]] |[[Maria Theresia]] |[[Habsburg]] |Königin von Böhmen, Ungarn etc., ab 1745 als Ehefrau [[Franz I. Stephan (HRR)|Franz I.]] Kaiserin{{FN|(4)}} |Tochter des Vorgängers |style="text-align:right"| 20. Oktober 1740 || * |style="text-align:right"| 29. November 1780 || † |- |[[File:Carl Albrecht VII by workshop of George Desmarees, Münchner Residenz.jpg|zentriert|rahmenlos|133x133px]] |style="background:#EFEFEF"|[[Karl&nbsp;VII. (HRR)|Karl&nbsp;(III.)]] |style="background:#EFEFEF"|[[Wittelsbach]] |style="background:#EFEFEF"|römisch-deutscher Kaiser (VII., 1742–45), Kurfürst, Herzog von Bayern, (Gegen-)König von Böhmen |style="background:#EFEFEF"| |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 2. Oktober 1741 ||style="background:#EFEFEF"| [[Österreichischer Erbfolgekrieg]], besetzt September 1741 [[Österreich ob der Enns]] und [[Weinviertel|unter dem Manhartsberg]]; Erbhuldigung zu Linz 1741<ref name="Erbfolgekrieg">[[Gustav Otruba]]: ''Die Erbhuldigungen der oberösterreichischen Stände 1732 - 1741 - 1743. Eine Studie zur Geschichte des Treueverhaltens von Klerus, Adel und Bürgertum gegenüber Karl&nbsp;VI., Karl Albert und Maria Theresia.'' In: ''Mitteilungen des Oberösterreichischen Landesarchivs'', Band 16, 1990, III. ''Der Tod Karls VI, die Pragmatische Sanktion, die Erbansprüche der Wittelsbacher und die Erbhuldigung (1741).'' S. 161–191 ({{OoeGeschichte |pdf=mooela_16_0160-0182.pdf#page=5}}); IV. ''Die Rückeroberung des Landes Ob der Enns durch Khevenhüllers königliche Truppen und die Bestrafung der Treulosen.'' S. 192–204 ({{OoeGeschichte |pdf=mooela_16_0183-0198.pdf#page=13}}); V. ''Aus den Akten der Untersuchungskommission: Gnadengesuche und Rechtfertigungschreiben.'' S. 204–231 ({{OoeGeschichte |pdf=mooela_16_0199-0218.pdf#page=9}}), gesamter Betrag S. 135–301 ({{OoeGeschichte|suche1=Otruba+Gustav+Erbhuldigungen|name=Eintrag mit 8 PDFs zum Download}}).</ref> |style="background:#EFEFEF; text-align:right;"| 16. April 1742 ||style="background:#EFEFEF"| Einberufung des Landtags nach Linz;<ref name="Erbfolgekrieg" /> Januar 1742 Rückeroberung von Linz, 25. Juni 1743 Erbhuldigung für M. Th. zu Prag, † 20. Jänner 1745 |- |[[File:HGM Hickel Porträt Kaiser Joseph II.jpg|zentriert|rahmenlos|208x208px]] |[[Joseph II.|Joseph&nbsp;II.]] |[[Habsburg-Lothringen]] |römisch-deutscher Kaiser (seit 1765), König von Böhmen, Ungarn etc. |Sohn von [[Maria Theresia]] |style="text-align:right"| 29. November 1780 || *; Mitregent seit 1763 |style="text-align:right"| 20. Februar 1790 || † |- |[[File:Johann Daniel Donat, Emperor Leopold II in the Regalia of the Golden Fleece (1806).png|zentriert|rahmenlos|155x155px]] |[[Leopold II. (HRR)|Leopold&nbsp;VI.]] |[[Habsburg-Lothringen]] |römisch-deutscher Kaiser&nbsp;(II.), König von Böhmen, Ungarn etc. |Bruder des Vorgängers |style="text-align:right"| 20. Februar 1790 || * |style="text-align:right"| 1. März 1792 || † |- |[[File:Francis II, Holy Roman Emperor by Friedrich von Amerling 003.jpg|zentriert|rahmenlos|145x145px]] | [[Franz&nbsp;II. (HRR)|Franz&nbsp;I.]] | [[Habsburg-Lothringen]] | römisch-deutscher Kaiser&nbsp;(II., bis&nbsp;1806), Kaiser von Österreich&nbsp;(I., ab&nbsp;1804), König von Böhmen, Ungarn etc.{{FN|(5)}} |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 1. März 1792 || * |style="text-align:right"| 2. März 1835 || † |- |[[File:Leopold Kupelwieser - Kaiser Ferdinand I.jpg|zentriert|rahmenlos|128x128px]] |[[Ferdinand I. (Österreich)|Ferdinand&nbsp;IV.]], ''der Gütige'' |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Böhmen&nbsp;(V.), Ungarn&nbsp;(V.) etc. |Sohn des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. März 1835 || * |style="text-align:right"| 2. Dezember 1848 || Regierungsübergabe{{FN|(6)}} |- |[[File:Franz Joseph of Austria 1910 old.jpg|zentriert|rahmenlos|128x128px]] |[[Franz Joseph I.]] |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Ungarn, Böhmen etc. |Neffe des Vorgängers |style="text-align:right"| 2. Dezember 1848 || Regierungsübergabe |style="text-align:right"| 21. November 1916 || † |- | |[[Karl&nbsp;I. (Österreich-Ungarn)|Karl (III.)]]{{FN|(3)}} |[[Habsburg-Lothringen]] |Kaiser von Österreich&nbsp;(I.), König von Ungarn&nbsp;(IV.), Böhmen etc. |Großneffe des Vorgängers |style="text-align:right"| 21. November 1916 || * |style="text-align:right"| 11. November 1918 || Verzicht auf die Regierungsgeschäfte; 24. März 1919 Exil, 10. April 1919 Landesverweisung lt. [[Habsburgergesetz]], † 1. April 1922{{FN|(7)}} |} ''Nach 1918/19 siehe'' * ''[[Liste der Bundespräsidenten der Republik Österreich]]'' (zum Staatsoberhaupt der Republik) * ''[[Liste der österreichischen Landeshauptleute]]: Niederösterreich, Oberösterreich'' (zum Landesoberhaupt der beiden Nachfolgeterritorien im engeren, föderalen Sinne) * ''[[Stammliste des Hauses Habsburg-Lothringen#Nachkommen von Karl I. (Österreich-Ungarn)|Stammliste des Hauses Habsburg-Lothringen: Von Karl&nbsp;I. an]]'' (titulare Erbfolge){{FN|(8)}} == Anmerkungen == :{{FNZ|(1)|Friedrich, der den Titel ''Erzherzog'' kaiserlich bestätigt und damit reichsrechtlich gültig gemacht hatte, verwendete ihn selbst nicht}} :{{FNZ|(2)|Von 1618 bis 1620 von [[Friedrich V. (Pfalz)|Friedrich&nbsp;V.]] verdrängt}} :{{FNZ|(3)|eigentlich III.&nbsp;von Habsburg, aber [[Karl II. (Innerösterreich)|Karl&nbsp;II. Franz]], Begründer der Innerösterreichischen Linie, war Regent nur in Innerösterreich; der [[Karl V. (HRR)|I.&nbsp;Karl]] (als Kaiser&nbsp;V.) war der Begründer der Spanischen Linie; die Nummer V entstand durch Mitzählen des Wittelsbachers als der IV. Karl}} :{{FNZ|(4)|Maria Theresia wurde als ''Kaiserin'' bezeichnet; da im Heiligen Römischen Reich keine weibliche Erbfolge bestand, war damit „Gattin des Kaisers“ gemeint. In den Österreichischen Erblanden war Maria Theresia auf Grund der [[Pragmatische Sanktion|Pragmatischen Sanktion]] aber selbst Herrscherin. Da auch hier regelgemäß keine weibliche Betitelung existierte, firmierte Maria Theresia wie ihre männlichen Vorgänger und Nachfahren als ''Archidux Austriae, Bohemiae et Hungariae Rex'', also als ''Erzherzog'' und ''König'' – so zu finden etwa am [[Maria-Theresien-Taler]]}} :{{FNZ|(5)|Franz nahm 1804 den persönlichen erblichen Titel eines Kaisers „von Österreich“ an und regierte als Franz&nbsp;I. Er legte die römisch-deutsche Kaiserkrone (als Franz&nbsp;II.) 1806, mit Beendigung des Heiligen Römischen Reiches, ab, daher oftmalige Bezeichnung als Franz&nbsp;II./I. Das Wort „Österreich“ im Kaisertitel bezeichnet dabei den ''Namen unseres Erzhauses''.<ref>[http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=pgs&datum=1804&page=381&size=45 Proklamation vom 11. August 1804]</ref> Daher nannte man das neue Reich auch „[[Kaisertum Österreich]]“, was anfangs offenließ, ob Land oder Krone (Würde) gemeint war, so, wie auch die [[Römisch-deutscher Kaiser|heilig-römische Kaiserwürde]] ein Amt ohne eigentliches Land war. Den Charakter des Staatsnamens gewann es erst, als andernorts weitere Kaiserwürden installiert wurden.}} :{{FNZ|(6)|Keine Abdankung ([[Abdikation]]); Ferdinand führte den Kaisertitel bis zu seinem Tod 1875}} :{{FNZ|(7)|Da 1918 keine formelle Abdankung stattfand, wurde seitens der Republik der Herrschaftsanspruch mit Abschaffung der Monarchie 12. November 1918 und der Landesverweisung 3. April 1919 hinfällig. Die Habsburger selbst haben einzeln als Personen verzichtet; die Landesverweisung wurde 1996 mit Verzicht der letzten formellen Titelanwärters [[totes Recht]] (detailliert ''siehe [[Habsburgergesetz]]'').}} == Siehe auch == * [[Liste der römisch-deutschen Herrscher]] * [[Liste der Ehefrauen der römisch-deutschen Herrscher]] * [[Kaiser von Österreich#Die Träger des Titels|Die Träger des Titels Kaiser von Österreich]] == Weblinks == * [http://www.worldstatesmen.org/Austria_crownlands.html#Austria ''Austrian Lands before 1918: Austria (Österreich)''.] Ben Cahoon: ''worldstatesmen.org'', 2000 * {{Nömuseum|chronik||Chronik}} * [http://www.habsburg.net/fileadmin/content/Stammbaum_neu/006daten.PDF ''Bedeutende Geschichtsdaten in Stichworten''.] (PDF; 1,4&nbsp;MB) habsburg.net; zu ''Stammbaum der Habsburger'' == Einzelnachweise == <references /> [[:Kategorie:Liste (Herzöge)|Osterreich]] [[:Kategorie:Liste (Herrscher)|Osterreich2]] [[:Kategorie:Person (Habsburgermonarchie vor 1804)|!!]] [[:Kategorie:Person (Kaisertum Österreich)|*!]] [[:Kategorie:Person (Österreich-Ungarn)|*!]] [[:Kategorie:Geschichte Niederösterreichs]] [[:Kategorie:Person (Niederösterreich)|*]] [[:Kategorie:Person (Kronland Österreich ob der Enns)|*!]] [[:Kategorie:Herzog (Österreich)| ]] = Avstrijski vladarji hu = <!-- Ez a bevezető nem ide való, hanem Ausztria történetéhez! - Adapa '''[[Ausztria]]''' területén először a [[Római Birodalom|rómaiak]] alapítottak [[provincia|szervezett közigazgatási egységet]]. Ők alapították az ország mai fővárosát, [[Bécs]]et – [[Latin nyelv|latin]] nevén ''Vindobonát'' – is. A birodalom bukása után az [[Alpok]] és a [[Cseh-medence]] közti földeket a [[népvándorlás]] során több keletről érkező germán törzs népesítette be. A [[Német-római Birodalom]] [[962]]-es megalapításáig Ausztria javarészt független állam volt. Ezután a Német-római Birodalom [[1806]]-os bukásáig hivatalosan annak szerves része, a [[Habsburg-ház|Habsburg]]ok hatalomra jutása után a legtöbb császár központja volt. Ezután az [[1867]]-ig fennálló közép-európai Habsbug Birodalom, azután pedig az [[1918]]-ig létező [[Osztrák–Magyar Monarchia]] központja volt. Az utána kikiáltott [[Osztrák Köztársaság]] [[1938]]-ban szűnt meg az [[Anschluss]]al. [[1945]]-től Ausztria független [[köztársaság]].--> == Babenberg-ház (976–1246) == :''Bővebben: [[Babenberg-ház]]'' === Ausztria őrgrófjai === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[I. Lipót osztrák őrgróf|I. Jeles Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold I der Erlauchte}}<br/><small>Ausztria őrgrófja</small></center> |<center>940 körül<br/>–<br/>994. július 10.<br/>(54 éves kora körül)</center> |<center>976</center> |<center>994<br/><small>(18 év)</small></center> |<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> |<center>Az első uralkodó.</center> |<center>[[File:Leopold I of Babenberg.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[I. Henrik osztrák őrgróf|I. Erős Henrik]]'''<br/>{{németül|Heinrich I der Starke}}<br/><small>Ausztria őrgrófja</small></center> |<center>965 körül<br/>–<br/>1018. július 3.<br/>(53 éves kora körül)</center> |<center>994</center> |<center>1018<br/><small>(23 év)</small></center> |<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> |<center>I. Lipót fia.</center> |<center>[[File:Henry I, Margrave of Austria.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Adalbert osztrák őrgróf|Győztes Adalbert]]'''<br/>{{németül|Adalbert der Siegreiche}}<br/><small>Ausztria őrgrófja</small></center> |<center>985 körül<br/>–<br/>1055. május 26.<br/>(70 éves kora körül)</center> |<center>1018</center> |<center>1055<br/><small>(37 év)</small></center> |<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> |<center>I. Lipót fia.</center> |<center>[[File:Stift Heiligenkreuz - Babenbergerfenster 1 cropped.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[I. Ernő osztrák őrgróf|I. Bátor Ernő]]'''<br/>{{németül|Ernst I der Tapfere}}<br/><small>Ausztria őrgrófja</small></center> |<center>1027 körül<br/>–<br/>1075. június 10.<br/>(48 éves kora körül)</center> |<center>1055</center> |<center>1075<br/><small>(20 év)</small></center> |<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> |<center>Adalbert fia.</center> |<center>[[File:Arnost Tapfere.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[II. Lipót osztrák őrgróf|II. Igazságos Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold II der Schöne}}<br/><small>Ausztria őrgrófja</small></center> |<center>1050<br/>–<br/>1095. október 12.<br/>(45 éves kora körül)</center> |<center>1075</center> |<center>1095<br/><small>(20 év)</small></center> |<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> |<center>I. Ernő fia.</center> |<center>[[File:Leopold II und Sigibold.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[III. Lipót osztrák őrgróf|III. Szent Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold III der Heilige}}<br/><small>Ausztria őrgrófja</small></center> |<center>1073. szeptember 29.<br/>–<br/>1136. november 15.<br/>(63 évesen)</center> |<center>1095</center> |<center>1136<br/><small>(41 év)</small></center> |<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> |<center>II. Lipót fia.</center> |<center>[[File:Leopold III Bab.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[IV. Lipót osztrák őrgróf|IV. Bőkezű Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold IV der Freigiebige}}<br/><small>Ausztria őrgrófja</small></center> |<center>1108<br/>–<br/>1141. október 18.<br/>(33 évesen)</center> |<center>1136</center> |<center>1141<br/><small>(5 év)</small></center> |<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> |<center>III. Lipót fia.</center> |<center>[[File:Leopold4 Babenberk.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[II. Henrik osztrák herceg|II. Jasomirgott Henrik]]'''<br/>{{németül|Heinrich II. Jasomirgott}}<br/><small>Ausztria őrgrófja</small></center> |<center>1107<br/>–<br/>1177. január 13.<br/>(70 éves kora körül)</center> |<center>1141</center> |<center>1156<br/><small>(15 év)</small></center> |<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> |<center>III. Lipót fia. 1156-ban hercegi rangot nyert.</center> |<center>[[iles5.jpg|90px|]]</center> |} === Ausztria hercegei === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[II. Henrik osztrák herceg|II. Jasomirgott Henrik]]'''<br/>{{németül|Heinrich II. Jasomirgott}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1107<br/>–<br/>1177. január 13.<br/>(70 éves kora körül)</center> ||<center>1156. szeptember 8.</center> ||<center>1177. január 13.<br/><small>(20 év, 4 hónap, 5 nap)</small></center> ||<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> ||<center>[[III. Lipót osztrák őrgróf|III. Szent Lipót osztrák őrgróf]] és [[Németországi Ágnes bajor hercegnő|Ágnes bajor hercegnő]] fia, az első osztrák uralkodó herceg</center> ||<center>[[Fájl:Jas5.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[V. Lipót osztrák herceg|V. Erkölcsös Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold V. der Tugendhafte}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1157<br/>–<br/>1194. december 31.<br/>(37 éves kora körül)</center> ||<center>1177. január 13.</center> ||<center>1194. december 31.<br/><small>(17 év, 11 hónap, 18 nap)</small></center> ||<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> ||<center>[[II. Henrik osztrák herceg|II. Jasomirgott Henrik osztrák herceg]] és [[Komnénosz Teodóra osztrák hercegné|Komnénosz Teodóra bizánci császári hercegnő]] fia</center> ||<center>[[Fájl:POlda5.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[I. Frigyes osztrák herceg|I. Katolikus Frigyes]]'''<br/>{{németül|Friedrich I. der Katholische}}<br/><small>Ausztria hercege </small></center>||<center>1175 körül<br/>–<br/>1198. április 16.<br/>(23 éves kora körül)</center> ||<center>1194. december 31.</center> ||<center>1198. április 16.<br/><small>(3 év, 3 hónap, 16 nap)</small></center> ||<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> ||<center>[[V. Lipót osztrák herceg|V. Erkölcsös Lipót osztrák herceg]] és [[Árpád-házi Ilona osztrák hercegné|Ilona magyar királyi hercegnő]] fia</center> ||<center>[[Fájl:Frederick I, Duke of Austria (Bab).jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[VI. Lipót osztrák herceg|VI. Dicsőséges Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold VI. der Glorreiche}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1176. október 15.<br/>–<br/>1230. július 28.<br/>(53 évesen)</center> ||<center>1198. április 16.</center> ||<center>1230. július 28.<br/><small>(32 év, 3 hónap, 12 nap)</small></center> ||<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> ||<center>[[V. Lipót osztrák herceg|V. Erkölcsös Lipót osztrák herceg]] és [[Árpád-házi Ilona osztrák hercegné|Ilona magyar királyi hercegnő]] fia, [[I. Frigyes osztrák herceg|I. Katolikus Frigyes]] testvére</center> ||<center>[[Fájl:Leopold VI B.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[II. Frigyes osztrák herceg|II. Civakodó Frigyes]]'''<br/>{{németül|Friedrich II. der Streitbare}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1211. június 15.<br/>–<br/>1246. június 15.<br/>(35 évesen)</center> ||<center>1230. július 28.</center> ||<center>1246. június 15.<br/><small>(15 év, 10 hónap, 18 nap)</small></center> ||<center>''[[Babenberg-ház|Babenbergek]]''</center> ||<center>[[VI. Lipót osztrák herceg|VI. Dicsőséges Lipót osztrák herceg]] és [[Angelina Teodóra osztrák hercegné|Angelina Teodóra bizánci császári hercegnő]] fia </center>||<center>[[Fájl:Frederick II, Duke of Austria.jpg|90px|]]</center> |} == Interregnum (1246–1278) == :''Lásd még: az [[Ausztria történelme#II. Ottokár birodalma|Ausztria történelme]] cikket'' *'''[[II. Ottokár cseh király|II. Nagy Ottokár]]''' (1251–1278) (''igénylő'') == Habsburg-ház (1278–1780) == :''Bővebben: [[Habsburg-ház]]'' === Ausztria hercegei (1278–1365) === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[I. Rudolf német király|I. Rudolf]]'''<br/>{{lang-de|Rudolf I.}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1218. május 1.<br/>–<br/>1291. július 15.<br/>(73 évesen)</center> ||<center>1278. augusztus 26.</center> ||<center>1282. december 27.<br/><small>(4 év, 4 hónap, 1 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> ||<center>IV. Albert Habsburg gróf és Hedvig kiburg grófnő fia, az első [[Habsburg-család|Habsburg]] uralkodó herceg, egyben [[Német királyok listája|német király]]</center> ||<center>[[File:Rudolph I of Austria.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[I. Albert német király|I. Albert]]'''<br/>{{németül|Albrecht I.}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1255 júliusa<br/>–<br/>1308. május 1.<br/>(52 évesen)</center> ||<center>1282. december 27.</center> ||<center>1308. május 1.<br/><small>(25 év, 4 hónap, 4 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> ||<center>[[I. Rudolf német király|I. Rudolf osztrák herceg, német király]] és [[Hohenbergi Gertrúd német királyné|Gertrúd hohenbergi grófnő]] fia, 1282 és 1290 között társuralkodója [[II. Rudolf osztrák herceg|II. Rudolf]], 1298 és 1307 között [[I. Rudolf cseh király|III. Rudolf]]</center> ||<center>[[File:AlbrechtI.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[(III.) Frigyes német király|III. Szép Frigyes]]'''<br/>{{németül|Friedrich III. der Schöne}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1289<br/>–<br/>1330. január 13.<br/>(41 éves kora körül)</center> ||<center>1308. május 1.</center> ||<center>1330. január 13.<br/><small>(21 év, 8 hónap, 12 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> ||<center>[[I. Albert német király|I. Albert osztrák herceg, német király]] és [[Görzi Erzsébet német királyné|Görzi Erzsébet karintiai hercegnő]] fia, 1308 és 1326 között [[I. Lipót osztrák herceg|I. Lipóttal]]</center> ||<center>[[File:Frederick III the Fair.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[II. Albert osztrák herceg|II. Sánta Albert]]'''<br/>{{németül|Albert II. der Lahme}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1298. december 12.<br/>–<br/>1358. augusztus 16.<br/>(59 évesen)</center> ||<center>1330. január 13.</center> ||<center>1358. augusztus 16.<br/><small>(28 év, 6 hónap, 7 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> ||<center>[[I. Albert német király|I. Albert osztrák herceg, német király]] és [[Görzi Erzsébet német királyné|Görzi Erzsébet karintiai hercegnő]] fia, 1330 és 1339 között [[Ottó osztrák herceg|Ottóval]]</center> ||<center>[[File:Albert II of Austria.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[File:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[IV. Rudolf osztrák főherceg|IV. Alapító Rudolf]]'''<br/>{{lang-de|Rudolf IV. der Stifter}}<br/><small>Ausztria hercege</small></center> ||<center>1339. november 1.<br/>–<br/>1365. július 27.<br/>(25 évesen)</center> ||<center>1358. augusztus 16.</center> ||<center>1365. július 27.<br/><small>(6 év, 11 hónap, 11 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> ||<center>[[II. Albert osztrák herceg|II. Sánta Albert osztrák herceg]] és Pfirti Johanna hercegnő fia, halála után Ausztria két részre szakadt fiai között, az egyik felét [[III. Albert osztrák herceg|III. Albert]], a másikat pedig [[III. Lipót osztrák herceg|III. Lipót]] leszármazottai uralták</center> ||<center>[[File:Rudolph IV of Austria.jpg|90px|]]</center> |} === A részekre szakadt Ausztria (1365–1457) === IV. Rudolf halála után Ausztria két részre szakadt fiai között, az egyik felét [[III. Albert osztrák herceg|III. Albert]], a másikat pedig [[III. Lipót osztrák herceg|III. Lipót]] leszármazottai uralták. Albert fennhatósága alá került az ország központi része, míg Lipóthoz [[Felső-Ausztria]], valamint [[Belső-Ausztria]], azaz [[Stájerország]], [[Karintia]] és [[Tirol]] területe került. A Lipót-ág később szintén két részre szakadt. '''Lipót-ág''' uralkodói: {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[III. Lipót osztrák herceg|III. Lipót]]'''<br><small>Ausztria hercege</small></center> |<center>1351. november 1. <br/>–<br/>1386. július 9.<br/>(34 évesen)</center> |<center>1365</center> |<center>1386<br/><small>(21 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | II. Albert fia. |<center>[[Fájl:Leopold_III_of_Austria.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Vilmos osztrák herceg|Vilmos]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1370<br/>–<br/>1406. július 15.<br/>(36 évesen)</center> |<center>1386</center> |<center>1406<br/><small>(26 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | III. Lipót fia. |<center>[[Fájl:Wilhelm Austria.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[IV. Lipót osztrák herceg|IV. Lipót]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1371<br/>–<br/>1411. június 3.<br/>(40 évesen)</center> |<center>1386</center> |<center>1411<br/><small>(25 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> |III. Lipót fia. Társuralkodó. |<center>[[Fájl:Leopold_IV.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[II. Ernő osztrák herceg|II. Ernő]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1377<br/>–<br/>1424. június 10.<br/>(47 évesen)</center> |<center>1402</center> |<center>1424<br/><small>(22 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | III. Lipót fia. Társuralkodó. |<center>[[Fájl:Duke Ernest the Iron.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[IV. Frigyes osztrák herceg|IV. Frigyes]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1382<br/>–<br/>1439. június 24.<br/>(57 évesen)</center> |<center>1406</center> |<center>1439<br/><small>(33 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | III. Lipót fia. |<center>[[Fájl:Anonym_Herzog_Friedrich_IV._von_Tirol.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[VI. Albert osztrák herceg|VI. Albert]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1418. december 12.<br/>–<br/>1463. december 2.<br/>(44 évesen)</center> |<center>1424</center> |<center>1463<br/><small>(39 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | 1457-től már főhercegként |<center>[[Fájl:Albrecht_VI._(Miniatur_in_Gebetbuch).jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[III. Frigyes német-római császár|V. Frigyes]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1415. szeptember 21.<br/>–<br/>1493. augusztus 19.<br/>(76 évesen)</center> |<center>1424</center> |<center>1493<br/><small>(69 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | 1463-tól főhercegként |<center>[[Fájl:Hans_Burgkmair_d._Ä._(zugeschr.)_-_Bildnis_Kaiser_Friedrich_III.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Zsigmond osztrák főherceg|Zsigmond]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1427. október 26.<br/>–<br/>1496. március 4.<br/>(68 évesen)</center> |<center>1439</center> |<center>1490<br/><small>(51 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | IV. Frigyes fia. |<center>[[Fájl:SigismundAustria.jpg|90px|]]</center> |} '''Albert-ág''' uralkodói: {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[III. Albert osztrák herceg|III. Albert]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1349. szeptember 9.<br/>–<br/>1395. augusztus 29.<br/>(45 évesen)</center> |<center>1365</center> |<center>1395<br/><small>(30 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | II. Albert fia. |<center>[[Fájl:Albrecht Dritte Habsburg1.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[IV. Albert osztrák herceg|IV. Albert]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1377. szeptember 19.<br/>–<br/>1404. szeptember 14.<br/>(26 évesen)</center> |<center>1395</center> |<center>1404<br/><small>(9 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | III. Albert fia. |<center>[[Fájl:Albrecht_Vierte_Habsburg.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[Albert magyar király|V. Albert]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1397. augusztus 16.<br/>–<br/>1439. október 27.<br/>(42 évesen)</center> |<center>1404</center> |<center>1439<br/><small>(35 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> | IV. Albert fia. Magyar király is. |<center>[[Fájl:Albert_király_a_trónon.jpg|90px|]]</center> |- bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[V. László magyar király|László]]'''<small><br>Ausztria hercege</small></center> |<center>1440. február 22.<br/>–<br/>1457. november 23.<br/>(17 évesen)</center> |<center>1440</center> |<center>1457<br/><small>(17 év)</small></center> |<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok]]''</center> |V. Albert utószülőtt fia. 1453-tól főhercegként. Magyar király is. |<center>[[Fájl:Anonymous_-_Ladislaus_the_Postumous.jpg|90px|]]</center> |} === Ausztria főhercegei (1453–1564) === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[V. László magyar király|Utószülött László]]'''<br/>{{németül|Ladislaus Postumus}}<br/><small>Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1440. február 22.<br/>–<br/>1457. november 23.<br/>(17 évesen)</center> ||<center>1453. január 6.</center> ||<center>1457. november 23.<br/><small>(3 év, 8 hónap, 10 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok, alberti ág]]'' </center>||<center>[[Albert magyar király|V. Albert osztrák herceg]] és [[Luxemburgi Erzsébet magyar királyné|Luxemburgi Erzsébet magyar királyi hercegnő]] fia</center> ||<center>[[Fájl:Anonymous - Ladislaus the Postumous.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>'''[[I. Mátyás magyar király|Corvin Mátyás]]'''<br/>{{németül|Matthias Corvinus}}<br/><small>Ausztria főhercege </small></center>||<center>1443. február 23.<br/>–<br/>1490. április 6<br/>(47 évesen)</center> ||<center>''1485. június 1.''</center> ||<center>''1490. április 6.''<br/><small>(4 év, 10 hónap, 5 nap)</small> </center>||<center>''[[Hunyadi-család|Hunyadiak]]''</center> ||<center>[[Hunyadi János|Hunyadi János magyar kormányzó]] és [[Szilágyi Erzsébet (kormányzóné)|horogszegi Szilágyi Erzsébet]] fia, aki 1485-ben bevette [[Bécs]]et és kinevezte magát Ausztria főhercegének</center> ||<center>[[Fájl:Matthias Corvinus.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[III. Frigyes német-római császár|V. Frigyes]]'''<br/>{{németül|Friedrich V.}}<br/><small>Ausztria főhercege</small> </center>||<center>1415. szeptember 21.<br/>–<br/>1493. augusztus 19.<br/>(77 évesen)</center> ||<center>1457. november 23.</center> ||<center>1493. augusztus 19.<br/><small>(35 év, 8 hónap, 27 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok, lipóti ág]]'' </center>||<center>[[II. Ernő osztrák herceg|II. ''Vas '' Ernő stájer, karintiai és krajnai herceg]] és [[Cymburgis mazóviai hercegnő]] fia. Társuralkodója [[VI. Albert osztrák herceg]] 1457 és 1463 között </center>||<center>[[Fájl:Hans Burgkmair d. Ä. (zugeschr.) - Bildnis Kaiser Friedrich III.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[I. Miksa német-római császár|I. Miksa]]'''<br/>{{németül|Maximilian I.}}<br/><small>Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1459. március 22.<br/>–<br/>1519. január 12.<br/>(59 évesen)</center> ||<center>1493. augusztus 19.</center> ||<center>1519. január 12.<br/><small>(25 év, 4 hónap, 24 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburgok, lipóti ág]]''</center> ||<center>[[III. Frigyes német-római császár|V. Frigyes osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Portugáliai Eleonóra német-római császárné|Portugáliai Eleonóra infánsnő]] fia </center>||<center>[[Fájl:Albrecht Dürer - Portrait of Maximilian I - Google Art Project.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[V. Károly német-római császár|I. Károly]]'''<br/>{{németül|Karl I.}}<br/><small>Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1500. február 24.<br/>–<br/>1558. szeptember 21.<br/>(58 évesen)</center> ||<center>1519. január 12.</center> ||<center>1521. április 28.<br/><small>(1 év, 2 hónap, 3 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Spanyol–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[I. Fülöp kasztíliai király|''Szép'' Fülöp burgundiai uralkodó herceg]] és [[II. Johanna kasztíliai királynő|II. ''Őrült'' Johanna kasztíliai királynő]] fia, egyben [[Spanyolország uralkodóinak listája|Spanyolország királya]] és a [[Habsburg-család|Habsburg-ház spanyol ágának]] alapítója </center>||<center>[[Fájl:Barend van Orley - Portrait of Charles V - Google Art Project.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[I. Ferdinánd magyar király|I. Ferdinánd]]'''<br/>{{németül|Ferdinand I.}}<br/><small>Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1503. március 10.<br/>–<br/>1564. július 25.<br/>(61 évesen)</center> ||<center>1521. április 28.</center> ||<center>1564. július 25.<br/><small>(44 év, 2 hónap, 27 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[I. Fülöp kasztíliai király|''Szép'' Fülöp burgundiai uralkodó herceg]] és [[II. Johanna kasztíliai királynő|II. ''Őrült'' Johanna kasztíliai királynő]] fia, [[V. Károly német-római császár|I. Károly]] testvére, egyben [[A nyugati császárok listája|német-római császár]] és az [[Habsburg-család|osztrák ág]] alapítója</center> ||<center>[[Fájl:Ferdinand I (1503-1564), Archduke of Austria (1521-1564).jpg|90px|]]</center> |} === Alsó- és Felső-Ausztria főhercegei (1564–1657) === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[File:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[Miksa magyar király|II. Miksa]]'''<br/>{{németül|Maximilian II.}}<br/><small>Alsó- és Felső-Ausztria főhercege</small> </center>||<center>1527. július 31.<br/>–<br/>1576. október 12.<br/>(49 évesen)</center> ||<center>1564. július 26.</center> ||<center>1576. október 12.<br/><small>(12 év, 2 hónap, 18 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[I. Ferdinánd magyar király|I. Ferdinánd osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Jagelló Anna magyar királyné|Jagelló Anna magyar királyi hercegnő]] fia</center> ||<center>[[Fájl:Maximilian II imperator.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[File:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[Rudolf magyar király|V. Rudolf]]'''<br/>{{németül|Rudolf V.}}<br/><small>Alsó- és Felső-Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1552. július 18.<br/>–<br/>1612. január 20.<br/>(59 évesen)</center> ||<center>1576. október 12.</center>||<center>1608. június 25.<br/><small>(31 év, 8 hónap, 13 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[Miksa magyar király|II. Miksa osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Habsburg Mária magyar királyné (1528–1603)|Habsburg Mária spanyol infánsnő]] fia</center> ||<center>[[Fájl:Rudolf II, Martino Rota.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[File:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[II. Mátyás magyar király|I. Mátyás]]'''<br/>{{németül|Matthias I.}}<br/><small>Alsó- és Felső-Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1557. február 24.<br/>–<br/>1619. március 20.<br/>(62 évesen)</center> ||<center>1608. június 25.</center> ||<center>1619. március 20.<br/><small>(10 év, 8 hónap, 23 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[Miksa magyar király|II. Miksa osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Habsburg Mária magyar királyné (1528–1603)|Habsburg Mária spanyol infánsnő]] fia, [[Rudolf magyar király|V. Rudolf]] testvére, egyben [[Hátsó-Ausztria]] főhercege is </center>||<center>[[Fájl:Matthias - Holy Roman Emperor (Hans von Aachen, 1625).jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[File:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[II. Ferdinánd magyar király|III. Ferdinánd]]'''<br/>{{németül|Ferdinand III.}}<br/><small>Alsó- és Felső-Ausztria főhercege</small> </center>||<center>1578. július 9.<br/>–<br/>1637. február 15.<br/>(58 évesen)</center> ||<center>1619. március 20.</center> ||<center>1637. február 15.<br/><small>(17 év, 10 hónap, 26 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[II. Károly osztrák főherceg|II. Károly, Belső-Ausztria főhercege]] és [[Mária Anna bajor hercegnő (1551–1608)|Mária Anna bajor hercegnő]] fia, egyben [[Belső-Ausztria]] főhercege is </center>||<center>[[Fájl:Ferdinand II, Holy Roman Emperor.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[File:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[III. Ferdinánd magyar király|IV. Ferdinánd]]'''<br/>{{németül|Ferdinand IV.}}<br/><small>Alsó- és Felső-Ausztria főhercege </small></center>||<center>1608. július 13.<br/>–<br/>1657. április 2.<br/>(48 évesen)</center> ||<center>1637. február 15.</center> ||<center>1657. április 2.<br/><small>(20 év, 1 hónap, 18 nap)</small></center>||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[II. Ferdinánd magyar király|III. Ferdinánd osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Mária Anna bajor hercegnő (1574–1616)|Mária Anna bajor hercegnő]] fia, egyben [[Belső-Ausztria]] főhercege is</center> ||<center>[[Fájl:Ferdinand III (1608-1657).jpg|90px|]]</center> |} === Hátsó-Ausztria főhercegei és Tirol hercegesített grófjai (1564–1665) === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[II. Ferdinánd osztrák főherceg|II. Ferdinánd]]'''<br/>{{németül|Ferdinand II.}}<br/><small>Hátsó-Ausztria főhercege </small></center>||<center>1529. június 14.<br/>–<br/>1595. január 24.<br/>(65 évesen)</center> ||<center>1564. július 25.</center> ||<center>1595. január 24.<br/><small>(30 év, 6 hónap, 30 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburg–Tiroli]]''</center> ||<center>[[I. Ferdinánd magyar király|I. Ferdinánd osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Jagelló Anna magyar királyné|Jagelló Anna magyar királyi hercegnő]] fia, [[Miksa magyar király|II. Miksa]] testvére</center> ||<center>[[Fájl:Archduke Ferdinand II of Further Austria.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[II. Mátyás magyar király|I. Mátyás]]'''<br/>{{németül|Matthias I.}}<br/><small>Hátsó-Ausztria főhercege</small></center>||<center>1557. február 24.<br/>–<br/>1619. március 20.<br/>(62 évesen)</center> ||<center>1595. január 24.</center> ||<center>1619. március 20.<br/><small>(24 év, 1 hónap, 24 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[Miksa magyar király|II. Miksa osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Habsburg Mária magyar királyné (1528–1603)|Habsburg Mária spanyol infánsnő]] fia, egyben [[Alsó-Ausztria|Alsó-]] és [[Felső-Ausztria]] főhercege is</center> ||<center>[[Fájl:Matthias - Holy Roman Emperor (Hans von Aachen, 1625).jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[V. Lipót osztrák főherceg|V. Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold V.}}<br/><small>Hátsó-Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1586. október 9.<br/>–<br/>1632. szeptember 13.<br/>(45 évesen)</center> ||<center>1619. március 20.</center> ||<center>1632. szeptember 13.<br/><small>(13 év, 5 hónap, 24 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburg–Tiroli]]''</center> ||<center>[[II. Károly osztrák főherceg|II. Károly, Belső-Ausztria főhercege]] és [[Mária Anna bajor hercegnő (1551–1608)|Mária Anna bajor hercegnő]] fia, [[II. Ferdinánd magyar király|III. Ferdinánd]] testvére </center>||<center>[[Fájl:González - Archduke Leopold of Austria.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[Ferdinánd Károly osztrák főherceg|Ferdinánd Károly]]'''<br/>{{németül|Ferdinand Karl}}<br/><small>Hátsó-Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1628. május 17.<br/>–<br/>1662. december 30.<br/>(34 évesen)</center> ||<center>1632. szeptember 13.</center> ||<center>1662. december 30.<br/><small>(30 év, 3 hónap, 17 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburg–Tiroli]]'' </center>||<center>[[V. Lipót osztrák főherceg|V. Lipót, Hátsó-Ausztria főhercege]] és [[Medici Anna tiroli grófné|Anna di Cosimo de’ Medici toszkánai nagyhercegnő]] fia</center> ||<center>[[Fájl:Archduke Ferdinand Karl of Austria.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[Zsigmond Ferenc osztrák főherceg|Zsigmond Ferenc]]'''<br/>{{németül|Sigismund Franz}}<br/><small>Hátsó-Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1630. november 27.<br/>–<br/>1665. június 25.<br/>(34 évesen)</center> ||<center>1662. december 30.</center> ||<center>1665. június 25.<br/><small>(2 év, 5 hónap, 26 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Habsburg–Tiroli]]''</center> ||<center>[[V. Lipót osztrák főherceg|V. Lipót, Hátsó-Ausztria főhercege]] és [[Medici Anna tiroli grófné|Anna di Cosimo de’ Medici toszkánai nagyhercegnő]] fia, [[Ferdinánd Károly osztrák főherceg|Ferdinánd Károly főherceg]] testvére</center> ||<center>[[Fájl:Giovanni Maria Morandi 002.jpg|90px|]]</center> |} === Belső-Ausztria főhercegei (1564–1665) === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[II. Károly osztrák főherceg|II. Károly]]'''<br/>{{németül|Karl II.}}<br/><small>Belső-Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1540. június 3.<br/>–<br/>1590. július 10.<br/>(50 évesen)</center> ||<center>1564. július 25.</center> ||<center>1590. július 10.<br/><small>(25 év, 11 hónap, 15 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[I. Ferdinánd magyar király|I. Ferdinánd osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Jagelló Anna magyar királyné|Jagelló Anna magyar királyi hercegnő]] fia, [[Miksa magyar király|II. Miksa]] és [[II. Ferdinánd osztrák főherceg|II. Ferdinánd]] testvére</center> ||<center>[[Fájl:González - Archduke Charles of Austria, Duke of Styria.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[II. Ferdinánd magyar király|III. Ferdinánd]]'''<br/>{{németül|Ferdinand III.}}<br/><small>Belső-Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1578. július 9.<br/>–<br/>1637. február 15.<br/>(58 évesen)</center> ||<center>1590. július 10.</center> ||<center>1637. február 15.<br/><small>(46 év, 7 hónap, 5 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]'' </center>||<center>[[II. Károly osztrák főherceg|II. Károly, Belső-Ausztria főhercege]] és [[Mária Anna bajor hercegnő (1551–1608)|Mária Anna bajor hercegnő]] fia, egyben [[Alsó-Ausztria|Alsó-]] és [[Felső-Ausztria]] főhercege is </center>||<center>[[Fájl:Ferdinand II, Holy Roman Emperor.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[III. Ferdinánd magyar király|IV. Ferdinánd]]'''<br/>{{németül|Ferdinand IV.}}<br/><small>Belső-Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1608. július 13.<br/>–<br/>1657. április 2.<br/>(48 évesen) </center>||<center>1637. február 15.</center> ||<center>1657. április 2.<br/><small>(20 év, 1 hónap, 18 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[II. Ferdinánd magyar király|III. Ferdinánd osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Mária Anna bajor hercegnő (1574–1616)|Mária Anna bajor hercegnő]] fia, egyben [[Alsó-Ausztria|Alsó-]] és [[Felső-Ausztria]] főhercege is</center> ||<center>[[Fájl:Ferdinand III (1608-1657).jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[I. Lipót magyar király|VI. Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold VI.}}<br/><small>Belső-Ausztria főhercege</small> </center>||<center>1640. június 9.<br/>–<br/>1705. május 5.<br/>(64 évesen)</center> ||<center>1657. április 2.</center> ||<center>1665. június 25.<br/><small>(8 év, 2 hónap, 23 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[III. Ferdinánd magyar király|IV. Ferdinánd osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Habsburg Mária Anna magyar királyné|Habsburg Mária Anna spanyol infánsnő]] fia, 1665-ben a három főhercegi címet újra egyesítette</center> ||<center>[[Fájl:Benjamin von Block 001.jpg|90px|]]</center> |} === Ausztria főhercegei (1665–1780) === {| class="wikitable" width="100%" |- |+ |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[I. Lipót magyar király|VI. Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold VI.}}<br/><small>Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1640. június 9.<br/>–<br/>1705. május 5.<br/>(64 évesen)</center> ||<center>1665. június 25.</center> ||<center>1705. május 5.<br/><small>(39 év, 10 hónap, 10 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[III. Ferdinánd magyar király|IV. Ferdinánd osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Habsburg Mária Anna magyar királyné|Habsburg Mária Anna spanyol infánsnő]] fia</center> ||<center>[[Fájl:Benjamin von Block 001.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[I. József magyar király|I. József]]'''<br/>{{németül|Joseph I.}}<br/><small>Ausztria főhercege </small></center>||<center>1678. július 26.<br/>–<br/>1711. április 17.<br/>(32 évesen)</center> ||<center>1705. május 5. </center>||<center>1711. április 17.<br/><small>(5 év, 11 hónap, 12 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]'' </center>||<center>[[I. Lipót magyar király|VI. Lipót osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Pfalz–Neuburgi Eleonóra magyar királyné|Eleonóra Magdolna pfalz–neuburgi hercegnő]] fia </center>||<center>[[Fájl:Bildnis Kaiser Joseph I.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[III. Károly magyar király|III. Károly]]'''<br/>{{németül|Karl III.}}<br/><small>Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1685. október 1.<br/>–<br/>1740. október 20.<br/>(55 évesen)</center> ||<center>1711. április 17. </center>||<center>1740. október 20.<br/><small>(29 év, 6 hónap, 3 nap)</small> </center>||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]'' </center>||<center>[[I. Lipót magyar király|VI. Lipót osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Pfalz–Neuburgi Eleonóra magyar királyné|Eleonóra Magdolna pfalz–neuburgi hercegnő]] fia, [[I. József magyar király|I. József]] testvére</center>||<center>[[Fájl:Emperor Charles VI.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[Mária Terézia magyar királynő|Mária Terézia]]'''<br/>{{németül|Maria Theresia}}<br/><small>Ausztria főhercegnője</small></center> ||<center>1717. május 13.<br/>–<br/>1780. november 29.<br/>(63 évesen)</center> ||<center>1740. október 20.</center> ||<center>1780. november 29.<br/><small>(40 év, 1 hónap, 9 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg-ház|Osztrák–Habsburgok]]''</center> ||<center>[[III. Károly magyar király|III. Károly osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Erzsébet Krisztina magyar királyné|Erzsébet Krisztina braunschweig–wolfenbütteli hercegnő]] leánya, 1740 és 1765 között férjével, [[I. Ferenc német-római császár|Lotaringiai Ferenc Istvánnal]], 1765 és 1780 között fiával, [[II. József magyar király|II. Józseffel]]</center> ||<center>[[Fájl:Maria Theresia11.jpg|90px|]]</center> |} == Habsburg–Lotaringiai-ház (1780–1804) == :''Lásd még: a [[Habsburg–Lotaringiai-ház]] cikket'' {| class="wikitable" width="100%" |- |+ Ausztria főhercegei |- !width="17%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodó !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Életterminusa !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása kezdete !width="10%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodása vége !width="9%" style=background:#ADD8E6;|Uralkodóháza !width="15%" style=background:#ADD8E6;|Megjegyzés !width="1%" style=background:#ADD8E6;|Portré |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[II. József magyar király|II. József]]'''<br/>{{németül|Joseph II.}}<br/><small>Ausztria főhercege</small></center> ||<center>1741. március 13.<br/>–<br/>1790. február 20.<br/>(48 évesen)</center> ||<center>1780. november 29.</center> ||<center>1790. február 20.<br/><small>(9 év, 2 hónap, 22 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg–Lotaringiai-ház|Habsburg–Lotaringiaiak]]'' </center>||<center>[[I. Ferenc német-római császár|Lotaringiai Ferenc István német-római császár]] és [[Mária Terézia magyar királynő|Mária Terézia osztrák uralkodónő]] fia, 1765 és 1780 között anyja társuralkodója</center> ||<center>[[Fájl:Joseph Hickel (attr) Joseph II als Mitregent seiner Mutter.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[II. Lipót magyar király|VII. Lipót]]'''<br/>{{németül|Leopold VII}}<br/><small>Ausztria főhercege </small></center>||<center>1747. május 5.<br/>–<br/>1792. március 1.<br/>(44 évesen)</center> ||<center>1790. február 20.</center> ||<center>1792. március 1.<br/><small>(2 év, 10 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg–Lotaringiai-ház|Habsburg–Lotaringiaiak]]''</center> ||<center>[[I. Ferenc német-római császár|Lotaringiai Ferenc István német-római császár]] és [[Mária Terézia magyar királynő|Mária Terézia osztrák uralkodónő]] fia, [[II. József magyar király|II. József]] testvére </center>||<center>[[Fájl:Leopold II, Holy Roman Emperor.jpg|90px|]]</center> |- |bgcolor="#F0FFF0" |<center>[[Fájl:Archducal Coronet.svg|55px]]<br/>'''[[I. Ferenc magyar király|II. Ferenc]]'''<br/>{{németül|Franz II.}}<br/><small>Ausztria főhercege </small></center>||<center>1768. február 12.<br/>–<br/>1835. március 2.<br/>(67 évesen)</center> ||<center>1792. március 1.</center> ||<center>1804. augusztus 11.<br/><small>(12 év, 5 hónap, 10 nap)</small></center> ||<center>''[[Habsburg–Lotaringiai-ház|Habsburg–Lotaringiaiak]]''</center> ||<center>[[II. Lipót magyar király|VII. Lipót osztrák főherceg, német-római császár]] és [[Mária Ludovika magyar királyné|Bourbon Mária Ludovika spanyol infánsnő]] fia</center> ||<center>[[Fájl:Franz II Kaiser.jpg|90px|]]</center> |} [[I. Ferenc magyar király|II. Ferenc]] 1804-ben Ausztriát [[Osztrák Császárság|örökös császársággá]] alakította, és ''I. Ferenc'' néven [[Osztrák császárok listája|Ausztria császárává]] koronáztatta magát. == Kapcsolódó szócikkek == *[[Osztrák őrgrófság]] *[[Osztrák Hercegség]] *[[Osztrák Főhercegség]] *[[Osztrák császárok listája]] *[[Ausztria államfőinek listája]] *[[Szövetségi kancellár (Ausztria)|Ausztria szövetségi kancellárjainak listája]] *[[Csehország uralkodóinak listája]] *[[Lengyelország uralkodóinak listája]] *[[Magyarország uralkodóinak listája]] *[[Német királyok listája]] *[[A nyugati császárok listája|Német-római császárok listája]] *[[Német királyok és császárok családfája]] *[[A Habsburg-házi és a Habsburg–Lotaringiai-házi uralkodók családfája]] == Források == *{{kimikor-régi}}, 269–272. oldal *{{Morby}}, 182–183. oldal {{Habsburg-ház}} {{Portál|Történelem}} [[:Kategória:Ausztria történelme| ]] [[:Kategória:Ausztria uralkodói| ]] [[:Kategória:A Habsburg Birodalom történelme]] [[:Kategória:Német részuralkodók listái]] = Seznam avstrijskih vladarjev it = Questo è l'elenco di [[margravi]], [[duchi]], [[arciduchi]] e [[imperatori]] d'[[Austria]]. == Margravi della Marca Orientale (790 ca.-1156) == {{Vedi anche|Marca Orientale}} La [[Marca Orientale]] ({{Latino|Marca Orientalis}} e in [[Lingua alto-tedesca antica|alto-tedesco antico]] e [[Lingua alto-tedesca media|medio]] ''Ostmark'' od ''Ostarrichi'', da cui il toponimo "Austria") venne persa dal [[Sacro Romano Impero]] a seguito della [[battaglia di Presburgo]] del [[907]] e riconquistata nel [[955]] dopo la [[battaglia di Lechfeld]]. === Non dinastici (790 ca.- 976) === {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |'''[[Geroldo di Baviera]]''' <small>(... – 1 settembre 799)</small> |? |[[799]] | |Governò la marca orientale in quanto [[Prefetti di Baviera|prefetto di Baviera]], carica che rivestiva dal [[788]]. |- |'''[[Goteram]]''' <small>(... – 803)</small> |[[799]] |[[803]] | | |- |[[Guarniero I della marca orientale|'''Guarniero I''']]<br /><small>(760 ca. – 814)</small> |[[803]] |[[806]] |Engiltrude<br /><small>quattro figli</small> |Capostipite della dinastia dei [[Walahonidi]]. |- |'''Albrih''' <small>(... – ...)</small> |? |? | | |- |'''[[Gotafrido]]''' <small>(... – ...)</small> |? |? | | |- |'''[[Geroldo della Marca Orientale|Geroldo (II)]]''' <small>(... – ...)</small> |[[811]] |[[832]] | | |- |'''[[Ratbod]]''' <small>(... – ...)</small> |[[833]] |[[854]] | |Dall'838 all'854 fu [[duca della Bassa Pannonia]]. |- |'''[[Carlomanno di Baviera]]''' <small>(... – 12 aprile 880)</small> |[[854]] |[[857]] |Liutwwindis<ref>Non è chiaro se l'abbia mai sposata o se fosse solo una concubina. Sta di fatto che suo figlio [[Arnolfo di Carinzia|Arnolfo]] venne unanimemente ritenuto illegittimo .</ref><br /><small>un figlio</small> |Figlio di [[Ludovico II il Germanico|Ludovico il Germanico]]; fu anche [[Sovrani d'Italia#Regnum Italiae|re d'Italia]] e [[Sovrani di Baviera#Sovrani della Baviera carolingia (788-911)|re di Baviera]]. |- |[[Engelschalk I d'Austria|'''Engelschalk I''']] <small>(... – 871)</small> | rowspan="2" |[[857]] | rowspan="2" |[[871]] | | rowspan="2" |Figli di [[Guglielmo I di Traungau]]; regnarono congiuntamente. |- |[[Guglielmo d'Austria|'''Guglielmo''']] <small>(... – 871)</small> | |- |[[Aribo d'Austria|'''Aribo''']] <small>(... – dopo il 909)</small> |[[871]] |[[893]] | |Capostipite della dinastia degli Aribonidi; contese il titolo a Engelschalk II. |- |[[Engelschalk II d'Austria|'''Engelschalk II''']] <small>(... – ...)</small> |[[893]] |? |[[Arnolfo di Carinzia#Discendenza|Ellinrata di Carinzia]] |Figlio di Engelschalk I; contese il titolo ad Aribo e fu ucciso durante una congiura. |- |'''[[Burcardo d'Austria|Burcardo]]''' |[[960]] |[[976]] |una figlia di [[Arnolfo di Baviera]] <small>un figlio</small> | |} ===Babenberg (976-1156) === {{Vedi anche|Babenberg}} {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Herzog Leopold I. Babenberg.jpg|120px]] | '''[[Leopoldo I di Babenberg|Leopoldo I]]'''<br /><small>(940 – 10 luglio 994)</small> | [[976]] | 10 luglio [[994]] | [[Riccarda di Sualafeldgau]]<br /><small>quattro figli e quattro figlie</small> | |- |[[File:Herzog Heinrich I. Babenberg.jpg|120px]] | '''[[Enrico I di Babenberg|Enrico I]]'''<br />''il Forte''<br /><small>(... – 23 giugno 1018)</small> | 10 luglio [[994]] | 23 giugno [[1018]] | - | Figlio di Leopoldo |- |[[File:AdalbertBabenberg.jpg|120px]] | '''[[Adalberto di Babenberg|Adalberto]]'''<br />''il Vittorioso''<br /><small>(985 ca. – 26 maggio 1055)</small> | 23 giugno [[1018]] | 26 maggio [[1055]] | (1) Glismonda<br /><small>forse nessun figlio</small><br />(2) [[Frozza Orseolo]]<br /><small>almeno un figlio</small> | Figlio di Leopoldo |- |[[File:Stift Heiligenkreuz - Babenbergerfenster 3 Ernst.jpg|120px]] | '''[[Ernesto di Babenberg|Ernesto]]'''<br />''il Coraggioso''<br /><small>(1027 ca. – 10 giugno 1075)</small> | 26 maggio [[1055]] | 10 giugno [[1075]] | (1) Adelaide di Eilenburg<br /><small>due figli e una figlia</small><br />(2) Svanilde<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Adalberto; ereditò la [[Marca ungherese|marca ungara]] da [[Sigfrido I di Sponheim]] |- |[[File:Herzog Leopold II. Babenberg.jpg|120px]] | '''[[Leopoldo II di Babenberg|Leopoldo II]]'''<br />''il Bello''<br /><small>(1050 – 12 ottobre 1095)</small> | 10 giugno [[1075]] | 12 ottobre [[1095]] | Ida di Formbach-Ratelnberg<br /><small>un figlio e sette figlie</small> | Figlio di Ernesto |- |[[File:Anton Cebej - Sv. Leopold.jpg|120px]] | '''[[Leopoldo III di Babenberg|Leopoldo III]]'''<br />''il Pio''<br /><small>(1073 – 15 novembre 1136)</small> | 12 ottobre [[1095]] | 15 novembre [[1136]] | (1) ''Nome sconosciuto''<br /><small>un figlio</small><br />(2) [[Agnese di Waiblingen]]<br /><small>cinque figli e cinque figlie</small> | Figlio di Leopoldo II;<br />è venerato come Santo Patrono dell'Austria |- |[[File:Leopold4.jpg|120px]] | '''[[Leopoldo IV di Babenberg|Leopoldo IV]]'''<br />''il Generoso''<br /><small>(1108 – 18 ottobre 1141)</small> | 15 novembre [[1136]] | 18 ottobre [[1141]] | Maria di Boemia<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Leopoldo III e Agnese;<br />dal 1139 come '''Leopoldo I''' fu anche [[Sovrani di Baviera|duca di Baviera]] |- |[[File:Jassomirgott.jpg|120px]] | '''[[Enrico II di Babenberg|Enrico II]]'''<br />''Jasomirgott''<br /><small>(1107 – 13 gennaio 1177)</small> | 18 ottobre [[1141]] | 17 settembre [[1156]] | (1) [[Gertrude di Supplimburgo]]<br /><small>nessun figlio</small><br />(2) [[Teodora Comnena (1134-1183)|Teodora Comnena]]<br /><small>due figli e una figlia</small> | Figlio di Leopoldo III e Agnese;<br />'''Enrico XI''' come [[Sovrani di Baviera|duca di Baviera]] |- |} == Duchi d'Austria (1156-1359) == Con il [[Privilegium minus]] del 1156, il margraviato d'Austria viene elevato a ducato. [[Enrico II di Babenberg|Enrico II]] diventa quindi primo duca d'Austria, rinunciando al ducato di Baviera che viene assegnato ad [[Enrico il Leone]]. === Babenberg (1156-1246) === {{Vedi anche|Babenberg}} {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Jassomirgott.jpg|120px]] | '''[[Enrico II di Babenberg|Enrico II]]'''<br />''Jasomirgott''<br /><small>(1107 – 13 gennaio 1177)</small> | 17 settembre [[1156]] | 13 gennaio [[1177]] | (1) [[Gertrude di Supplimburgo]]<br /><small>nessun figlio</small><br />(2) [[Teodora Comnena (1134-1183)|Teodora Comnena]]<br /><small>due figli e una figlia</small> | |- |[[File:Leopold V, Duke of Austria hlava.jpg|120px]] | '''[[Leopoldo V di Babenberg|Leopoldo V]]'''<br />''il Virtuoso''<br /><small>(1157 – 31 dicembre 1194)</small> | 13 gennaio [[1177]] | 31 dicembre [[1194]] | Elena di Ungheria<br /><small>almeno due figli</small> | Figlio di Enrico II e Teodora |- |[[File:Fridrich1Bab.jpg|120px]] | '''[[Federico I di Babenberg|Federico I]]'''<br /><small>(1175 – 16 aprile 1198)</small> | 31 dicembre [[1194]] | 16 aprile [[1198]] | - | Figlio di Leopoldo V;<br />governò in Austria |- |[[File:Leopold6.jpg|120px]] | '''[[Leopoldo VI di Babenberg|Leopoldo VI]]'''<br />''il Glorioso''<br /><small>(1176 – 28 luglio 1230) </small> | 16 aprile [[1198]] | 28 luglio [[1230]] | [[Teodora Angelina]]<br /><small>tre figli e quattro figlie</small> | Figlio di Leopoldo V;<br />governò in Stiria fino alla morte del fratello, quando i domini dei Babenberg furono riuniti nelle sue mani |- |[[File:Innsbruck 1 238.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Federico II di Babenberg|Federico II]]'''<br />''il Bellicoso''<br /><small>(15 giugno 1211 – 15 giugno 1246)</small> | 28 luglio [[1230]] | 15 giugno [[1246]] | (1) Sofia Lascarina<br /><small>nessun figlio</small><br />(2) Agnese di Merania<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Leopoldo VI |- |} === Interregno (disputa tra Baden e Přemyslidi) === Alla morte di Federico, la successione al ducato venne disputata tra diversi pretendenti: * [[Vladislao di Boemia|Vladislao]], figlio di [[Venceslao I di Boemia]], sposò la nipote di Federico, [[Gertrude di Babenberg]] nel [[1247]] e venne acclamato dalla nobiltà come il duca successore. * [[Ermanno VI di Baden-Baden]] ([[1248]]-[[1250]]) * [[Federico I di Baden-Baden]] ([[1250]]-[[1251]]) Nel [[1251]], Ottocaro II della dinastia dei [[Přemyslidi]] prese il controllo del paese. * [[Ottocaro II di Boemia]] ([[1251]]-[[1278]]) :Venceslao invase l'[[Austria]] nel [[1250]] e pose il proprio figlio come governatore. Ottocaro venne acclamato come duca dalla nobiltà nel [[1251]] e sposò la sorella del Duca Federico II [[Margherita di Babenberg|Margherita]] nel [[1252]]. Nel [[1260]] venne investito del titolo di duca dal re [[Riccardo di Cornovaglia]], [[Re di Germania|re dei Romani]]. === Asburgo (1278-1359) === {{Vedi anche|Asburgo}} Nel [[1278]] [[Rodolfo I d'Asburgo]], re dei Romani, sconfisse Ottocaro II e consegnò il ducato alla dinastia degli [[Asburgo]], i cui componenti erano spesso anche imperatori del [[Sacro Romano Impero]]. Molti duchi ebbero figli o fratelli come co-regnanti. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Minnigerode-rudolf.JPG|120px]] | [[File:Arms of Counts of Habsbourg.svg|50px]]<br />'''[[Rodolfo I d'Asburgo|Rodolfo I]]'''<br /><small>(1º maggio 1218 – 15 luglio 1291)</small> | 26 agosto [[1278]] | dicembre [[1282]] | (1) Gertrude di Hohenberg<br /><small>tre figli e sei figlie</small><br />(2) Isabella di Borgogna<br /><small>nessun figlio</small> | [[Sovrani di Germania|Re dei Romani]];<br />investì i suoi figli dei feudi di Austria, Stiria e Carniola |- |[[File:Habsburger-Portraits (van Sompel nach Sutman) c1640 Albrecht I.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Alberto I d'Asburgo|Alberto I]]'''<br /><small>(luglio 1255 – 1º maggio 1308)</small> | rowspan=2 | dicembre [[1282]] | 1º maggio [[1308]] | [[Elisabetta di Tirolo-Gorizia]]<br /><small>sette figli e cinque figlie</small> | Figlio di Rodolfo I;<br />fu eletto [[Sovrani di Germania|Re dei Romani]] nel 1298 |- | | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Rodolfo II d'Asburgo (1270-1290)|Rodolfo II]]'''<br /><small>(1270 – 10 maggio 1290)</small> | 1º giugno [[1283]] | Agnese di Boemia<br /><small>un figlio</small> | Figlio di Rodolfo I;<br />rinunciò ai suoi diritti in favore del fratello |- |[[File:Habsburger BSB Cod icon 330 fol 15v.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Rodolfo I di Boemia|Rodolfo III]]'''<br /><small>(1282 ca. – 4 luglio 1307) </small> | 27 luglio [[1298]] | 4 luglio [[1307]] | (1) [[Bianca di Francia (1278-1305)|Bianca di Francia]]<br /><small>una figlia</small><br />(2) Elisabetta di Polonia<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Alberto I;<br />fu associato al trono dal padre, divenuto [[Sovrani di Germania|Re dei Romani]];<br />'''Rodolfo I''' come [[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] |- |[[File:Friedrich der Schöne.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Federico I d'Asburgo|Federico I]]'''<br />''il Bello''<br /><small>(1289 – 13 gennaio 1330)</small> | rowspan=2 | 1º maggio [[1308]] | 13 gennaio [[1330]] | [[Isabella d'Aragona (1302-1330)|Isabella d'Aragona]]<br /><small>due figli e una figlia</small> | Figlio di Alberto I;<br />fu [[Sovrani di Germania|Anti-Re dei Romani]] come Federico III, poi co-regnante del legittimo imperatore [[Ludovico il Bavaro]] |- |[[File:Habsburger BSB Cod icon 330 fol 16v.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Leopoldo I d'Asburgo (duca)|Leopoldo I]]'''<br /><small>(4 agosto 1290 – 28 febbraio 1326)</small> | 28 febbraio [[1326]] | [[Caterina di Savoia]]<br /><small>due figlie</small> | Figlio di Alberto I;<br />co-regnante di suo fratello Federico, governò l'[[Austria Anteriore]] |- |[[File:Albrecht Zweite Österreich.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Alberto II lo Sciancato|Alberto II]]'''<br />''lo Sciancato''<br /><small>(12 dicembre 1298 – 16 agosto 1358)</small> | rowspan=2 | 13 gennaio [[1330]] | 16 agosto [[1358]] | [[Giovanna di Pfirt|Giovanna di Ferrette]]<br /><small>quattro figli e due figlie</small> | Figlio di Alberto I;<br />regnò congiuntamente con il fratello Ottone e poi con i nipoti Federico II e Leopoldo II fino alla loro morte |- |[[File:Ota hlava.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Ottone IV d'Asburgo|Ottone I]]'''<br />''il Gioioso''<br /><small>(23 luglio 1301 – 17 febbraio 1339)</small> | 17 febbraio [[1339]] | (1) Elisabetta di Baviera<br /><small>due figli</small><br />(2) Anna di Lussemburgo<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Alberto I;<br />co-regnante di suo fratello Alberto II, governò la [[Carinzia]] |- | rowspan=2 | [[File:Ota synci2.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Federico II d'Asburgo|Federico II]]'''<br /><small>(10 febbraio 1327 – 11 dicembre 1344)</small> | rowspan=2 | 17 febbraio [[1339]] | 11 dicembre [[1344]] | - | rowspan=2 | Figli di Ottone;<br />governarono congiuntamente la [[Carinzia]] |- | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Leopoldo II d'Asburgo|Leopoldo II]]'''<br /><small>(1328 – 10 agosto 1344)</small> | 10 agosto [[1344]] | - |- |[[File:Habsburger BSB Cod icon 330 fol 20v.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Rodolfo IV d'Asburgo|Rodolfo IV]]'''<br />''il Magnanimo''<br /><small>(1º novembre 1339 – 27 luglio 1365)</small> | 16 agosto [[1358]] | [[1359]] | Caterina di Lussemburgo<br /><small>nessun figlio</small> | Primogenito di Alberto II |- |} == Arciduchi d'Austria (1359-1804) == {{Vedi anche|Arciducato d'Austria}} Con il [[Privilegium maius]] del [[1359]], Rodolfo IV elevò l'Austria in [[arciducato d'Austria|arciducato]]. Il titolo di [[Arciduca]] fu effettivamente usato per primo da [[Ernesto I d'Asburgo|Ernesto il Duca di Ferro]] e formalmente riconosciuto come titolo del [[Sacro Romano Impero]] dall'imperatore [[Federico III d'Asburgo|Federico III]] solo nel [[1453]]. Molti dei duchi e [[arciduchi]] furono anche imperatori del [[Sacro Romano Impero]]. === Asburgo (1359-1780) === {{Vedi anche|Asburgo}} {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Habsburger BSB Cod icon 330 fol 20v.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Rodolfo IV d'Asburgo|Rodolfo IV]]'''<br />''il Magnanimo''<br /><small>(1º novembre 1339 – 27 luglio 1365)</small> | [[1359]] | 27 luglio [[1365]] | Caterina di Lussemburgo<br /><small>nessun figlio</small> | Primogenito di Alberto II |- |[[File:Albrecht Dritte Habsburg1.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Alberto III d'Asburgo|Alberto III]]'''<br />''Dalla Treccia''<br /><small>(9 settembre 1348 – 29 agosto 1395)</small> | rowspan=2 | 27 luglio [[1365]] | rowspan=2 | 9 settembre [[1379]] | (1) [[Elisabetta di Boemia (1358-1373)|Elisabetta di Boemia]]<br /><small>nessun figlio</small><br />(2) Beatrice di Norimberga<br /><small>un figlio</small> | rowspan=2 | Figli di Alberto II;<br />regnarono congiuntamente finché non divisero i loro possedimenti |- |[[File:Innsbruck 1 277.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Leopoldo III d'Asburgo|Leopoldo III]]'''<br /><small>(1º novembre 1351 – 9 luglio 1386)</small> | [[Verde Visconti]]<br /><small>quattro figli e due figlie</small> |- |} ==== Prima Separazione ==== I due fratelli Alberto III e Leopoldo III non vollero regnare congiuntamente e con il [[Trattato di Neuberg]] divisero i loro possedimenti. {| width=100% class="wikitable" style="background:#f5f5dc; text-align:center;" |- ! colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">'''Ramo Albertino''' (Austria propriamente detta)</span> |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Albrecht Dritte Habsburg1.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Alberto III d'Asburgo|Alberto III]]'''<br />''Dalla Treccia''<br /><small>(9 settembre 1348 – 29 agosto 1395)</small> | 9 settembre [[1379]] | 29 agosto [[1395]] | (1) [[Elisabetta di Boemia (1358-1373)|Elisabetta di Boemia]]<br /><small>nessun figlio</small><br />(2) Beatrice di Norimberga<br /><small>un figlio</small> | |- |[[File:Albrecht Vierte Habsburg.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Alberto IV d'Asburgo|Alberto IV]]'''<br />''il Paziente''<br /><small>(19 settembre 1377 – 14 settembre 1404)</small> | 29 agosto [[1395]] | 14 settembre [[1404]] | Giovanna Sofia di Baviera<br /><small>un figlio e una figlia</small> | Figlio di Alberto III |- |[[File:Albrecht II. von Habsburg.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Alberto II d'Asburgo|Alberto V]]'''<br /><small>(16 agosto 1397 – 27 ottobre 1439)</small> | 14 settembre [[1404]] | 27 ottobre [[1439]] | [[Elisabetta di Lussemburgo]]<br /><small>due figli e due figlie</small> | Figlio di Alberto IV;<br />'''Alberto II''' come [[Sovrani di Germania|Re dei Romani]];<br />[[Sovrani d'Ungheria|Re d'Ungheria]] [[Sovrani di Boemia|e di Boemia]] |- | colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">''Vacante ([[1439]]-[[1440]])''</span> |- |[[File:Ladislas the Posthumous 001.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Ladislao il Postumo|Ladislao]]'''<br />''il Postumo''<br /><small>(22 febbraio 1440 – 23 novembre 1457)</small> | 22 febbraio [[1440]] | 23 novembre [[1457]] | - | Figlio postumo di Alberto V;<br />'''Ladislao V''' come [[Sovrani d'Ungheria|Re d'Ungheria]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]];<br />dopo la sua morte, l'Austria passò al ramo Leopoldino |- |} {| width=100% class="wikitable" style="background:#ddeeff; text-align:center;" |- ! colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">'''Ramo Leopoldino''' ([[Ducato di Stiria|Stiria]], [[Carinzia]], [[Carniola]], [[Tirolo]] e [[Austria Anteriore]])</span> |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Innsbruck 1 277.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Leopoldo III d'Asburgo|Leopoldo III]]'''<br /><small>(1º novembre 1351 – 9 luglio 1386)</small> | 9 settembre [[1379]] | 9 luglio [[1386]] | [[Verde Visconti]]<br /><small>quattro figli e due figlie</small> | |- |[[File:Wilhelm Austria.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Guglielmo I d'Asburgo|Guglielmo]]'''<br />''l'Ambizioso''<br /><small>(1370 – 15 luglio 1406)</small> | rowspan=2 | 9 luglio [[1386]] | 15 luglio [[1406]] | [[Giovanna II di Napoli]]<br /><small>nessun figlio</small> | Primo figlio di Leopoldo III |- |[[File:Leopold IV.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Leopoldo IV d'Asburgo|Leopoldo IV]]'''<br />''il Superbo''<br /><small>(1371 – 3 giugno 1411)</small> | 3 giugno [[1411]] | [[Caterina di Borgogna]]<br /><small>nessun figlio</small> | Secondo figlio di Leopoldo III;<br />come co-regnante del fratello Guglielmo governò il Tirolo e l'Austria Anteriore |- |[[File:ERnest REin.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Ernesto I d'Asburgo|Ernesto I]]'''<br />''il Ferreo''<br /><small>(1377 – 10 giugno 1424)</small> | rowspan=2 | [[1402]] | rowspan=2 | [[1406]] | (1) Margherita di Pomerania<br /><small>nessun figlio</small><br />(2) [[Cimburga di Masovia]]<br /><small>due figli e due figlie</small> | Terzo figlio di Leopoldo III;<br />governò congiuntamente ai suoi tre fratelli |- |[[File:Anonym Herzog Friedrich IV. von Tirol.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Federico IV d'Asburgo|Federico IV]]'''<br />''Tascavuota''<br /><small>(1382 – 24 giugno 1439)</small> | (1) Elisabetta del Palatinato<br /><small>una figlia</small><br />(2) Anna di Braunschweig<br /><small>due figli e due figlie</small> | Quarto figlio di Leopoldo III;<br />governò congiuntamente ai suoi tre fratelli |- |} Nel 1406, ci fu una divisione dei territori controllati dal ramo Leopoldino. {| width=100% class="wikitable" style="background:#ddeeff; text-align:center;" |- ! colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">'''Ramo Leopoldino dell'[[Austria Interna]]''' (Stiria, Carinzia e Carniola)</span> |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:ERnest REin.jpg|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Ernesto I d'Asburgo|Ernesto I]]'''<br />''il Ferreo''<br /><small>(1377 – 10 giugno 1424)</small> | [[1406]] | 10 giugno [[1424]] | (1) Margherita di Pomerania<br /><small>nessun figlio</small><br />(2) [[Cimburga di Masovia]]<br /><small>due figli e due figlie</small> | |- | rowspan=2 | [[File:Hans Burgkmair d. Ä. 005.jpg|120px]] | rowspan=2 | [[File:Coat of Arms of the Holy Roman Emperor (c.1433-c.1450).svg|80px]]<br />'''[[Federico III d'Asburgo|Federico V]]'''<br /><small>(21 settembre 1415 – 19 agosto 1493)</small> | 10 giugno [[1424]] | rowspan=2 | 19 agosto [[1493]] | rowspan=2 | [[Eleonora d'Aviz|Eleonora del Portogallo]]<br /><small>tre figli e due figlie</small> | rowspan=2 | Figlio di Ernesto;<br />'''Federico III''' come [[Sovrani di Germania|Re dei Romani]] (dal 1440) e [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]] (dal 1452);<br />dal 1457 governò su tutta l'Austria |- | 23 novembre [[1457]] |- |[[File:Universitaetsgruender Erzherzog Albrecht VI.JPG|120px]] | [[File:Arms of the Archduchy of Austria.svg|50px]]<br />'''[[Alberto VI d'Asburgo|Alberto VI]]'''<br /><small>(18 dicembre 1418 – 2 dicembre 1463)</small> | 10 giugno [[1424]] | 2 dicembre [[1463]] | Matilde del Palatinato<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Ernesto;<br />governò in Austria Anteriore, poi in Alta Austria |- |} ''Tra il 1485 e il 1490, [[Mattia Corvino]], [[Sovrani d'Ungheria|re d'Ungheria]], si stabilì a [[Vienna]] come duca d'Austria.'' ==== Prima Riunificazione ==== Nel [[1493]] i territori austriaci furono riunificati sotto la reggenza di Massimiliano. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Albrecht Dürer - Portrait of Maximilian I - Google Art Project.jpg|120px]] | [[File:CoA Maximilian I of Habsburg.svg|80px]]<br />'''[[Massimiliano I d'Asburgo|Massimiliano I]]'''<br /><small>(22 marzo 1459 – 12 gennaio 1519)</small> | 19 agosto [[1493]] | 12 gennaio [[1519]] | (1) [[Maria di Borgogna]]<br /><small>un figlio e una figlia</small><br />(2) [[Anna di Bretagna]]<br /><small>nessun figlio (annullato)</small><br />(3) [[Bianca Maria Sforza]]<br /><small>nessun figlio</small> | [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]] dal 1508 |- |[[File:Bernard van Orley (1487-1541) Karel V - Koninklijk klooster van Brou 25-10-2016 10-06-36.jpg|120px]] | [[File:Greater Coat of Arms of Charles V Holy Roman Emperor, Charles I as King of Spain.svg|90px]]<br />'''[[Carlo V d'Asburgo|Carlo I]]'''<br /><small>(24 febbraio 1500 – 21 settembre 1558)</small> | 12 gennaio [[1519]] | 28 aprile [[1521]] | [[Isabella d'Aviz (1503-1539)|Isabella del Portogallo]]<br /><small>tre figli e due figlie</small> | Figlio di [[Filippo I di Castiglia|Filippo]], il figlio di Massimiliano;<br />'''Carlo V''' come [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />'''Carlo I''' come [[Sovrani di Spagna|Re di Spagna]], [[Sovrani di Sicilia|di Sicilia]] [[Re di Sardegna|e di Sardegna]];<br />'''Carlo IV''' come [[Sovrani di Napoli|Re di Napoli]];<br />'''Carlo II''' come [[Duchi di Borgogna|Duca di Borgogna]] |- |[[File:Bemberg Fondation Toulouse - Portrait paintings of Ferdinand I, Holy Roman Emperor by Jan Cornelisz Vermeyen Inv.1056.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Ferdinand I and Maximilian II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Ferdinando I d'Asburgo|Ferdinando I]]'''<br /><small>(10 marzo 1503 – 25 luglio 1564)</small> | 28 aprile [[1521]] | 25 luglio [[1564]] | [[Anna Jagellone|Anna di Boemia e Ungheria]]<br /><small>quattro figli e undici figlie</small> | Fratello di Carlo, che lo nominò Arciduca d'Austria;<br />[[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]] dal 1558;<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]] |- |} ==== Seconda Separazione ==== Nel 1564 i territorio austriaci vennero nuovamente divisi, questa volta tra i figli dell'imperatore [[Ferdinando I d'Asburgo|Ferdinando I]] del Sacro Romano: * L'''Austria Inferiore'' (Austria propriamente detta) passò al primo figlio di Ferdinando I, Massimiliano, ed ai suoi discendenti; * L'''Austria Superiore'' (Austria Anteriore e Tirolo) passò al secondo figlio di Ferdinando I, Ferdinando, ed ai suoi discendenti; * L'''Austria Interiore'' (Stiria, Carinzia e Carniola) passò al terzo figlio di Ferdinando I, Carlo, ed ai suoi discendenti. {| width=100% class="wikitable" style="background:#f5f5dc; text-align:center;" |- ! colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">Arciduchi governanti l'Austria</span> |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Nicolas Neufchâtel 002.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Ferdinand I and Maximilian II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Massimiliano II d'Asburgo|Massimiliano II]]'''<br /><small>(31 luglio 1527 – 12 ottobre 1576)</small> | 25 luglio [[1564]] | 12 ottobre [[1576]] | [[Maria di Spagna]]<br /><small>dieci figli e sei figlie</small> | Figlio di Ferdinando;<br />[[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]] |- |[[File:Hans von Aachen 003.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Rodolfo II d'Asburgo|Rodolfo V]]'''<br /><small>(18 luglio 1552 – 20 gennaio 1612)</small> | 12 ottobre [[1576]] | [[1608]] | - | Figlio di Massimiliano II;<br />fu progressivamente privato dei poteri effettivi dal fratello Mattia;<br />'''Rodolfo II''' come [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]] |- |[[File:Lucas van Valckenborch 003.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Mattia d'Asburgo|Mattia]]'''<br /><small>(24 febbraio 1557 – 20 maggio 1619)</small> | [[1608]] | 20 maggio [[1619]] | [[Anna d'Asburgo (1585-1618)|Anna d'Austria]]<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Massimiliano II;<br />[[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />'''Mattia II''' come [[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]] |- |[[File:Rubens - arquiduquealbertoVII01.jpg|120px]] | [[File:Coat of Arms of Archduke Albert of Austria as Governor-Monarch of the Low Countries.svg|80px]]<br />'''[[Alberto d'Austria|Alberto VII]]'''<br /><small>(15 novembre 1559 – 13 luglio 1621)</small> | 20 maggio [[1619]] | 5 ottobre [[1619]] | [[Isabella Clara Eugenia d'Asburgo|Isabella Clara di Spagna]]<br /><small>due figli e una figlia</small> | Figlio di Massimiliano II;<br />[[Governatore dei Paesi Bassi spagnoli|Principe sovrano dei Paesi Bassi meridionali]] insieme alla moglie, rinunciò al governo dell'Austria |- |} {| width=100% class="wikitable" style="background:#ccfbcc; text-align:center;" |- ! colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">Arciduchi governanti il Tirolo e l'Austria Anteriore</span> |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Francesco Terzio 002.jpg|120px]] | [[File:Coat of Arms of Ferdinand II, Archduke of Further Austria.svg|80px]]<br />'''[[Ferdinando II d'Austria|Ferdinando II]]'''<br /><small>(14 giugno 1529 – 24 gennaio 1595)</small> | 25 luglio [[1564]] | 24 gennaio [[1595]] | (1) [[Philippine Welser|Filippina Welser]]<br /><small>tre figli e una figlia</small><br />(2) [[Anna Caterina Gonzaga]]<br /><small>tre figlie</small> | Figlio di Ferdinando I |- | colspan=6 | [[Ferdinando II d'Austria|Ferdinando II]] morì senza un erede [[Patrilinearità|agnato]], così i suoi territori passarono al nipote Mattia. |- |[[File:Lucas van Valckenborch 003.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Mattia d'Asburgo|Mattia]]'''<br /><small>(24 febbraio 1557 – 20 maggio 1619)</small> | 24 gennaio [[1595]] | 20 maggio [[1619]] | [[Anna d'Asburgo (1585-1618)|Anna d'Austria]]<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Massimiliano II;<br />dal 1608 governa anche l'Austria |- |[[File:Justus Sustermans 012.jpg|120px]] | [[File:Coat of arms of Teutonic Order.svg|90px]]<br />'''[[Massimiliano III d'Austria|Massimiliano III]]'''<br /><small>(12 ottobre 1558 – 2 novembre 1618)</small> | [[1612]] | 2 novembre [[1618]] | - | Figlio di Massimiliano II;<br />[[Gran Maestri dell'Ordine Teutonico|Gran Maestro dell'Ordine Teutonico]];<br />reggente per conto del fratello Mattia |- |[[File:Ferdinand II King of Bohemia Holy Roman Emperor.jpg|120px]] | [[File:Middle Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|50px]]<br />'''[[Ferdinando II d'Asburgo|Ferdinando III]]'''<br /><small>(9 settembre 1578 – 15 febbraio 1637)</small> | 2 novembre [[1618]] | 5 ottobre [[1619]] | (1) [[Maria Anna di Baviera (1574-1616)|Maria Anna di Baviera]]<br /><small>quattro figli e tre figlie</small><br />(2) [[Eleonora Gonzaga]]<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Carlo II;<br />già governante di Stiria, Carinzia e Carniola |- |} {| width=100% class="wikitable" style="background:#ddeeff; text-align:center;" |- ! colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">Arciduchi governanti la Stiria, la Carinzia e la Carniola</span> |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Anonym Erzherzog Karl II.jpg|120px]] | [[File:Middle Arms of Ferdinand I and Maximilian II, Holy Roman Emperors.svg|50px]]<br />'''[[Carlo II d'Austria|Carlo II]]'''<br /><small>(3 giugno 1540 – 10 luglio 1590)</small> | 25 luglio [[1564]] | 10 luglio [[1590]] | [[Maria Anna di Wittelsbach|Maria Anna di Baviera]]<br /><small>sei figli e nove figlie</small> | Figlio di Ferdinando I |- |[[File:Ferdinand II King of Bohemia Holy Roman Emperor.jpg|120px]] | [[File:Middle Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|50px]]<br />'''[[Ferdinando II d'Asburgo|Ferdinando III]]'''<br /><small>(9 settembre 1578 – 15 febbraio 1637)</small> | 10 luglio [[1590]] | 5 ottobre [[1619]] | (1) [[Maria Anna di Baviera (1574-1616)|Maria Anna di Baviera]]<br /><small>quattro figli e tre figlie</small><br />(2) [[Eleonora Gonzaga]]<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Carlo II;<br />dal 1590 al 1593 governò sotto la reggenza di Massimiliano III |- |} ==== Seconda Riunificazione ==== Rodolfo, Mattia e Alberto non ebbero discendenza, e così, nel 1619, a seguito dell'abdicazione di Alberto, i suoi territori passarono a Ferdinando. In quello stesso anno Ferdinando divenne anche imperatore del Sacro Romano Impero. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Ferdinand II King of Bohemia Holy Roman Emperor.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Ferdinando II d'Asburgo|Ferdinando III]]'''<br /><small>(9 settembre 1578 – 15 febbraio 1637)</small> | 5 ottobre [[1619]] | [[1623]] | (1) [[Maria Anna di Baviera (1574-1616)|Maria Anna di Baviera]]<br /><small>quattro figli e tre figlie</small><br />(2) [[Eleonora Gonzaga]]<br /><small>nessun figlio</small> | '''Ferdinando II''' come [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]] |- |} ==== Terza Separazione ==== Nel 1623, però, [[Ferdinando II d'Asburgo|Ferdinando II]], impegnato nella [[Guerra dei Trent'anni]], divise nuovamente i territori austriaci: * L'''Austria Inferiore ed Interiore'' rimasero nelle mani dell'imperatore Ferdinando II e dei suoi discendenti; * L'''Austria Superiore e il Tirolo'' passarono a [[Leopoldo V d'Austria|Leopoldo]], fratello minore dell'imperatore, ed ai suoi discendenti. {| width=100% class="wikitable" style="background:#f5f5dc; text-align:center;" |- ! colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">Arciduchi governanti l'Austria Inferiore ed Interiore</span> |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Ferdinand II King of Bohemia Holy Roman Emperor.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Ferdinando II d'Asburgo|Ferdinando III]]'''<br /><small>(9 settembre 1578 – 15 febbraio 1637)</small> | [[1623]] | 15 febbraio [[1637]] | (1) [[Maria Anna di Baviera (1574-1616)|Maria Anna di Baviera]]<br /><small>quattro figli e tre figlie</small><br />(2) [[Eleonora Gonzaga]]<br /><small>nessun figlio</small> | |- |[[File:Jan van den Hoecke - Portrait of Emperor Ferdinand III.jpg|120px]] | [[File:Coat of Arms of Ferdinand III, Holy Roman Emperor.svg|80px]]<br />'''[[Ferdinando III d'Asburgo|Ferdinando IV]]'''<br /><small>(16 luglio 1608 – 2 aprile 1657)</small> | 15 febbraio [[1637]] | 2 aprile [[1657]] | (1) [[Maria Anna di Spagna]]<br /><small>quattro figli e due figlie</small><br />(2) [[Maria Leopoldina d'Asburgo|Maria Leopoldina d'Austria]]<br /><small>un figlio</small><br />(3) [[Eleonora Gonzaga-Nevers|Eleonora Gonzaga di Mantova-Nevers]]<br /><small>un figlio e tre figlie</small> | Figlio di Ferdinando III;<br />'''Ferdinando III''' come [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]] |- |[[File:Benjamin von Block 001.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Leopold I, Holy Roman Emperor.svg|80px]]<br />'''[[Leopoldo I d'Asburgo|Leopoldo VI]]'''<br /><small>(9 giugno 1640 – 5 maggio 1705)</small> | 2 aprile [[1657]] | 25 giugno [[1665]] | (1) [[Margherita Teresa di Spagna]]<br /><small>quattro figli</small><br />(2) [[Claudia Felicita d'Austria]]<br /><small>due figlie</small><br />(3) [[Eleonora del Palatinato-Neuburg]]<br /><small>dieci figli</small> | Figlio di Ferdinando IV e di Maria Anna;<br />'''Leopoldo I''' come [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]] |- |} {| width=100% class="wikitable" style="background:#ccfbcc; text-align:center;" |- ! colspan=6 | <span style="font-size: 120%;">Arciduchi governanti il Tirolo e l'Austria Superiore</span> |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Joseph Heintz d. Ä. 007.jpg|120px]] | [[File:Middle Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|50px]]<br />'''[[Leopoldo V d'Austria|Leopoldo V]]'''<br /><small>(9 ottobre 1586 – 13 settembre 1632)</small> | [[1623]] | 13 settembre [[1632]] | [[Claudia de' Medici]]<br /><small>due figli e tre figlie</small> | già governatore del Tirolo dal 1619 |- |[[File:Frans Luycx - Ferdinand Charles, Archduke of Further Austria.jpg|120px]] | [[File:Middle Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg|50px]]<br />'''[[Ferdinando Carlo d'Austria|Ferdinando Carlo]]'''<br /><small>(17 maggio 1628 – 30 dicembre 1662)</small> | 13 settembre [[1632]] | 30 dicembre [[1662]] | [[Anna de' Medici (1616-1676)|Anna de' Medici]]<br /><small>due figlie</small> | Figlio di Leopoldo V |- |[[File:Giovanni Maria Morandi 002.jpg|120px]] | align=center | {{Stemma con ornamenti comuni | Arcivescovo | stemma =Middle Arms of Rudolf II, Matthias and Ferdinand II, Holy Roman Emperors.svg | coef =0.4 }}'''[[Sigismondo Francesco d'Austria|Sigismondo Francesco]]'''<br /><small>(27 novembre 1630 – 25 giugno 1665)</small> | 30 dicembre [[1662]] | 25 giugno [[1665]] | [[Edvige del Palatinato-Sulzbach]]<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Leopoldo V;<br />fu Vescovo di Augusta, Gurk e Trento |- |} ==== Terza Riunificazione ==== Nel 1665, con la morte di Sigismondo Francesco, ebbe termine il ramo tirolese degli Asburgo. Il parente più prossimo di Sigismondo Francesco, l'imperatore del Sacro Romano Impero Leopoldo I poté così ereditarne i domini e riunire definitivamente i territori austriaci sotto la sua autorità. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- |[[File:Benjamin von Block 001.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Leopold I, Holy Roman Emperor.svg|80px]]<br />'''[[Leopoldo I d'Asburgo|Leopoldo VI]]'''<br /><small>(9 giugno 1640 – 5 maggio 1705)</small> | 25 giugno [[1665]] | 5 maggio [[1705]] | (1) [[Margherita Teresa di Spagna]]<br /><small>due figli e due figlie</small><br />(2) [[Claudia Felicita d'Austria]]<br /><small>due figlie</small><br />(3) [[Eleonora del Palatinato-Neuburg]]<br /><small>tre figli e sette figlie</small> | |- |[[File:Jožef I. (1705-1711).jpg|120px]] | [[File:Coat of Arms of Joseph I, Holy Roman Emperor.svg|80px]]<br />'''[[Giuseppe I d'Asburgo|Giuseppe I]]'''<br /><small>(26 luglio 1678 – 17 aprile 1711)</small> | 5 maggio [[1705]] | 17 aprile [[1711]] | [[Guglielmina Amalia di Brunswick-Lüneburg]]<br /><small>un figlio e due figlie</small> | Figlio di Leopoldo ed Eleonora;<br />[[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]] |- | [[File:Emperor Charles VI.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Charles VI, Holy Roman Emperor.svg|80px]]<br />'''[[Carlo VI d'Asburgo|Carlo III]]'''<br /><small>(1º ottobre 1685 – 20 ottobre 1740)</small> | 17 aprile [[1711]] | 20 ottobre [[1740]] | [[Elisabetta Cristina di Brunswick-Wolfenbüttel]]<br /><small>un figlio e tre figlie</small> | figlio di Leopoldo ed Eleonora;<br />'''Carlo VI''' come [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]];<br />[[Re di Napoli]], [[Sovrani di Sicilia|di Sicilia]] [[Re di Sardegna|e di Sardegna]];<br />[[Duca di Milano]] [[Duca di Parma e Piacenza|e di Parma]] |- | [[File:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Maria Theresa, Holy Roman Empress.svg|80px]]<br />'''[[Maria Teresa d'Austria|Maria Teresa]]'''<br /><small>(13 maggio 1717 – 29 novembre 1780)</small> | 20 ottobre [[1740]] | 29 novembre [[1780]] | [[Francesco I di Lorena|Imperatore Francesco I]]<br /><small>cinque figli e undici figlie</small> | figlia di Carlo;<br />[[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatrice consorte]];<br />[[Sovrani di Boemia|Regina di Boemia]], [[Sovrani d'Ungheria|Re d'Ungheria]];<br />[[Duchessa di Milano]] [[Duchi di Parma|e di Parma]] |- |} === Asburgo-Lorena (1780-1804) === {{Vedi anche|Asburgo-Lorena}} {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 width=16% | Ritratto ! rowspan=2 width=20% | Nome ! colspan=2 | Regno ! rowspan=2 width=18% | Matrimoni ! rowspan=2 width=28% | Note |- ! width=9% | Inizio ! width=9% | Fine |- | [[File:Joseph Hickel (attr) Joseph II als Mitregent seiner Mutter.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Joseph II, Holy Roman Emperor.svg|80px]]<br />'''[[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena|Giuseppe II]]'''<br /><small>(13 marzo 1741 – 20 febbraio 1790)</small> | 29 novembre [[1780]] | 20 febbraio [[1790]] | (1) [[Maria Isabella di Borbone-Parma|Maria Isabella di Parma]]<br /><small>due figlie</small><br />(2) [[Maria Giuseppa di Baviera]]<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Maria Teresa e Francesco I;<br />[[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]] dal 1765 (ma senza detenere un effettivo potere fino al 1780);<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]];<br />[[Duca di Milano]] |- | [[File:Kaiser Leopold II in Feldmarschallsuniform c1790.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Leopold II and Francis II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Leopoldo II d'Asburgo-Lorena|Leopoldo II]]'''<br /><small>(5 maggio 1747 – 1º marzo 1792)</small> | 20 febbraio [[1790]] | 1º marzo [[1792]] | [[Maria Luisa di Borbone-Spagna (1745-1792)|Maria Luisa di Spagna]]<br /><small>dodici figli e quattro figlie</small> | Figlio Maria Teresa e Francesco I;<br />'''Leopoldo II''' come [[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]];<br />[[Duca di Milano]];<br />'''Pietro Leopoldo''' come [[Sovrani di Toscana|Granduca di Toscana]] |- | [[File:Joseph Kreutzinger - Kaiser Franz I.jpg|120px]] | [[File:Middle Coat of Arms of Leopold II and Francis II, Holy Roman Emperors.svg|80px]]<br />'''[[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]]'''<br /><small>(12 febbraio 1768 – 2 marzo 1835)</small> | 1º marzo [[1792]] | 11 agosto [[1804]] | (1) [[Elisabetta Guglielmina di Württemberg]]<br /><small>una figlia</small><br /> (2) [[Maria Teresa di Borbone-Napoli|Maria Teresa di Napoli]]<br /><small>due figli e nove figlie</small> | Figlio di Leopoldo II;<br />[[Imperatori del Sacro Romano Impero|Imperatore]];<br />[[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]] [[Sovrani d'Ungheria|e d'Ungheria]];<br />[[Duca di Milano]] |- |} == Imperatori d'Austria (1804-1919) == {{Vedi anche|Impero austriaco|Impero austro-ungarico}} Nel [[1804]] [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]] prese il titolo di Imperatore d'Austria con il nome di ''Francesco I'' ed il 6 agosto [[1806]] il [[Sacro Romano Impero]] fu abolito. Il 12 giugno [[1867]] l'[[Impero austriaco]] divenne [[Impero austro-ungarico]]. === Asburgo-Lorena (1804-1919) === {{Vedi anche|Asburgo-Lorena}} {| class="wikitable" width="100%" style="text-align:center;" |- ! rowspan="2" width="16%" | Ritratto ! rowspan="2" width="20%" | Nome ! colspan="2" | Regno ! rowspan="2" width="18%" | Matrimoni ! rowspan="2" width="28%" | Note |- ! width="9%" | Inizio ! width="9%" | Fine |- | [[File:Joseph Kreutzinger - Kaiser Franz I.jpg|120px]] | [[File:Imperial Coat of Arms of the Empire of Austria (1815).svg|80px]]<br />'''[[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco I]]'''<br /><small>(12 febbraio 1768 – 2 marzo 1835)</small> | 11 agosto [[1804]] | 2 marzo [[1835]] | (2) [[Maria Teresa di Borbone-Napoli|Maria Teresa di Napoli]]<br /><small>due figli e nove figlie</small><br />(3) [[Maria Ludovica d'Asburgo-Este|Maria Ludovica d'Austria-Este]]<br /><small>nessun figlio</small><br />(4) [[Carolina Augusta di Baviera]]<br /><small>nessun figlio</small> | |- | [[File:Pavel Künl - Cesar Ferdinand I.jpg|120px]] | [[File:Imperial Coat of Arms of the Empire of Austria (1815).svg|80px]]<br />'''[[Ferdinando I d'Austria|Ferdinando I]]'''<br /><small>(19 aprile 1793 – 29 giugno 1875)</small> | 2 marzo [[1835]] | 2 dicembre [[1848]] | [[Maria Anna di Savoia]]<br /><small>nessun figlio</small> | Figlio di Francesco I;<br />'''Ferdinando V''' come [[Sovrani d'Ungheria|Re d'Ungheria]] [[Sovrani di Boemia|e di Boemia]];<br />abdicò dopo l'insurrezione viennese del 1848 |- | [[File:Emperor Francis Joseph.jpg|167x167px]] | [[File:Imperial Coat of Arms of the Empire of Austria.svg|80px]]<br />'''[[Francesco Giuseppe I d'Austria|Francesco Giuseppe I]]'''<br /><small>(18 agosto 1830 – 21 novembre 1916)</small> | 2 dicembre [[1848]] | 21 novembre [[1916]] | [[Elisabetta di Baviera]]<br /><small>un figlio e tre figlie</small> | Nipote di Ferdinando I;<br />[[Sovrani d'Ungheria|Re d'Ungheria]] [[Sovrani di Boemia|e di Boemia]] |- | [[File:Charles I of Austria.jpg|167x167px]] | [[File:Imperial Coat of Arms of the Empire of Austria.svg|80px]]<br />'''[[Carlo I d'Austria|Carlo I]]'''<br /><small>(17 agosto 1887 – 1º aprile 1922)</small> | 21 novembre [[1916]] | 3 aprile [[1919]] | [[Zita di Borbone-Parma|Zita di Parma]]<br /><small>cinque figli e tre figlie</small> | Bis-bisnipote di Francesco I;<br />'''Carlo III''' come [[Sovrani di Boemia|Re di Boemia]];<br />'''Carlo IV''' come [[Sovrani d'Ungheria|Re d'Ungheria]];<br />lasciò il paese dopo la proclamazione della Repubblica |- |} == Repubblica d'Austria == Nel 1919, dopo la sconfitta nella [[prima guerra mondiale]], l'[[Impero austro-ungarico]] venne sciolto, e l'Austria fu costituita in una [[Repubblica]], il cui capo di Stato divenne il [[Presidente federale dell'Austria|Presidente federale]] (''Bundespräsident''), mentre il capo del governo divenne il [[Cancelliere federale dell'Austria|Cancelliere federale]] (''Bundeskanzler''), che divenne la carica esecutiva dello Stato. Per gli elenchi dei funzionari, vedi: * [[Presidenti federali dell'Austria]] * [[Cancellieri federali dell'Austria]] == Note == <references /> == Voci correlate == *[[Austria]] *[[Casa d'Asburgo]] *[[Impero austriaco]] *[[Storia dell'Austria]] *[[Sacro Romano Impero]] *[[Consorti dei sovrani d'Austria]] == Altri progetti == {{interprogetto}} [[:Categoria:Liste di sovrani|Austria]] [[:Categoria:Sovrani d'Austria| ]] {{Portale|Austria|storia}} = Avstrijski vladarji it (povzetek, drug članek) = {{NN|Storia|aprile 2014}} {{Stato storico |nomeCorrente = Impero austriaco |nomeCompleto = |nomeUfficiale = Kaiserthum Österreich |linkBandiera = Flag of the Habsburg Monarchy.svg |paginaBandiera = Bandiera asburgica |linkStemma = Imperial Coat of Arms of the Empire of Austria (1815).svg |paginaStemma = Stemma imperiale asburgico |linkLocalizzazione = Austrian Empire (1815).svg |didascaliaLocalizzazione = L'Impero austriaco nel 1815 |linkMappa = |inno = [[Inno popolare|Kaiserhymne]] [[File:HaydnGottErhalteFranzDenKaiserQuartetVersionPianoReduction.ogg]] |motto = ''[[AEIOU|A.E.I.O.U.]]'' (Austriae Est Imperare Orbi Universo)<ref name=Motto>Il motto AEIOU risale all'epoca di [[Federico III d'Asburgo|Federico III]], che lo utilizzò come signatura per oggetti e edifici. Egli non fornì mai la spiegazione del significato, ma poco dopo la sua morte all'[[acronimo]] venne attribuito il significato di ''Austriae Est Imperare Orbi Universo'', ossia "spetta all'Austria regnare su tutto il mondo". Sebbene questo sia il significato più correntemente accettato, esistono anche altre interpretazioni (cfr. [[Casa d'Asburgo#Motto]]).</ref><br />([[Lingua italiana|ita]]: Spetta all'Austria regnare sul mondo intero) |lingua ufficiale = [[Lingua tedesca|Tedesco]] |lingua = [[Lingua tedesca|Tedesco]], [[Lingua ungherese|ungherese]], [[Lingua slovacca|slovacco]], [[Lingua rutena|ruteno]], [[Lingua slovena|sloveno]], [[Lingua ceca|ceco]], [[Lingua rom|ucraino]], [[Lingua croata|rom]], [[Lingua rumena|rumeno]], [[Lingua polacca|polacco]], [[yiddish]], [[Lingua ucraina|ucraino]], [[Lingua italiana|italiano]], [[Lingua serba|serbo]] |capitale principale = [[Vienna]] |altre capitali = |dipendente da = {{FRA 1804-1815}} (1809–1813) |dipendenze = {{bandiera|AUT 1804-1918}} [[Regno d'Ungheria (1538-1867)|Regno d'Ungheria]]<br />{{LOM-VEN}}<br />{{simbolo|Flag of Kraków.svg}} [[Repubblica di Cracovia]] <small>(1815-1846)</small><br />{{simbolo|Flag of the Grand Duchy of Cracow.svg}} [[Granducato di Cracovia]]<small>(1846-1867)</small> |governo = [[Assolutismo monarchico|Monarchia assoluta]] |titolo capi di stato = Imperatore d'Austria, Re d'Ungheria (dal 1867) |elenco capi di stato = * [[Francesco I d'Austria]] <small>(1804-1835)</small> * [[Ferdinando I d'Austria]] <small>(1835-1848)</small> * [[Francesco Giuseppe I d'Austria]] <small>(1848-1867)</small> |titolo capi di governo = Cancelliere, Primo Ministro (dal 1848) |elenco capi di governo = [[Klemens Wenzel von Metternich]]<br />[[Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky]]<br />[[Karl Ludwig von Ficquelmont]], [[Franz von Pillersdorf]]<br />[[Johann von Wessenberg-Ampringen]]<br />[[Felix zu Schwarzenberg]]<br />[[Johann Bernhard von Rechberg und Rothenlöwen]]<br />[[Ranieri Ferdinando d'Asburgo-Lorena]]<br />[[Alexander von Mensdorff-Pouilly]]<br />[[Richard Belcredi]]<br />[[Friedrich Ferdinand von Beust]] |organi deliberativi = [[Dieta (storia)|Dieta imperiale]] |inizio = 11 agosto 1804 |primo capo di stato = [[Francesco I d'Austria]] (Imperatore d'Austria) |evento iniziale = [[Sacro Romano Impero Germanico#La fine del titolo imperiale|Pressioni di Napoleone sul Sacro Romano Impero]] |fine = 12 giugno 1867 |ultimo capo di stato = [[Francesco Giuseppe d'Austria]] <small>(1848-1867)</small> |evento finale = [[Ausgleich]] |area geografica = [[Europa centrale]] |territorio originale = |superficie massima = 698 700 |periodo massima espansione = [[XIX secolo]] |popolazione = 21 225 913 |periodo popolazione = 1805 |moneta = [[Gulden]] (''fiorino'') |religioni preminenti = [[Chiesa Cattolica|Cattolicesimo]], [[protestantesimo]] |religione di stato = [[Chiesa Cattolica|Cattolicesimo]] |altre religioni = [[Ebraismo]], [[Islam]] |stato precedente = [[File:Flag of Archduchy of Austria (1894 - 1918).svg|20px|border]] [[Arciducato d'Austria]]<br />[[File:Flag of Hungary (1867-1918).svg|20px|border]] [[Regno d'Ungheria (1538-1867)|Regno d'Ungheria]] |stato successivo = {{AUT-HUN}}<br />{{bandiera|ITA 1861-1946}} [[Regno d'Italia (1861-1946)|Regno d'Italia]]<ref>Quando, il 17 marzo 1861, venne proclamato il [[Regno d'Italia (1861-1946)|Regno d'Italia]] e l'ex territorio austriaco della [[Lombardia]] ne venne dichiarato parte integrante vi era ancora l'Impero austriaco, che diventerà "Austro-Ungarico" solo nel 1867. Inoltre nel 1866 l'Italia conquistò anche il [[Veneto]]</ref> |stato attuale = {{AUT}}<br />{{ITA}}<br />{{SVN}}<br />{{HRV}}<br />{{HUN}}<br />{{ROU}}<br />{{POL}}<br />{{CZE}}<br />{{SRB}}<br />{{SVK}}<br />{{UKR}} |portale = Asburgo |primoMinistro = [[Klemens von Metternich|Metternich]] (1804) }} {{doppia immagine|right|Imperial Standard of the Austrian Empire (1815-1866).svg||Austrian Imperial Standard - Infantry pattern mix early 19th century.svg||Stendardi imperiali con stemma ''semplificato'' (a sinistra) e stemma ''medio'' (usati anche nell'Impero austro-ungarico fino al 1915)|larghezza totale=300}} L{{'}}'''Impero austriaco''' ({{tedesco|Kaiserthum Österreich}}; {{ungherese|Osztrák Birodalom}}<ref>{{croato|Austrijsko Carstvo}}; {{slovacco|Rakúske cisárstvo}}; {{sloveno|Avstrijsko cesarstvo}}; {{ceco|Rakouské císařství}}; {{serbo|Аустријско царство|Austijsko carstvo}}; {{romeno|Imperiul Austriac}}; in [[ladino dolomitico|ladino]] ''Impero di Striaci''; in [[lingua friulana|friulano]]: ''Imperi Austriac'' o ''Imperi Striac''; in [[lingua veneta|veneto]]: ''Inpero Austriaco''.</ref>) venne costituito nel 1804 come [[monarchia ereditaria]] sui [[Casa d'Asburgo|domini asburgici]], in seguito al dissolvimento del [[Sacro Romano Impero]] e alla formazione del [[Primo Impero francese]] da parte di [[Napoleone Bonaparte]]. Il primo imperatore d'Austria fu [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco I d'Asburgo-Lorena]], che al tempo portava anche il titolo di [[Imperatore del Sacro Romano Impero|Imperatore Eletto dei Romani]], abbandonato nel 1806 in seguito alla [[dissoluzione del Sacro Romano Impero]]. Per mantenere il titolo imperiale, si proclamò imperatore d'Austria nei suoi [[Monarchia asburgica|domini ereditari]]. Dopo alcuni tentativi di riforma costituzionale, nel 1867 vi fu una parificazione di status con la parte ungherese del regno (''[[Ausgleich]]'') e quindi l'Impero d'Austria è conosciuto da quel momento con il nome di [[Impero austro-ungarico]]. == Storia == {{Vedi anche|Arciducato d'Austria|Storia dell'Austria#Asburgo-Lorena}} Nel 1740 divenne [[Arciduca d'Austria|Arciduchessa d'Austria]] [[Maria Teresa d'Asburgo]] (prima e unica donna a ereditare il titolo) insieme al titolo di Regina d'Ungheria e di Boemia. Dopo la [[guerra di successione austriaca]], non potendo accedere alla carica di [[imperatore del Sacro Romano Impero]] a causa della [[legge salica]], fece incoronare nel 1745 il marito e alla sua morte nel 1765, il figlio [[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena]] che, solo alla morte della madre nel 1780, divenne così arciduca d'Austria e imperatore del Sacro Romano Impero. ===Nascita=== L'impero austriaco ebbe origine nel 1804, quando le [[guerre napoleoniche]] avevano portato al [[Reichsdeputationshauptschluss|collasso definitivo]] del [[Sacro Romano Impero]], che si sarebbe sciolto due anni dopo (1806). L'allora imperatore [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]] non intendeva essere spogliato del prestigioso titolo di imperatore (anche se del tutto formale, poiché non gli consentiva alcuna autorità sui principi del [[Sacro Romano Impero]] dopo la [[guerra dei trent'anni]]), né voleva essere da meno del suo rivale francese. Decise così di autoproclamarsi '''Imperatore d'Austria''' (fino a quel momento i suoi titoli – oltre a quello di [[imperatore del Sacro Romano Impero]] – erano [[arciduca d'Austria]] e [[re d'Ungheria]]). Il neoproclamato Impero riuniva appunto i [[Monarchia asburgica|territori dinastici della Casa d'Austria]]. I territori dinastici erano composti da Stati imperiali del [[Sacro Romano Impero Germanico]] e da Stati non appartenenti a esso. Erano organizzati in entità autonome con proprie amministrazioni. Gli Stati dell'Impero appartenenti ai beni allodiali della [[Casa d'Austria]] facevano parte della [[Provincia austriaca]] ed erano composti da * arciducato dell'Austria interna (''Innerösterreich'') composto dai Paesi sopra l'[[Enns (fiume)|Enns]] (Linz) e dai Paesi sotto l'Enns ([[Vienna]]) * ducato di Stiria (''[[Stiria | Steiermark]] '') * ducato di Carinzia (''Kärnten'') * ducato di Carniola (''[[Carniola | Krain]] '') * contea di Gorizia e Gradisca (''[[Contea di Gorizia | Görz]] '') * litorale austriaco (''[[Litorale austriaco|Küstenland]]'') * contea del Tirolo (''Tirol'') * signorie dell'Arlberg * Vorarlberg (dal 1772 autonomo dall'Arlberg) [[Austria Anteriore]] (''Vorderösterreich'') (1376-1786) suddiviso nei vari distretti (''Oberämter'') * margraviato di Burgau * langraviato di Brisgovia * langraviato di Ortenau * contea di Hohenberg (alta: Rottenburg, bassa: le 5 città danubiane di Ehningen, Mengen, Munderkingn, Riedlingen, Saulgau) * langraviato di Nellenburg (Stockach) * langraviato di Svevia (Altdorf) * distretto di Bregenz * signoria di Winnweiler * Paesi Bassi austriaci (perduti nel 1790) * Regno di Boemia (Boemia, Moravia, Slesia, Lusazia) * Signoria di [[Trieste]] * Stato di [[Milano]] * [[Granducato di Toscana]] Stati fuori l'impero: * Regno di Ungheria e di Galizia * Ex repubblica di Venezia: [[Regno Lombardo-Veneto]] === Le guerre napoleoniche === {{Vedi anche|Guerre napoleoniche}} [[File:Map Austria in the napoleonic age 1928-1940 - Touring Club Italiano CART-TRC-61.jpg|thumb|Mappa del territorio austriaco durante del guerre napoleoniche]] Come tutto il resto d'[[Europa]] l'Impero austriaco fu scosso profondamente dalla [[Rivoluzione francese]] e dalle ambizioni di [[Napoleone Bonaparte]]. Il timore delle ripercussioni che l'ideologia rivoluzionaria francese avrebbe potuto avere sui sudditi fecero dell'Austria una nemica implacabile della [[Francia]] napoleonica. L'imperatore Francesco I guidò la ''prima coalizione antifrancese'' contro la Francia di [[Napoleone Bonaparte|Napoleone]], e subì le due gravi sconfitte di [[battaglia di Ulma|Ulma]] e [[battaglia di Austerlitz|Austerlitz]]. In quest'occasione l'Impero austriaco cedette alla Francia il [[Veneto]]. Consigliato dal principe [[Klemens von Metternich|Metternich]], già in servizio dal 1801, Francesco I dichiarò nuovamente guerra alla Francia; Napoleone, insieme al suo esercito, arrivò sino alle porte di Vienna, e costrinse gli austriaci a firmare l'umiliante [[trattato di Schönbrunn|pace di Schönbrunn]], con il quale cedettero il [[Tirolo]], la [[Galizia (Europa centrale)|Galizia]], le [[province illiriche]] e le città di Trieste e [[Fiume (Croazia)|Fiume]]. Dopo la grave sconfitta subita il primo ministro [[Klemens von Metternich]] decise di cambiare tattica e volle cercare in Napoleone un alleato, in attesa del momento della rivincita. Per suggellare il patto [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]] rinunciò ufficialmente al titolo di imperatore del Sacro Romano Impero e diede in sposa a Napoleone [[Maria Luisa d'Asburgo-Lorena]]. In seguito alle disastrose sconfitte dei francesi a [[battaglia di Lipsia|Lipsia]] (1813) e a [[battaglia di Waterloo|Waterloo]] (1815) venne istituito il [[Congresso di Vienna]] (i mutamenti territoriali e gli accordi che distinsero l'epoca napoleonica causarono molti cambiamenti nella [[geografia]] dell'Impero austriaco, ma questi furono perlopiù di carattere transitorio). === La Restaurazione === {{Vedi anche|Restaurazione}} Nell'ottobre del 1814 si aprì a Vienna il congresso, che vide riuniti tutti i capi di stato d'[[Europa]]. Il congresso prevedeva il ripristino degli ''antichi regimi europei'' e il ritorno alla situazione politico-territoriale precedente le guerre napoleoniche e la rivoluzione, secondo i principi di "equilibrio" e "legittimità". L'Austria riprese possesso di tutti i territori in Italia, in [[Polonia]] e nei Balcani, e formò la ''Santa Alleanza'' con Russia e [[Prussia]], il cui compito era la reciproca difesa nel caso di rivolte filofrancesi o di indipendenza nazionale. [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II d'Austria]], profondamente condizionato dal primo ministro Metternich, continuò la sua politica accentratrice e tradizionalista, riducendo lo stato a un dispotismo soffocante; ciò mise le basi per i moti rivoluzionari del 1848. Dopo la morte di Francesco I, salì al trono imperiale l'epilettico figlio [[Ferdinando I d'Austria]] che, incapace di governare com'era, si lasciò influenzare più del padre dal principe Metternich, sul quale il popolo riversava il proprio scontento. Durante la Restaurazione in [[Austria]] vi fu il periodo Biedermeier, ovvero un periodo di pace che si sarebbe prolungato fino al 1848. In questo periodo in tutto l'Impero cresceva il dissenso a causa dei nuovi sentimenti nazionalistici, liberali e democratici; molti esponenti degli alti ceti della società ungherese cominciarono a chiedere maggiore autonomia, gli italiani la libertà dal giogo austriaco e quasi tutte le altre etnie rivendicavano la propria indipendenza, o come nel caso della Boemia una maggiore autonomia da [[Vienna]]. [[File:Friedrich von Amerling 003.jpg|thumb|upright|Francesco I]] ==== Il '48 nell'Impero ==== {{Vedi anche|1848 in Austria}} Il 1848 fu un anno di rivolta generale per l'Impero austriaco. A Vienna, la capitale, dove la popolazione aveva sempre appoggiato la politica degli Asburgo, studenti e molti insegnanti diedero avvio a una rivolta contro l'autorità e la continua centralizzazione del potere nelle mani dell'Imperatore, chiedendo una costituzione democratica e la cacciata di Metternich dalla cancelleria imperiale. L'esercito intervenne immediatamente, mentre i reali vennero trasferiti segretamente a [[Innsbruck]]. Inizialmente le richieste furono tutte accolte, compresa quella di congedare Metternich (il quale diede le dimissioni dicendo "se è per il bene dell'Austria ne sarò felice"). Venne anche concessa l'uguaglianza di tutti i sudditi di fronte alla legge. In seguito, nonostante le iniziali promesse e concessioni fatte dall'imperatore ai rivoltosi di [[Vienna]], venne ripresa la vecchia politica imperiale di assolutismo e soppressione delle aspirazioni rivoluzionarie della cittadinanza. Per liberare Vienna, ancora in mano ai rivoltosi, venne chiamato il generale Windisch-Graetz, che venne fiancheggiato da 40.000 soldati del croato [[Josip Jelačić|Jelacic]]: in poco tempo questi circondarono la capitale e la espugnarono. In Italia intanto il feldmaresciallo [[Josef Radetzky]] combatteva i rivoltosi italiani fiancheggiati dai piemontesi: questi vennero sconfitti e le truppe austriache poterono reinsediarsi in tutto il [[Regno Lombardo-Veneto]]. Se in Austria si mirava alla riduzione del potere dell'imperatore nelle zone prevalentemente [[slavi|slave]], come la Boemia e la [[Carniola]], si voleva invece frenare la continua ''germanizzazione'' del territorio e della popolazione. Come a Vienna, anche a [[Praga]] scoppiarono moti indipendentistici guidati dalla gioventù boema, che vennero però soffocati nel sangue. In Ungheria, invece, vi fu una vera dichiarazione di indipendenza da parte di [[Lajos Kossuth|Kossuth]]. Vennero subito creati numerosi organi statali ungheresi e un esercito: con questa dichiarazione l'Ungheria era entrata in guerra con l'Austria. Quest'ultima, con l'appoggio della Russia, riuscì ad accerchiare gli ungheresi: l'esercito imperiale austriaco avanzava dalla Boemia e dalla [[Croazia]] verso [[Budapest]], mentre dalla [[Transilvania]] muoveva quello russo. Con il nuovo primo ministro [[Felix Schwarzenberg|Schwarzenberg]], dopo alcuni mesi, nel 1849 le truppe imperiali riuscirono ad avere la meglio sull'esercito ungherese che, accerchiato sia da est sia da ovest, dovette firmare la resa nell'agosto del 1849. La repressione culminò con le impiccagioni avvenute ad [[Arad (Romania)|Arad]] a fine settembre. === La guerra di Crimea e la fine della Santa alleanza === Nel 1853 la Russia dichiarò guerra all'impero ottomano per espandere i propri domini fino al [[Bosforo]] e alle regioni slave dei Balcani; la Francia e la Gran Bretagna che vedevano minacciata l'incolumità della [[Turchia]] (il cui smembramento avrebbe creato un enorme vuoto nella scena politica europea) aprirono le ostilità con la Russia, la quale contava sull'aiuto dell'[[Austria]]. Francesco Giuseppe però, non volendo incentivare l'espansione russa e inimicarsi l'occidente, rimase neutrale nei confronti di tutti gli stati coinvolti nel conflitto, mobilitando però l'esercito e ammassandolo nella [[Galizia (Europa centrale)|Galizia]], nella [[Bucovina]] e nella [[Transilvania]]: di conseguenza per scoraggiare un eventuale intervento austriaco, lo [[zar]] [[Nicola I di Russia|Nicola I]] fu costretto a schierare molte truppe, così da indebolire il fronte aperto contro Francia, Turchia e Gran Bretagna. La sconfitta dell'[[impero russo]] non si fece attendere e la resa agli alleati avvenne nel 1856; lo zar fu profondamente amareggiato dal comportamento dell'alleato austriaco, il quale non solo non aiutò la Russia ma si schierò, seppur non formalmente, con le potenze occidentali: ciò sancì la fine della [[Santa Alleanza]] e l'inizio dell'inevitabile caduta del reazionismo. === Il "Compromesso" === Nel 1848 [[Ferdinando I d'Austria|Ferdinando I]] abdicò a favore di [[Francesco Giuseppe]], che aveva combattuto a fianco del generale Radetzky. Il nuovo imperatore, nel tentativo di centralizzare lo stato, creò un'efficiente burocrazia e un esercito ben organizzato che potesse controllare i vasti confini dell'impero. Il problema venutosi a creare in Italia non si concluse però con le vittorie del generale [[Josef Radetzky]] contro i piemontesi, poiché i milanesi e i veneti puntavano all'unione con il [[Regno di Sardegna]] e alla creazione di uno stato unitario italiano. Così dopo continue provocazioni da parte dei piemontesi [[Francesco Giuseppe I d'Austria]] mosse guerra nel 1859 al [[Piemonte]], il quale protetto da [[Napoleone III di Francia]] ricevette l'aiuto delle truppe francesi che sbarcarono al [[porto di Genova]]. I generali austriaci, insicuri su come procedere, stettero sulla difensiva, subendo le gravi sconfitte di [[Battaglia di Magenta|Magenta]] e [[battaglia di Solferino e San Martino|Solferino]] a seguito delle quali l'esercito imperiale si ritirò nuovamente nel [[Fortezze del Quadrilatero|Quadrilatero]], cedendo ai piemontesi la [[Lombardia]] pur conservando il [[Veneto]]. In seguito alla politica espansionistica del cancelliere prussiano [[Otto von Bismarck]], la Prussia-garante dell'unione della Germania in un unico stato nazionale-si scontrò con l'Impero austriaco, che dovette contemporaneamente fronteggiare alcuni regni tedeschi e lo stesso [[Regno d'Italia]] (alleatisi strategicamente con la [[Prussia]]). La guerra fu combattuta su due fronti distinti: il fronte italiano costituì la [[Terza guerra di indipendenza italiana|terza guerra di indipendenza]], dove gli austriaci sconfissero gli italiani a [[Custoza]] e [[Battaglia di Lissa (1866)|Lissa]] e tuttavia tale vittoria fu annullata dalla disastrosa sconfitta sul [[Guerra austro-prussiana|fronte austro-prussiano]], che si concluse con la definitiva vittoria dei prussiani nella [[battaglia di Sadowa]]. In seguito a tale sconfitta, che comportò pesanti perdite territoriali, e alle successive pressioni da parte della nobiltà ungherese e del popolo magiaro, l'Imperatore [[Francesco Giuseppe]] firmò il ''Compromesso'' che sostituiva all'Impero austriaco una duplice monarchia, ovvero l'[[Austria-Ungheria]], formata da [[Cisleitania|Impero austriaco]] e [[Transleitania|Regno d'Ungheria]]. === La Grande guerra e la fine dell'Impero === {{Vedi anche|Impero austro-ungarico|Prima guerra mondiale}} Nel 1867 Francesco Giuseppe firmò l'''[[Ausgleich]]'', ovvero un compromesso che divideva la [[monarchia asburgica]] in [[Cisleitania|Impero austriaco]] e [[Transleitania|Regno d'Ungheria]], che politicamente e militarmente erano uniti, ma in quanto a politica interna e amministrazione erano due entità separate. Ciò riappacificò le due nazionalità dominanti nell'Impero austriaco, ovvero gli austriaci e i magiari che adesso si ritrovavano a condividere il comando dello stesso stato. In seguito al compromesso, la politica espansionistica imperiale si spostò dalla Germania ai Balcani, ove si trovò in conflitto d'interessi con la Russia, che come l'Austria si stava espandendo nella regione ai danni dell'[[impero ottomano]]. La situazione politica venutasi a creare nell'Europa alla fine del XIX secolo costrinse l'impero austriaco, per motivi di convenienza, a firmare la [[Triplice Alleanza (1882)|Triplice alleanza]] a fianco dei suoi nemici storici Germania e Italia. ==== 1914-1916 ==== [[File:Coat of Arms of Emperor Franz Joseph I.svg|thumb|upright|Stemma personale di Francesco Giuseppe I]] Nel 1914 in seguito all'assassinio dell'arciduca [[Francesco Ferdinando d'Asburgo-Este|Francesco Ferdinando]], a [[Sarajevo]], esplose la [[prima guerra mondiale]], innescando un complesso meccanismo di alleanze tra gli ''stati europei'', che vide schierati da una parte le ''potenze centrali'' ([[Austria-Ungheria]], Germania), dall'altra quelle ''occidentali'' (Francia, [[Regno Unito]] e Italia) e la Russia: l'Italia in realtà era da circa trent'anni alleata dell'Austria ma si schierò sul fronte opposto. Gli austriaci, anello debole dell'alleanza con i tedeschi, alternarono sconfitte ad alcuni sterili successi sulle potenze alleate, ma quella che sarebbe dovuta essere una ''guerra lampo'', si trasformò in una logorante guerra di trincea che finì per indebolire progressivamente il già malandato esercito austriaco; nonostante ciò l'Austria-Ungheria, grazie al diretto intervento tedesco sul fronte italiano, avrebbe più tardi sconfitto gli italiani a [[Caporetto]], facendoli indietreggiare fino al fiume [[Piave]]. ==== 1916-1918 ==== Gli eserciti delle due grandi potenze centrali riuscirono per quattro anni a difendere i confini dalle controffensive di Francia, Russia, Italia e Gran Bretagna, che aveva orchestrato un imponente blocco navale contro l'Austria e la Germania; ciò fece scoppiare in entrambi i Paesi tensioni che, particolarmente nell'[[impero austro-ungarico]], si trasformarono in vere e proprie rivolte; infatti le numerose nazionalità comprese nell'impero decisero di prendersi l'indipendenza con la forza. Con lo scoppio nell'ultimo anno della guerra di tali rivolte e con la sconfitta di [[Vittorio Veneto]], l'Austria si trovò impossibilitata a continuare la guerra e firmò l'armistizio nel 1918, che però non contribuì a risolvere i problemi interni del Paese. Nel 1916 era morto Francesco Giuseppe; a lui successe [[Carlo I d'Austria|Carlo I]], che perdendo la guerra (1918), in seguito alla rivolta generale delle nazionalità dell'impero, fu condannato all'esilio sull'isola di [[Madera]], e i domini asburgici furono definitivamente divisi in stati indipendenti. == Motto == {{vedi anche|AEIOU}} Il famoso motto A.E.I.O.U. rende l'idea di quanto i sovrani della casata d'[[Asburgo]] aspirassero a un potere sempre più vasto, in grado di unire sotto la loro dinastia tutta l'[[Europa]]. {{Citazione|AEIOU-Austriae Est Imperare Orbi Universo|Motto della casa d'[[Asburgo|Absburgo]]}} Traducibile come: Spetta all'Austria comandare sul mondo intero. In [[lingua tedesca|tedesco]] circolava l'interpretazione: {{Citazione|AEIOU-Alles Erdreich Ist Österreich Untertan|L'Intero Mondo è Soggetto all'Austria}} {{Citazione |AEIOU- L'Austria è Simbolo di un Potere Imperante infinito qual l'Universo est}} Ma era diffusa, in Europa, la parodia di tale motto, reso come "Austria Erit In Orbe Ultima" (L'Austria sarà l'ultima tra le nazioni). == Amministrazione e politica == L'impero austriaco, era diviso in vari organi amministrativi chiamati ''diete'', queste potevano riunirsi in consiglio nella capitale per discutere di problemi e questioni. Ogni dieta eleggeva i propri rappresentanti che avevano il compito di illustrare e discutere degli avvenimenti dinnanzi al governo centrale di [[Vienna]]. Le diete perlopiù servivano da intermediario fra le varie etnie dell'Impero e la dominante ''maggioranza tedesca''. A capo dello stato vi era l'imperatore, che dal 1867 assunse anche il titolo di ''re d'Ungheria'', le sue decisioni dovevano rispettare le norme della [[Costituzione]], che poteva essere a sua volta discussa e cambiata. All'inizio della sua costituzione l'Impero guidato da [[Klemens von Metternich]] assunse un aspetto conservatore e reazionario, ma dopo le sconfitte subite nelle guerre di indipendenza italiane e nella [[guerra austro-prussiana]] l'imperatore Francesco Giuseppe fu "costretto" dalle circostanze ad attuare riforme liberali con aria democratica, concedendo ai sudditi una costituzione e un parlamento, che non aveva comunque influenza sul sovrano come avveniva in [[Gran Bretagna]] o in altri Paesi occidentali. L'[[Ungheria]] a differenza delle altre regioni dell'impero austriaco, era suddivisa in ''contee'', un'istituzione che il regno mantenne anche sotto il dominio asburgico, poiché il decentramento del potere dei secoli antecedenti al 1800 lo permetteva; ma ciò non fu solo una questione di ''"arretratezza feudale"'' dell'Impero, ma fu un'abile mossa politica che fece ai suoi tempi [[Ferdinando II d'Asburgo|Ferdinando II]], infatti mantenendo la struttura dello stato magiaro riuscì ad avere l'appoggio dell'aristocrazia, nella quale era concentrato tutto il potere del [[Regno d'Ungheria (1538-1867)|regno d'Ungheria]]. Però proprio grazie al mantenimento di questa istituzione, lo stesso imperatore contribuì a mantenere viva la coscienza di una nazione magiara, che si concretizzò nei moti del 1848. [[File:Austrian imperial crown dsc02787.jpg|thumb|upright|Corona dell'imperatore (in origine la corona di [[Rodolfo II d'Asburgo|Rodolfo II]]).]] === Politica estera === La politica dell'Impero austriaco, soprattutto dal 1804 al 1866, mirava a una graduale affermazione dello Stato asburgico in [[Germania]] e in Italia, e a un costante accentramento del potere nelle mani dell'Imperatore. Le guerre napoleoniche fecero dell'Impero austriaco uno degli stati "pilastro" dell'[[Europa]], ciò permise a questa di giocare un ruolo di primo piano nella politica europea, infatti l'Austria tentò sino alla sconfitta contro la Prussia nel 1866, di espandere il proprio dominio in tutta la Germania, ma il cancelliere prussiano [[Otto von Bismarck|Bismarck]] escluse l'Impero austriaco dalla scena politica tedesca, prima con l'unione doganale e poi con la costituzione della Confederazione germanica del nord. Gli [[casa d'Asburgo|Asburgo]] non furono più in grado di riaffermare il proprio potere in Germania, poiché dovevano occuparsi delle numerose ribellioni nazionalistiche che si erano propagate per tutto l'Impero, ciò indebolì tutta la politica imperiale austriaca, che dovette abbandonare definitivamente l'idea di una Germania guidata dagli Asburgo e spinse l'impero a una progressiva espansione verso sud, ai danni dell'impero ottomano. L'[[Austria]] sollecitava alla rivolta le nazionalità slave dei Balcani, sottomesse ai turchi, cercando di infiltrarsi a loro volta nella scena politica dei Balcani, ma questa trovò numerosi intoppi, poiché un'altra potenza aspirava al dominio della regione, l'[[impero russo]]. I principali rivali dell'impero erano Prussia e [[Russia]]; con la prima (che nel 1866, aveva sconfitto gli austriaci a [[Battaglia di Sadowa|Sadowa]]) strinse un'alleanza difensiva assieme all'Italia, mentre con la seconda (entrambi membri della ''Santa Alleanza'') era in continuo conflitto d'interessi per il dominio sui [[Balcani]]. L'impero d'Austria, continuò a esistere fino al 1918, ma dal 1867 governò i ''domini asburgici'' insieme all'[[Ungheria]] In Italia l'Austria cercò di imporsi già dal XV secolo, quando ebbe i primi scontri con [[Venezia]], e con gli stati dell'[[Italia settentrionale]]. Dopo le [[guerre napoleoniche]] l'impero austriaco riacquisì tutto il potere che aveva perso precedentemente contro [[Napoleone Bonaparte|Napoleone]]: controllava la [[Lombardia]], il Veneto, l'[[Emilia]], la [[Toscana]] e il [[Trentino]], era egemone incontrastata nel Nord Italia, ma questa egemonia cominciò a decadere già dal 1848, quando il Lombardo-Veneto si rivoltò agli Asburgo. Queste rivolte erano sollecitate dal [[Piemonte]], che aspirava a riunire l'Italia sotto il casato dei [[Casa Savoia|Savoia]], e da un nuovo vigoroso sentimento nazionalista che stava dilagando in tutta Europa; Piemonte e Austria arrivarono infine alla metà del XIX secolo a scontrarsi, nelle [[guerre di indipendenza italiane]], che con la sconfitta dell'impero, segnarono l'abbandono della politica espansionistica in Italia da parte degli Asburgo. Austria e Italia però ricomposero presto gli attriti venuti a crearsi, aderendo entrambe alla [[Triplice Alleanza (1882)|Triplice alleanza]]. ==== La Santa alleanza ==== La [[Santa Alleanza]] fu il pilastro sul quale si reggeva la politica estera e interna dell'Impero asburgico dal 1815 al 1853, che si proponeva di soffocare con una politica reazionaria (soprattutto contro-rivoluzionaria) i futuri moti rivoluzionari o comunque nazional-liberali che sarebbe sorti dal [[Congresso di Vienna]] in poi. Questa applicò efficacemente la propria autorità contro i moti del 1848 in Europa e contro l'Ungheria di Kossuth; l'alleanza però venne spezzata in seguito alla neutralità di parte conseguita dall'Impero austriaco nella [[guerra di Crimea]], dove mancò di sostegno alla Russia dello zar Nicola I. === Ausgleich === {{Vedi anche|Impero austro-ungarico}} L'[[Ausgleich]] è la riforma costituzionale promulgata il 12 giugno 1867 dall'[[imperatore d'Austria]] [[Francesco Giuseppe I d'Austria-Ungheria|Francesco Giuseppe]], con la quale l'Ungheria otteneva una condizione di parità con l'Austria all'interno della monarchia asburgica, segnando il passaggio dall'Impero austriaco all'impero austro-ungarico. L'[[Ausgleich]] fu concesso, in seguito alla sconfitta subita dall'Impero d'Austria nella guerra del 1866 contro la Prussia (e i suoi alleati tedeschi) e l'Italia, dietro pressione dei nazionalisti ungheresi, specialmente il conte [[Gyula Andrássy (1823)|Gyula Andrássy]]. Secondo l'''Ausgleich'', Austria e Ungheria costituivano due stati separati, con costituzioni, parlamenti, amministrazioni e milizie territoriali distinti. In comune mantenevano il sovrano (imperatore d'Austria e re apostolico d'Ungheria), i ministeri competenti per la politica estera, economica e militare, e l'imperial regio esercito comune. Le spese comuni furono inizialmente coperte per il 70% dall'[[Austria]]. === Impero multietnico === [[File:Ethnographic map of austrian monarchy czoernig 1855.jpg|thumb|left|500px|Mappa [[Etnologia|etnografica]] dell'impero austriaco del 1855 (con il [[Regno Lombardo-Veneto|Lombardo-Veneto]]).]] L'Impero austriaco, assieme a quello russo, è stato forse l'impero continentale etnicamente più variegato tra tutti quelli esistiti. Fu proprio questo problema etnico (''"tallone d'Achille d'Austria"''), che portò alla sconfitta la potente [[Monarchia asburgica]] durante la [[prima guerra mondiale]]. L'Impero austriaco, diviso dal 1867 in una parte austriaca e in una parte ungherese, risultava formato da dodici entità nazionali, spesso in conflitto tra loro. Nella parte austriaca i tedeschi erano la nazionalità più consistente; in Boemia e in [[Moravia]] erano in maggioranza i cechi; vi erano province con popolazione polacca e ucraina ([[Galizia (Europa centrale)|Galizia]], [[Lodomeria]] e [[Bucovina]]) e, nelle regioni meridionali, slovena, italiana (nel Trentino, in [[Istria]] e a Trieste), serba e croata. Nella parte ungherese ([[Regno d'Ungheria (1538-1867)|Regno d'Ungheria]]), i magiari erano il gruppo etnico più numeroso, pur senza arrivare alla maggioranza della popolazione. Il regno d'Ungheria includeva anche due regioni slave, la [[Slovacchia]] e la [[Croazia]], e la [[Transilvania]], abitata in maggioranza da rumeni ma con forti minoranze tedesche e magiare. Nell'Impero vi erano infine consistenti comunità di [[ebrei]]. Il problema delle nazionalità dalla fine dell'Ottocento divenne ancora più grave, a causa della politica asburgica di espansione nei Balcani a spese dell'[[impero ottomano]]. Nel 1878 l'Austria occupò la [[Bosnia ed Erzegovina]], e nel 1908 procedette alla sua annessione. {| class="wikitable" style="float: right; width: 15em; margin: 0 0 1em 1.5em;" |+ '''Nazionalità nell'<br />Austria-Ungheria (cens.1910)<ref>Robert A. Kann, ''The multinational empire'' vol.II, New York 1950, pag.305 citato da: Storia Universale Feltrinelli Vol.XXVIII, Wolfgang J. Mommsen ''L'Età dell'imperialismo, Europa 1885-1918'', pag.153, Giangiacomo Feltrinelli Editore, Milano 1970 (Ed. orig. Fischer Weltgeschichte 28: Wolfgang J. Mommsen ''Das Zeitalter des imperialismus'', Fischer Bücherei GmbH, Frankfurt am Main 1969, traduz. dal tedesco di Heidi Ascheri.</ref>''' | Tedeschi || 23,9% |- | Ungheresi || 20,2% |- | Cechi || 12,6% |- | Polacchi || 10,0% |- | Ruteni [Ucraini] || 7,9% |- | Rumeni || 6,4% |- | Croati || 5,3% |- | Slovacchi || 3,8% |- |- | Sloveni || 2,6% |- | Italiani || 2,0% |- | Serbocroati in Bosnia || 1,2% |} ==== I conflitti etnici ==== I principali conflitti e dissensi erano tra le popolazioni slave dell'Impero, ovvero [[cechi]], [[slovacchi]], [[ruteni]], [[croati]], [[bosniaci]], [[sloveni]] e [[polacchi]]. Gli [[slavi]] pretendevano dall'Imperatore la stessa importanza e influenza del fattore tedesco e magiaro dello Stato; le rivolte antiasburgiche vennero formarsi con la comparsa sulla scena politica europea, di uno Stato slavo indipendente, la [[Serbia]], che sconfiggendo l'Impero ottomano aveva guadagnato la piena sovranità. I [[serbi]], incoraggiarono le altre popolazioni panslave dell'Impero asburgico a rivoltarsi, e a formare un grande stato slavo indipendente. Tutto questo andò come previsto, la maggior parte degli slavi del sud prese le distanze da Vienna, mentre gli slavi del nord, ovvero i boemi, rimasero fedeli all'Imperatore sino alla fine. In seguito a questi eventi, l'Austria tentò in ogni modo di contrastare il crescente nazionalismo slavo, soprattutto in [[Bosnia]]. Il culmine si raggiunse a [[Sarajevo]], quando uno studente serbo sparò all'erede al trono asburgico, l'arciduca [[Francesco Ferdinando d'Asburgo-Este|Francesco Ferdinando]]. Il governo austriaco, furente per l'accaduto, impose un ''Ultimatum'' alla [[Serbia]]: l'immediata fine dei movimenti antiasburgici; i [[serbi]] rifiutarono, così l'[[Austria-Ungheria]], mosse guerra alla Serbia, e si attivò l'immenso domino di alleanze creatosi in Europa, portandola alla [[prima guerra mondiale]]. I [[magiari]] e i boemi erano le seconde nazionalità predominanti nell'Impero austriaco. I magiari si ritenevano indipendenti dall'Austria, legati a lei solo dal comune sovrano; vedevano nell'[[Austria]] più una partner economica che un'entità superiore, infatti i nobili magiari vollero sempre mantenere i loro antichi diritti e la loro Costituzione. In seguito alla formazione dell'Impero austriaco nel 1804, l'[[Ungheria]] venne inglobata in un più vasto stato asburgico, dove a capo vi era l'Austria. Gelosi di conservare l'identità nazionale, i magiari si rivoltarono più volte all'Impero; queste rivolte raggiunsero l'apice nel 1848, quando si arrivò anche se per poco alla creazione di uno stato magiaro indipendente grazie a [[Lajos Kossuth]]. Il tenace orgoglio nazionale ungherese mai svanito anche dopo la soppressione del 1848, obbligò l'Imperatore a firmare nel 1867 un ''Compromesso'', con il quale l'[[impero asburgico]] venne diviso in [[Cisleitania|impero austriaco]] e [[Transleitania|Regno d'Ungheria]]. La Boemia era sin dal [[Rinascimento]] un possedimento asburgico, a cui venne tolta l'indipendenza in seguito alla [[guerra dei trent'anni]]. Da allora i boemi hanno sempre combattuto fedelmente a fianco degli [[Asburgo]], che però diedero uno ''status quo'' all'Ungheria, trascurando la Boemia, che si sentiva al pari del vicino magiaro e profondamente offesa dal governo austriaco. L'avversione per questa situazione fu evidente quando nel 1848 l'esercito boemo-imperiale, scese in campo combattendo fino alla vittoria contro gli insorti [[magiari]]. La fedeltà dimostrata dai boemi verso l'Imperatore, era forse dovuta alla continua ''germanizzazione'' della Boemia, che iniziò nel lontano [[Medioevo]]. == Cultura == [[File:Gustav Klimt 039.jpg|thumb|upright|Giuditta di [[Gustav Klimt]].]] La cultura dell'Impero austriaco varia a seconda delle popolazioni che lo compongono, le maggiori germanizzate in modo da creare un'unica grande cultura ''mitteleuropea''. L'Impero è stato punto di incontro di pittori, letterati, [[generale|generali]], pensatori e grandi [[architetti]], grazie alla sua posizione di tramite tra il mondo occidentale e quello orientale (ortodosso e musulmano). A Vienna per tutta l'[[Età moderna]] si sono incontrate le più grandi menti d'Europa, che hanno contribuito a sviluppare la cultura dell'intero paese, facendone la ''[[Roma]] del Danubio''. Qui si incontravano i grandi illuministi nei salotti degli [[Asburgo]], mentre ascoltavano le geniali note di grandi musicisti come [[Wolfgang Amadeus Mozart]]. Si riunivano alla corte dell'imperatore i migliori artisti e architetti d'[[Europa]], che fecero stare sempre all'avanguardia in campo artistico la capitale asburgica. L'Austria e la [[Boemia]] erano i due Paesi culturalmente più evoluti dell'impero asburgico, e grazie al loro grande patrimonio artistico e alle loro meravigliose città (Vienna e [[Praga]]), contribuirono alla nascita di una nuova e all'avanguardia cultura mitteleuropea. Furono i Paesi natali di grandi artisti, letterati e pensatori, che influirono non solo sulla cultura dell'impero, ma divennero famosi in tutto il mondo. Questa ''"cultura mitteleuropea"'' si esprime principalmente nell'architettura, infatti alla fine del XIX secolo l'architettura austriaca e boema avevano molte caratteristiche simili. Si ebbe in Austria la nascita dell'architettura ''secessionista'', che nasce proprio a [[Vienna]] e influenzerà la cultura austriaca sino alla prima metà del XX secolo. In Ungheria e nei Paesi slavi questa avanguardia culturale veniva meno; anche se influenzata dalla vicina [[Austria]], l'Ungheria mantenne le culture e le tradizioni medievali, che sembravano radicate in tutto il Paese, tranne che nella capitale [[Budapest]], che alla metà dell'Ottocento era ai livelli di [[Praga]] e di Vienna. Infatti molti artisti e letterati ungheresi si trasferirono a Vienna, dove poterono incontrare e confrontarsi con molti altri artisti. === La secessione viennese === {{Vedi anche|Secessione viennese}} L'introduzione di questi nuovi concetti nella cultura del XIX secolo, segna l'improvviso crollo dei valori e degli insegnamenti accademici che per tutto il secolo avevano guidato la produzione artistica. L'accademismo aveva rappresentato i fasti dell'aristocrazia, soprattutto nell'[[Europa centrale]] dove era più forte la tradizione monarchica. Lo sviluppo industriale in Germania e in [[Austria]] favorì la nascita di un sistema sociale basato sulla borghesia imprenditoriale che ben presto avrebbe sostituito l'ormai vecchia e logora aristocrazia. La borghesia liberale che aderisce alle idee socialiste attira le simpatie dei ceti meno abbienti, è il primo segno della fine degli imperi centrali. Vienna sul finire dell'Ottocento è la capitale dell'[[impero austro-ungarico]]. Dopo i moti della metà del secolo sedati da Francesco Giuseppe e il decollo dell'economia industriale si vive un periodo di relativa calma politica. La città si appresta a diventare una metropoli, centro di un impero formato da popoli diversi, per cui disposta ad accettare tutti gli stili, anche quelli regionali. [[Vienna]] dev'essere adeguata a servire i bisogni della nuova borghesia. Si abbattono le mura della città antica, e si espande il raggio urbano. La zona d'espansione è chiamata Ring (Anello). Gli edifici, abitazioni e commerci della nuova borghesia, che prospettano sul Ring sono in stile eclettico, hanno strutture moderne e innovative in acciaio e cemento, ma sono ricoperti da apparati decorativi in stile neogotico, neoclassico, rinascimentale e così via, con citazioni di singoli episodi dell'arte del passato. Sul Ring si costruiscono anche teatri, musei e strutture pubbliche per soddisfare le esigenze della mondanità borghese.<ref>Va comunque precisato che, dietro l'apparente calma di quegli anni, nella Vienna di inizio Novecento cominciavano già a intravedersi i primi segni dell'ormai prossimo disfacimento dell'Impero. Come ricorda Manfredi Pomar negli anni della spensierata Vienna di inizio secolo [[Karl Kraus]] definiva la capitale «una stazione meteorologica per la fine del mondo»; [[Hermann Broch]] scriveva di «gaia apocalisse viennese»; [[Franz Werfel]] invece fece un ritratto di quel declino nel suo “Morte di un piccolo borghese”. A questo proposito si legga [http://www.ateneopalermitano.it/?p=208 Ateneo Palermitano-A Milano rivive la Vienna della «gaia apocalisse»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140830023756/http://www.ateneopalermitano.it/?p=208 |data=30 agosto 2014 }}).</ref> In questo clima di rinnovamento sociale ed economico, un gruppo di artisti nel 1881 comincia a riunirsi regolarmente in un caffè, per esporre nuove idee in merito all'arte, alla produzione industriale all'estetica. Nel 1896 quaranta artisti capeggiati dal pittore [[Gustav Klimt]] dichiarano la scissione dalla Künstlerhaus, la potente associazione ufficiale degli artisti viennesi, che non riconosce il nuovo gruppo. Nel maggio 1897 Klimt insieme ad altri 17 membri dichiara la Secessione dalla Künstlerhaus. Joseph Hoffman aderisce alla secessione nel 1898 e [[Otto Wagner]] nel 1899. A ruota anche un altro gruppo si stacca dalla Künstlerhaus senza raggiungere esiti da essere presi in considerazione dalla critica storica. Con la costituzione della Secessione gli artisti viennesi riescono scuotere le fondamenta dell'accademismo e acquisiscono popolarità presso i nuovi borghesi che saranno i committenti principali. Il merito principale del movimento secessionista non è quello di essere precursore del movimento moderno, ma di avere combattuto la falsità dello stile eclettico. È logico che la Secessione così come lo Jugendstil, l'[[Art Nouveau]], il [[Architettura modernista|Modernismo]] e il Liberty, non potesse diventare il nuovo stile del Novecento sia per la rapidità del fenomeno, sia per i profondi legami con la borghesia capitalistica. Il periodo di maggior affermazione della Secessione dura circa sei anni, poi le dure critiche che arrivano da più parti esauriscono naturalmente il movimento. Nei sei anni di attività del gruppo secessionista resta un bilancio positivo, la costruzione dell'edificio della Secessione, venti esposizioni, la pubblicazione di Ver Sacrum (Primavera Sacra), sono i risultati tangibili, ma al di là di questo c'è la consapevolezza di essere diventati caposcuola dello stile floreale in Europa. L'ispiratore della secessione è [[Gustav Klimt]] pittore e decoratore, vero riformatore delle arti applicate in Austria, oltre a lui i protagonisti sono Olbrich, Wagner, Hoffman. === Arte === ==== Musicisti ==== * [[Alban Berg]] * [[Anton Bruckner]] * [[Gustav Mahler]] * [[Arnold Schönberg]] * [[Franz Schubert]] * [[Famiglia Strauss]] * [[Alexander von Zemlinsky]] ==== Architetti ==== * [[Max Fabiani]] * [[Joseph Maria Olbrich]] * [[Otto Wagner]] ==== Pittori e scultori ==== * [[Gustav Klimt]] * [[Oskar Kokoschka]] * [[Egon Schiele]] ==== Scrittori ==== * [[Peter Altenberg]] * [[Hermann Bahr]] * [[Hugo von Hofmannsthal]] * [[Karl Kraus]] * [[Alexander Lernet-Holenia]] * [[Gustav Meyrink]] * [[Robert Musil]] * [[Leo Perutz]] * [[Rainer Maria Rilke]] * [[Joseph Roth]] * [[Arthur Schnitzler]] * [[Stefan Zweig]] == Geografia == [[File:Großglockner from South.jpg|thumb|upright=1.4|Versante sud del [[Großglockner]].]] === Morfologia e idrografia === L'impero austriaco si sviluppava principalmente nell'[[Europa centrale]] e nei Balcani, confinava a nord con la Germania e la Russia, a sud con l'impero ottomano (in seguito alle guerre balcaniche confinerà a sud con la [[Serbia]]) e l'Italia, a ovest con la Germania e la Svizzera e a est con la [[Romania]]; le province più lontane dell'Impero erano il [[Vorarlberg]] a ovest e la [[Transilvania]] a est. L'Impero comprendeva varie catene montuose: le [[Alpi orientali]], le Alpi dinariche, le Alpi transilvaniche, i [[Carpazi]] e i [[Sudeti]], i cui picchi principali erano: il [[Großglockner]] (3797m), i [[Monti Tatra|Tatra]] (2655m), il [[Monte Moldoveanu|Moldoveanu]] (2543m) e il [[Durmitor]] (2522m). Le pianure più estese si trovavano in Ungheria (Pianura ungherese) e in Italia (Pianura veneta e [[Pianura Padana]]). I principali laghi erano il [[Lago Balaton]] e [[Lago di Costanza]]; l'unico sbocco sul mare che lo stato asburgico possedeva era costituito dal [[Mar Adriatico]]. L'Impero era attraversato da numerosi corsi d'acqua, i principali dei quali erano il Danubio con i suoi affluenti, e i lunghi fiumi che dalla Boemia scendevano fino al [[Mare del Nord]]. I principali corsi fluviali dell'impero erano: * [[Danubio]] * [[Drava]] * [[Moldava (fiume)|Moldava]] * [[Sava (fiume)|Sava]] * [[Mureș (fiume)|Mureș]] * [[Tibisco]] * [[Inn]] * [[Po]] * [[Adige]] === Città e demografia === L'impero austriaco basava la propria forza sulle sue grandi città e sulle numerose persone che le popolavano, di varie etnie e con usi e costumi differenti. La città più grande dell'Impero era Vienna che nel 1848 superava il milione e mezzo di abitanti, seguivano [[Praga]], Milano, Trieste, Budapest e [[Cracovia]], nelle quali era concentrato il maggior numero degli abitanti dello stato asburgico, anche una buona parte della popolazione risiedeva nelle campagne. La capitale, Vienna, era a quell'epoca una delle città più popolose d'Europa, dove si svolgevano importanti affari commerciali e politici tra i vari stati, fungeva da crocevia per l'Oriente e in particolare per [[Costantinopoli]], dalla quale venivano importati molti prodotti esotici e di altissima qualità. La popolazione dell'Impero austriaco conobbe un'enorme crescita demografica dal periodo che va dalle [[guerre napoleoniche]] al 1910, dove da ventuno milioni di abitanti nel 1805, si arrivo a quasi cinquanta milioni nel 1910. Era costituita principalmente da [[Lingua tedesca|tedescofoni]] che per numero erano l'etnia più numerosa (circa il 24% della popolazione totale), ai quali seguivano i magiari, i cechi, i [[polacchi]], i croati, gli slovacchi, i serbi, i rumeni, i ruteni, gli sloveni e gli [[italiani]]. [[File:Wien Hofburg um 1900.jpg|thumb|upright=1.3|Vienna, [[Hofburg]], fortezza asburgica fin dal XIII secolo, in un'immagine del 1900]] Le grandi città dell'impero austriaco erano: * [[Vienna]] * [[Praga]] * [[Bratislava]] * [[Milano]] * [[Trieste]] * [[Budapest]] * [[Cracovia]] * [[Graz]] * [[Venezia]] * [[Linz]] === Composizione dell'impero d'Austria === {{Vedi anche|Monarchia asburgica}} {|class="wikitable" |- !width=24%| Nome !width=18%| Tipologia !width=40px| Capitale !width=40px| Nazionalità !width=20%| Acquisizione !width=50%| Religione |- |[[Regno di Boemia|Boemia]] |Regno |[[Praga]] |tedesca, ceca |1526 |Protestante, cattolica |- |[[Regno d'Ungheria (1538-1867)|Ungheria]] |Regno |[[Budapest]] |ungherese, tedesca, slava, rumena |1526 |Cattolica, ortodossa |- |[[Regno di Dalmazia|Dalmazia]] |Regno |[[Zara]] |italiana, croata |1797 |Cattolica |- |[[Regno di Galizia e Lodomiria|Galizia e Lodomiria]] |Regno |[[Cracovia]] |polacca, ucraina, rutena |1772 |Cattolica, ortodossa |- |[[Regno di Croazia e Slavonia|Croazia e Slavonia]] |Regno |[[Fiume (Croazia)|Fiume]] |italiana, croata, ungherese |1538 |Cattolica |- |[[Regno Lombardo-Veneto|Lombardo-Veneto]] |Regno |[[Milano]] (1815-1859) e [[Venezia]] (1859-1866) |Italiana |Mantova 1708, Milano 1714, Venezie 1815 |Cattolica |- |[[Arciducato d'Austria|Austria]] |Arciducato |[[Vienna]] |tedesca | |Cattolica |- |[[Ducato di Carinzia|Carinzia]] |Ducato |[[Klagenfurt]] |tedesca, slovena | |Cattolica |- |[[Ducato di Carniola|Carniola]] |Ducato |[[Lubiana]] |slovena, tedesca | |Cattolica |- |[[Granducato di Salisburgo|Salisburgo]] |Ducato |[[Salisburgo]] |tedesca | |Cattolica |- |[[Ducato di Slesia|Slesia]] |Ducato |[[Breslavia]] |tedesca, ceca |1526 |Cattolica, protestante |- |[[Ducato di Stiria|Stiria]] |Ducato |[[Graz]] |tedesca, slovena | |Cattolica |- |[[Ducato di Bucovina|Bucovina]] |Ducato |[[Černivci]] (Czernowitz) |ucraina, rutena |1775 |Cattolica, ortodossa |- |[[Gran Principato di Transilvania|Transilvania]] |Gran Principato |[[Brașov]] (Kronstadt) |tedesca, ungherese, rumena |1699 |Ortodossa, cattolica |- |[[Margraviato di Moravia|Moravia]] |Margraviato |[[Brno]] (Brunn) |tedesca, ceca |1526 |Cattolica, protestante |- |[[Margraviato d'Istria|Istria]] |Margraviato |[[Pola]] |italiana, croata, slovena |1797 |Cattolica |- |[[Contea Principesca di Gorizia e Gradisca|Gorizia e Gradisca]] |Contea Principesca |[[Gorizia]] |italiana, slovena |1500 |Cattolica |- |[[Contea del Tirolo|Tirolo]] |Contea |[[Innsbruck]] |tedesca, italiana | |Cattolica |- |[[Vorarlberg]] |Cantone |[[Bregenz]] |tedesca | |Cattolica |- |[[Libera Città Imperiale di Trieste|Trieste]] |Città autonoma |[[Trieste]] |italiana, slava |1382 (dedizione) |Cattolica |- |} == Esercito == [[File:Relief infantry.jpg|thumb|upright=1.4|Rilievo raffigurante ufficiali e unità dell'[[Imperial regio Esercito austro-ungarico|esercito austriaco]].]] L'esercito dell'Impero austriaco era uno dei più numerosi e potenti d'Europa, combatté numerose battaglie contro i [[francesi]] durante le [[guerre napoleoniche]] dove venne sconfitto più volte, e contro italiani e prussiani nella [[prima guerra di indipendenza italiana|prima]] e nella [[seconda guerra d'indipendenza italiana]]. Nel 1800, l'esercito austriaco stanziava 92.000 soldati in Germania, 92.000 in Italia, 8.000 in [[Dalmazia]] e possedeva una riserva di circa 15.000 unità, spesso milizie o volontari. Lungo tutta la linea di confine sud-orientale con l'[[impero ottomano]], erano stanziate qualche migliaio di guardie di confine, che avevano il compito di sorvegliare e difendere la frontiera dell'Impero. Venne anche istituita una milizia territoriale, [[Landwehr]], aveva il compito di difendere il territorio austriaco; era la principale unità dell'esercito nella seconda metà del XIX secolo. A partire dal 1848 in seguito ai moti di quello stesso anno, venne creata una ''guardia cittadina'', era un'unità al di fuori dell'esercito imperiale e aveva il compito di difendere la città dall'abusiva autorità dell'Imperatore. L'élite dell'esercito era la [[Guardia Imperiale austriaca]]. Nel suo insieme l'esercito austriaco contava (dati orientativi del 1859) teoricamente 800.000 uomini in tempo di guerra e 420.000 in tempo di pace dei quali 320.000 fanti, 50.000 cavalieri, 30.000 artiglieri e 20.000 addetti ai servizi. I vari reparti dell'esercito erano indicati a volte con il nome del comandante, a volte con un nome tradizionale, in altri casi con il nome tradizionale del proprietario o del comandante onorario. Quasi tutti erano contrassegnati da un numero. Come per altri eserciti, le vivandiere e le lavandaie, in esercitazione e in guerra, seguivano i loro battaglioni con carri propri e in taluni casi indossavano anche un'uniforme. La disciplina nell'esercito era assai dura ma chiaramente spiegata ai soldati e, secondo le prescrizioni, nella lingua materna. La dottrina di impiego era sperimentata e applicata con continue e prolungate esercitazioni dopo attento studio; i regolamenti dei reparti minori, dal battaglione compreso a scendere, erano dettagliatissimi e stampati nelle varie lingue. L'armamento era eccellente; quello individuale, sino al 1855 quando le fabbriche lombarde e venete vennero chiuse per eliminare la concorrenza, era di prevalente costruzione italiana. Forse i pezzi di artiglieria (cannoni e obici) erano inferiori a quelli piemontesi e francesi, ma godevano di una maggiore celerità di tiro. Nel complesso l'esercito imperial-regio era uno strumento saldo, serio, preparato, mobile, disciplinato, curato da tutti, ligio ai regolamenti, ma capace di autonome iniziative a tutti i livelli, molto sensibile al fattore morale e reattivo in funzione della capacità degli ufficiali superiori. La composizione multietnica dell'impero poi, se da un lato complicava terribilmente l'aspetto amministrativo, forniva all'esercito tutta una serie di eccellenti truppe particolari, quali i [[Cacciatore (tattica)|Jager]] [[tirolo|tirolesi]], i [[Grenzer]] [[Croazia|croati]], gli [[Ussari]] e i [[Granatieri]] Ungheresi, ammontanti per di più a un numero rilevante nell'insieme delle forze complessive. === La struttura dell'esercito austriaco === [[File:Franz joseph1.jpg|thumb|upright=1.4|L'imperatore Francesco Giuseppe era il comandante in capo dell'esercito, 1848-1916]] Il comando supremo era concentrato nella persona dell'Imperatore. Il Ministro della Guerra al campo assumeva anche il comando effettivo dell'esercito. A disposizione dell'Imperatore vi erano: * le supreme cariche di Corte: aiutanti di campo, consiglieri, stati maggiori, autorità civili e militari; * la cancelleria militare centrale per la compilazione e la diramazione degli ordini. Il comando supremo era assimilabile a un moderno ministero della guerra. Lo stato maggiore comprendeva quattro marescialli, 265 generali, 125 aiutanti di campo, il Corpo di Stato Maggiore (126 ufficiali in tempo di pace e 180 in caso di guerra), il Corpo degli ingegneri topografi. L'esercito (Legge per l'esercito datata 27 settembre 1850) era ordinato in quattro armate (la 2^ per l'[[Italia]]) ognuna delle quali comprendeva 3-4 Corpi d'Armata, ognuno su 2-4 Divisioni. Ogni divisione era articolata su 2-3 brigate. Una brigata comprendeva normalmente una batteria di artiglieria e due reggimenti, ciascuno suddiviso in più battaglioni a loro volta formati da sei compagnie. Ogni divisione disponeva, in genere, di un reggimento di cavalleria e ogni brigata anche di un battaglione di cacciatori. Unità dell'esercito austriaco nel 1805: * [[Fanteria]] (305.450) * [[Cavalleria]] (42.340) * [[Artiglieria]] (12.330) * Grenzer (57.400) * Genieri (5.780) L'esercito si ingrandì notevolmente dopo la soppressione del dominio napoleonico. Basti guardare i suoi valori sensibilmente variati nel 1859, quando l'esercito imperiale disponeva di 619.000 unità: Unità dell'esercito austriaco nel 1859: * [[Fanteria]] (compresi 28.000 cacciatori a piedi e 14 reggimenti di fanteria, detti Croati (i precedenti Grenzer), che comprendevano 55.000 soldati) (458.000) * Cavalleria pesante (17.000) * Cavalleria leggera (39.000) * Artiglieria con 792 cannoni (50.000) * Genieri (zappatori e pionieri) (13.000) * Treno (12.000) * Carabinieri, pontieri, soldati di sanità, ecc. (30.000) Oltre ad altre 79.000 unità così ripartite: * Addetti agli stabilimenti militari, scuola, mandrie, invalidi, compagnie di disciplina, ecc. (27.000) * Uomini di fanteria e dragoni di stato maggiore (austriaci) 1.800 * Battaglioni franchi, di cavalleria irregolare, di cavalleria e di artiglieria di frontiera (50.000) === Gradi militari === Gli '''ufficiali''' dell'esercito austriaco provenivano in minima parte dall'Accademia e in gran parte dai reparti, i cosiddetti cadetti (dal latino ''caput'', poi francese ''cadet'' = capo). I '''sottufficiali''' venivano tratti dai soldati più anziani e più capaci e potevano venire inviati a frequentare corsi speciali per potere essere promossi ufficiali. La leva del '''personale di truppa''' variava secondo le esigenze; vigeva la leva obbligatoria, ma molte erano le esenzioni. Gradi militari delle'esercito austriaco nel 1807: * Generalissimo (spesso era l'[[Arciduca d'Austria]]) * ''[[Feldmaresciallo|Feldmarschall]]'' (generale d'armata) * ''Feldzugmeister'' (generale di corpo d'armata) * ''Feldmarschall Leutnant'' (generale di divisione-tenente feldmaresciallo) * ''General Major'' (generale di brigata) * ''Oberst'' (colonnello) * ''Oberst Leutnant'' (tenente colonnello) * ''Major'' (maggiore) * ''Hauptmann'' (capitano) * ''Oberleutnant'' (tenente) * ''Leutnant'' (sottotenente) * ''Feldwebel'' (sergente maggiore) * ''Führer'' (sergente) * ''Caporal'' (caporale) * ''Gefreiter'' (sottocaporale o scelto) === Comandanti dell'Impero === * [[Giovanni I Giuseppe del Liechtenstein|Giovanni I Giuseppe di Liechtenstein]] * [[Albert von Neipperg]] * [[Michael von Kienmayer]] * [[Joseph Alvinczy von Berberek]] * [[Michael von Melas]] * [[Karl Philipp Fürst zu Schwarzenberg]] * [[Josef Radetzky]] == Religione == {{Vedi anche|cattolicesimo}} La religione ufficiale dell'Impero austriaco era il [[cattolicesimo]], praticato dalla maggior parte dei tedeschi e dei magiari; era stata da sempre e per secoli il motivo di conflitto con il vicino impero ottomano, che perdendo potere a ristretto sempre di più i territori [[islam]]ici nella penisola dei Balcani, e dato spazio alla [[cattolicesimo|fede cattolica]] e a quella [[chiesa ortodossa|ortodossa]]. Tra le varie popolazioni dell'Impero le religioni più praticate erano: il [[cattolicesimo]] (77,2%), il [[protestantesimo]] (8,9%), la [[chiesa ortodossa|religione ortodossa]] (8,7%), l'[[ebraismo]] (3,9%), e l'[[islamismo]] (1,1%). Lo stato era tollerante con le altre religioni, per godere dell'appoggio dei loro fedeli, strategia che il governo asburgico usò fino al 1918; tuttavia ci sono stati molti tentativi con la ''germanizzazione'' dell'Impero, di unificare la popolazione sotto la [[Chiesa cattolica]]. La Chiesa cattolica nell'Impero austriaco aveva non molta rilevanza politica e i rapporti tra gli [[Asburgo]] e i pontefici peggiorarono progressivamente, anche in seguito alle riforme liberali compiute dai predecessori degli imperatori austriaci come [[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena|Giuseppe II]] ([[giuseppinismo]]). In pratica sino dal XVIII secolo lo stato asburgico non riconobbe più nessun privilegio politico della Chiesa cattolica; questo fu necessario, dal momento che l'Impero degli [[Asburgo]] era un mosaico di etnie, che praticavano religioni diverse: le riforme [[anticlericalismo|anticlericali]] furono volte anche a favore di una politica più tollerante verso le minoranze, riducendo privilegi e discriminazioni. L'Impero austriaco e la Chiesa cattolica non si riappacificarono mai, dato che i tempi e i nuovi ideali laici del XIX secolo non lo permisero. La situazione austriaca rispecchiava comunque un fenomeno diffuso in tutta Europa. Nelle terre austriache la Chiesa cattolica contava sulle seguenti diocesi: * [[Arcidiocesi di Salisburgo]] (eretta nel 798) con le diocesi suffraganee: ** [[Diocesi di Graz-Seckau]] ** [[Diocesi di Gurk]] ** [[Arcidiocesi di Maribor|Diocesi di Lavant]] * [[Arcidiocesi di Vienna]] (eretta nel 1469) con le diocesi suffraganee: ** [[Diocesi di Linz]] ** [[Diocesi di Sankt Pölten]] * [[Arcidiocesi di Gorizia]] (eretta nel 1751) con le diocesi suffraganee: ** [[Arcidiocesi di Lubiana|Diocesi di Lubiana]] ** [[Diocesi di Parenzo e Pola]] ** [[Diocesi di Trieste|Diocesi di Trieste e Capodistria]] ** [[Diocesi di Veglia]] * [[Diocesi di Trento]] * Direttamente soggetta alla [[Santa Sede]]: ** [[Abbazia territoriale di Wettingen-Mehrerau]] == Economia == {{vedi anche|Economia dell'Impero austriaco}} [[File:Eroeffnung-Donauregulierung-1875.jpg|thumb|upright=1.4|Il Danubio viennese nel 1875]] L'economia dell'Impero austriaco si basava sul commercio che scorreva lungo il Danubio, sulla fiorente agricoltura delle pianure ungheresi e della pianura padana e della [[valle del Danubio]] e sulle grandi industrie che si trovavano per la maggior parte nelle grandi città. L'[[agricoltura]] era ancora l'attività prevalente in tutto l'Impero, e ne era la spina dorsale dalla quale dipendeva il rifornimento dell'esercito. Le più vaste zone agricole dello stato asburgico si trovavano nella valle del Danubio e nella vasta pianura ungherese. Sui monti e sulle colline veniva praticato l'[[allevamento]] e la [[pastorizia]], di cui vivevano principalmente gli abitanti del luogo. Le principali industrie erano concentrate nelle periferie delle grandi città come: Vienna, [[Graz]], [[Budapest]], [[Linz]], Trieste, Praga e Cracovia. L'industria austriaca e austro-ungarica conobbe il maggiore sviluppo durante la ''Corsa alle armi'' degli inizi del Novecento. I principali partner economici dell'Impero austriaco erano la [[Germania]], con la quale strinse la [[Triplice Alleanza (1882)|Triplice alleanza]] e il [[Regno d'Ungheria (1538-1867)|Regno d'Ungheria]], con il quale firmo nel 1867 il Compromesso. L'Impero intraprendeva scambi anche con i Paesi confinanti, come l'Italia e l'[[impero ottomano]], anche se con quest'ultimo ebbe sempre un pessimo rapporto politico. In cambio di proficui scambi commerciali l'impero austriaco offriva eccellenti ingegneri e architetti, che si impegnarono molto nella costruzione di grandi opere architettoniche all'estero. === Il Danubio === Il [[Danubio]] era ed è ancora oggi uno dei più importanti beni economici dell'Austria; l'Impero austriaco ne controllava quasi la totalità, e ciò rese possibile un prospero traffico di commercio fluviale. Dal Danubio venivano effettuati scambi commerciali con i principati tedeschi, la [[Svizzera]] e gli stati dei Balcani, che allora erano fortemente influenzati dall'Impero. Anche se su scala più ridotta, vi era un fiorente commercio che scorreva lungo le principali arterie del Danubio. === La moneta === Il [[Fiorino austro-ungarico|Gulden]] o ''fiorino'' fu la moneta dell'Impero austriaco tra il 1754 e il 1892. Il nome Gulden fu stampato sulle banconote austriache in tedesco, mentre le monete vennero coniate usando il termine Florin. Il nome Forint fu usato nelle monete e banconote in ungherese. Con l'introduzione del Konventionstaler nel 1754, il fiorino fu definito come mezzo Konventionstaler e perciò equivalente a 1/20 del Marco di Colonia d'argento, cioè ~11,7 g di fino, e suddiviso in 60 Kreuzer. Il fiorino divenne l'unità standard della [[monarchia asburgica]] e rimase in uso fino al 1892. Nel 1857 in [[Germania]] e nell'impero austriaco fu introdotto il Vereinsthaler con un contenuto di 16⅔ grammi d'argento. Questo peso era di poco inferiore a 1,5 volte il contenuto in argento del fiorino. Di conseguenza l'Austria-Ungheria adottò un nuovo standard per il fiorino che ora conteneva 2/3 dell'argento del Vereinsthaler. Ciò provocò una svalutazione della moneta del 4,97%. L'Impero nello stesso tempo decimalizzò la propria valuta creando un nuovo sistema con 100 Kreuzer = 1 Fiorino e 1½ Fiorino = 1 Vereinsthaler. Quando nel 1866 la Prussia sconfisse l'Austria, questa uscì dallo [[Zollverein]] e nel 1867 si indirizzò verso l'Unione Monetaria Latina. Furono perciò emesse monete d'oro da 8 e 4 fiorini che erano equivalenti alle monete da 20 e 10 lire/franchi. Tuttavia l'Austria non completò l'ingresso nell'Unione che era stato previsto per il 1870. Il fiorino austroungarico fu sostituito dalla [[corona austro-ungarica]] nel 1892 al tasso di 2 corone = 1 fiorino. == Documenti == === Il Congresso di Vienna === ''Il Congresso fornì il pretesto per una serie di grandiosi festeggiamenti con cui l'aristocrazia e i sovrani cercarono di rinnovare i rimpianti splendori del secolo XVIII, e che attirarono a Vienna un'ibrida folla di principi, aristocratici, mendicanti, spie, e borseggiatori.'' ''Tutti accorsero alla più musicale delle capitali europee [...].'' ''L'Imperatore d'Austria, Francesco I, coscienzioso, conservatore e alquanto alla buona, fu un ospite di straordinaria generosità, anche se ciò comportò serie conseguenze per il tesoro austriaco.'' ''Il comitato per i festeggiamenti organizzò per gli innumerevoli ospiti un ricco programma di balli, gare di slitta e di pattinaggio, battute di caccia, spettacoli di gala, concorsi ippici e concerti, sontuosi banchetti.'' ''Mentre tante energie venivano sprecate nell'adempimento dei doveri mondani, il Congresso si creò una fama di frivolezza e di irresponsabilità.'' :E.V.Gulick, L'ultima coalizione e il [[Congresso di Vienna]], in ''"Storia del Mondo Moderno"'', Milano, 1969 === Nella battaglia di Solferino e San Martino === {{Vedi anche|Battaglia di Solferino e San Martino}} ''La nebbia azzurrina fra i due fronti si diradò un poco...Allora fra il sottotenente e le schiere di soldati, comparve l'Imperatore con due ufficiali dello stato maggiore.'' ''Fece per portarsi agli occhi un binocolo da campo che uno degli accompagnatori gli porgeva.'' ''Trotta sapeva cosa ciò significava: ammesso pure che il nemico stesse ripiegando, la sua retroguardia aveva pur sempre il viso rivolto agli austriaci, e chi alzava un binocolo si faceva riconoscere come un bersaglio che valeva la pena di colpire.'' ''E questi era il giovane Imperatore.'' ''Trotta si sentì il cuore in gola.'' ''La paura per l'immaginabile, immensa catastrofe che avrebbe nichilito lui stesso, il reggimento, l'esercito, lo Stato, il mondo intero, gli trapassò il corpo con brividi ardenti...Con le mani afferrò le spalle del Monarca perché si chinasse.'' ''La presa del sottotenente fu sin troppo energica.'' ''L'Imperatore cadde a terra di botto e gli accompagnatori si precipitarono in suo aiuto.'' ''In quell'istante una pallottola trapassò la spalla sinistra del sottotenente, quella pallottola, appunto, che era destinata al cuore dell'Imperatore.'' :[[Joseph Roth]], La marcia di Radetzky, Milano, [[Adelphi]], 1987 == Imperatori d'Austria == {{Vedi anche|Sovrani d'Austria}} * [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore del Sacro Romano Impero 1792-1806, imperatore d'Austria come Francesco I 1804-1835 * [[Ferdinando I d'Austria|Ferdinando I]], imperatore d'Austria 1835-1848 * [[Francesco Giuseppe d'Austria|Francesco Giuseppe I]], imperatore d'Austria 1848-1916; re Francesco Giuseppe d'Ungheria dal 1867-a volte indicato come "Francesco Giuseppe" * [[Carlo I d'Austria|Carlo I]], imperatore d'Austria 1916-1918; re Carlo IV d'Ungheria-a volte indicato come "Carlo". Morì in esilio nel 1922. <div align="center"> <gallery> File:Friedrich von Amerling 003.jpg|[[Francesco I d'Austria]] File:Francesco Hayez 047.jpg|[[Ferdinando I d'Austria]] File:HIM the Emperor of Austria and King of Hungary 1914 Pietzner.jpg|[[Francesco Giuseppe I d'Austria]] File:Karl of Austria.jpg|[[Carlo I d'Austria]] </gallery> </div> {| border="2" align="center" |- |width="50%" align="center"|'''Imperatore''' |width="25%" align="center"|'''dal''' |width="25" align="center"|'''al''' |- |width="50%" align="center"|[[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco I]] |width="25%" align="center"|11 agosto 1804 |width="25%" align="center"|2 marzo 1835 |- |width="50%" align="center"|[[Ferdinando I d'Austria|Ferdinando I]] |width="25%" align="center"|2 marzo 1835 |width="25%" align="center"|2 dicembre 1848 |- |width="50%" align="center"|[[Francesco Giuseppe d'Austria|Francesco Giuseppe I]] |width="25%" align="center"|2 dicembre 1848 |width="25%" align="center"|21 novembre 1916 |- |width="50%" align="center"|[[Carlo I d'Austria|Carlo I]] |width="25%" align="center"|21 novembre 1916 |width="25%" align="center"|11 novembre 1918 |} == Avvenimenti e guerre == * [[Guerre napoleoniche]] * [[Congresso di Vienna]] * [[Santa Alleanza]] * [[Primavera dei popoli]] * [[Rivoluzioni del 1848 nell'Impero austriaco]] * [[Prima guerra d'indipendenza italiana]] * [[Seconda guerra d'indipendenza italiana]] * [[Terza guerra di indipendenza italiana]] * [[Guerra austro-prussiana]] * [[Ausgleich]] * [[Triplice Alleanza (1882)]] * [[Prima guerra mondiale]] == Note == <references/> == Bibliografia == * Andrew Wheatcroft, ''Gli Asburgo. Incarnazione dell'impero'', Laterza, Roma-Bari, 2002. * Jean Bérenger, ''Histoire de l'Empire des Habsbourg: 1273-1918'', Fayard, [[Parigi]], 1990. * [[Arthur A. May]], ''The Age of Metternich'', 1933. * [[Arthur A. May]], ''Vienna in the Age of Franz Joseph'', 1966. * Lalor, John J. (Ed), 1881. ''Encyclopædia of Political Science, Political Economy, and the Political History of the United States by the Best American and European Writers'', [[New York]], NY: Maynard, Merrill, and Co. * Manfred, Albert M., 1973, ''Napoleon Bonaparte'', [[Praga]], [[Repubblica Ceca]]. * Skřivan, Aleš, 1999, ''European Politics 1648-1914'' [Evropská politika 1648-1914], [[Praga]], [[repubblica Ceca]]. == Altri progetti == {{interprogetto}} == Collegamenti esterni == * {{Collegamenti esterni}} * {{cita web|http://napoleonistyka.atspace.com/Austrian_army.htm|Austrian Army during the Napoleonic Wars|lingua=en}} * {{en}} [https://web.archive.org/web/20060218040052/http://www.literature.at/elib/www/wiki/index.php/The_Hapsburg_Monarchy_%28Henry_Wickham_Steed%29 ''The Hapsburg Monarchy'' (Wickham Steed, 1913)] eLibrary Austria Project (english ebook) * {{cita web | 1 = http://www.viaggio-in-austria.it/storia-austriaca.html | 2 = Portale italiano sull'Austria | accesso = 7 novembre 2007 | urlarchivio = https://web.archive.org/web/20071210162427/http://www.viaggio-in-austria.it/storia-austriaca.html | dataarchivio = 10 dicembre 2007 | urlmorto = sì }} {{Composizione dell'Impero austriaco}} {{Stati della Confederazione germanica}} {{Storia dell'Austria}} {{Controllo di autorità}} {{Portale|Asburgo|Austria|storia}} [[:Categoria:Stati del Risorgimento]] [[:Categoria:Primo Impero francese]] [[:Categoria:Storia della Croazia]] [[:Categoria:Storia dell'Ungheria]] [[:Categoria:Storia della Slovacchia]] [[:Categoria:Storia della Slovenia]] [[:Categoria:Storia della Serbia]] [[:Categoria:Storia della Romania]] [[:Categoria:Storia della Repubblica Ceca]] [[:Categoria:Storia contemporanea europea]] [[:Categoria:Impero austriaco| ]] = Avstrijski vladarji es = == [[Casa de Babenberg|Dinastía Babenberg]] (976-1246) == === [[Marca de Austria|Margraves de Austria]] === {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100% " ! width="10%" | Retrato ! width="20%" | Nombre<ref name=":0">{{Cita libro|apellidos=Spitzer|título=Die Geschichte der Babenberger: für die reifere Jugend|url=https://books.google.com/books?id=9_N0MzQU0WcC&pg=PT1|año=1855|editorial=|isbn=|página=178|nombre=Jakob}}</ref> ! width="16%" | Inicio ! width="16%" | Fin ! width="15%" | [[Anexo:Consortes de los soberanos de Austria|Consorte]] ! width="1%" |R. |- |[[Archivo:Herzog Leopold I. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Leopoldo I de Austria (Babenberg)|'''Leopoldo I''' "el Ilustre"]]<br /><small>''Luitpold der Erlauchte'' |21 de julio de 976 |10 de julio de 994 |[[:en:Richardis of Sualafeldgau|Richardis de Sualafeldgau]] |<ref>[[Franz Ritter Miklosich|Miklosich, Franz Ritter]] (1869). ''[https://books.google.com/books?id=U2lQAQAAMAAJ&pg=RA2-PA13 Denkschriften der Kaiserlichen. Akademie der Wissen schaften in Wien]''. pp. 13-53</ref><br><ref>{{Cita libro|apellidos=Boeheim|nombre=Wendelin|enlaceautor=:de:Ferdinand Carl Boeheim|título=Ferdinand Karl Boeheim's Chronik von Wiener-Neustadt|url=https://books.google.com/books?id=Eo5DAQAAMAAJ&pg=PA16|año=1863|página=16|volumen=I}}</ref><br><ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/sfz50430.html|título=Leopold I.|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Herzog Heinrich I. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Enrique I de Austria|'''Enrique I''' "el Fuerte"]]<br /><small>''Heinrich der Starke'' |10 de julio de 994 |23 de junio de 1018 |– |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd137313438.html|título=Heinrich I.|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Adalbert der Siegreiche.jpg|100x100px]] |[[Adalberto el Victorioso|'''Adalberto''' "el Victorioso"]]<br /><small>''Adalbert der Siegreiche'' |23 de junio de 1018 |26 de mayo de 1055 |1) Glismod de Sajonia Occidental 2) Frozza Orseolo |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd13324993X.html|título=Adalbert|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Ernst II. der Tapfere.jpg|100x100px]] |[[Ernesto de Austria (Babenberg)|'''Ernesto''' "el Valiente"]]<br /><small>''Ernst der Tapfere'' |26 de mayo de 1055 |10 de junio de 1075 |1) Adelaide of Eilenburg 2) Swanhilde de Ungarnmark |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Ernst_(Markgraf_der_bayerischen_Ostmark)|título=Ernst|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref><br><ref>{{Cita web|url=ADB: Ernst (Margrave del Ostmark de Baviera)|título=Ernst|sitioweb=[[Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Herzog Leopold II. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Leopoldo II de Austria (Babenberg)|'''Leopoldo II''' "el Justo"]]<br /><small>''Luitpold der Schöne'' |10 de junio de 1075 |12 de octubre de 1095 |[[:de:Ida von Österreich|Ida von Österreich]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd137326718.html|título=Leopold II.|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Herzog Leopold III. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Leopoldo III de Austria (Babenberg)|'''Leopoldo III''' "el Bueno"]]<br /><small>''Luitpold der Heilige'' |12 de octubre de 1095 |15 de noviembre de 1136 |[[Inés de Alemania]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/sfz70506.html|título=Leopold ''(Liupold, Liutpold)'' III.|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Markgraf Leopold IV. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Leopoldo IV de Austria (Babenberg)|'''Leopoldo IV''' "el Generoso"]]<br /><small>''Luitpold der Freigiebige'' |15 de noviembre de 1136 |18 de octubre de 1141 |[[:en:Maria of Bohemia|María de Bohemia]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd136708021.html|título=Leopold IV.|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Herzog Heinrich II. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Enrique II de Austria|'''Enrique II''' Jasomirgott]]<br /><small>''Heinrich Jasomirgott'' |18 de octubre de 1141 |''17 de septiembre de 1156'' |1) [[:en:Gertrude of Süpplingenburg|Gertrude de Süpplingenburg]] |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Heinrich_II._(Herzog_von_%C3%96sterreich)|título=Heinrich II.|sitioweb=[[Deutsche Biographie]]}}</ref> |} === [[Ducado de Austria|Duques de Austria]] === {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100% " ! width="10%" | Retrato ! width="20%" | Nombre<ref name=":0" /> ! width="18%" | Inicio ! width="18%" | Fin !Otros títulos ! width="15%" | [[Anexo:Consortes de los soberanos de Austria|Consorte]] ! width="1%" |R. |- |[[Archivo:Herzog Heinrich II. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Enrique II de Austria|'''Enrique II''' Jasomirgott]] |17 de septiembre de 1156 |13 de enero de 1177 |– |2) [[:en:Theodora Komnene, Duchess of Austria|Teodora Comnena]] |d |- |[[Archivo:Herzog Leopold V. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Leopoldo V "el Virtuoso"|'''Leopoldo V''' "el Virtuoso"]]<br /><small>''Luitpold der Tugendhafte'' |13 de enero de 1177 |31 de diciembre de 1194 |[[Duque de Estiria]]<br /><small>desde 1192 |[[:en:Helena of Hungary, Duchess of Austria|Helena de Hungría]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd137082118.html|título=Leopold V.|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Herzog Friedrich I. der Christliche.jpg|100x100px]] |[[Federico I de Austria (Babenberg)|'''Federico I''' "el Católico"]]<br /><small>''Friedrich der Katholische'' |31 de diciembre de 1194 |16 de abril de 1198 |– |– |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd138740674.html|título=Friedrich I.|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Herzog Leopold VI. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Leopoldo VI de Austria|'''Leopoldo VI''' "el Glorioso"]]<br /><small>''Luitpold der Glorreiche'' |16 de abril de 1198 |28 de julio de 1230 |[[Duque de Estiria]]<br /><small>desde 1194 |[[Teodora Angelina]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/sfz57435.html|título=Leopold (Liupold) VI. (der Glorreiche)|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |- |[[Archivo:Herzog Friedrich II. Babenberg.jpg|100x100px]] |[[Federico II de Austria|'''Federico II''' "el Belicoso"]]<br /><small>''Friedrich der Streitbare'' |28 de julio de 1230 |[[Batalla del río Leita|15 de junio de 1246]] |[[Duque de Estiria]] |(1) [[:en:Eudokia Laskarina Angelina|Sofía Lascarina]] (2) [[:en:Agnes of Merania (1215-1263)|Agnes de Merania]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/sfz69833.html|título=Friedrich II.|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref> |} == [[Casa de Habsburgo|Dinastía Habsburgo]] (1278-1918) == === [[Ducado de Austria|Duques de Austria]] === {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100% " ! width="10%" | Retrato ! width="20%" | Nombre<ref>{{Cita libro|apellidos=Grassauer|nombre=Ferdinand|título=Landeskunden von Oesterreich-Ungarn|url=https://books.google.com/books?id=P7CuV5VyjroC&pg=PA195|año=1875|páginas=195-200}}</ref> ! width="18%" | Inicio ! width="18%" | Fin !Notas ! width="15%" | [[Anexo:Consortes de los soberanos de Austria|Consorte]] ! width="1%" |R. |- |[[Archivo:Rudolph I of Austria.jpg|123x123px]] |'''[[Rodolfo I de Habsburgo|Rodolfo I]]'''<br /><small>''Rudolf'' |[[Batalla de Marchfeld|26 de agosto de 1278]] |27 de diciembre de 1282<ref name=":0" group="lower-alpha">Abdicación</ref> |[[Rey de romanos]]<br /><small>1273-1291</small><br>[[Duque de Estiria]]<br><small>1278-1282</small> |1) [[Gertrudis de Hohenberg]] 2) [[Isabel de Borgoña]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd11860371X.html|título=Rudolf I.|sitioweb=NDB}}</ref> |- |[[Archivo:König Rudolf I. mit Agnes von Böhmen.jpg|100x100px]] |'''[[Rodolfo II (duque de Austria)|Rodolfo II]]'''<br /><small>''Rudolf'' | rowspan="2" |27 de diciembre de 1282 |10 de mayo de 1290 |— |Inés de Bohemia |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd137797877.html|título=Rudolf II.|sitioweb=NDB}}</ref> |- |[[Archivo:AlbrechtI.jpg|129x129px]] |'''[[Alberto I de Habsburgo|Alberto I]]'''<br /><small>''Albrecht'' |1 de mayo de 1308 |[[Rey de romanos]]<br /><small>desde 1298<br>[[Duque de Estiria]]<br><small>desde 1282 |[[Isabel de Tirol]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.britannica.com/biography/Albert-I-king-of-Germany-and-duke-of-Austria|título=Albert I|sitioweb=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> |- |[[Archivo:Rudolph III of Habsburg.jpg|136x136px]] |'''[[Rodolfo III de Austria|Rodolfo III]]'''<br /><small>''Albrecht'' |21 de noviembre de 1298 |3/4 de julio de 1307 |[[Rey de Bohemia]]<br /><small>desde 1306[[Duque de Estiria]] |1) [[Blanca de Francia (1282-1305)|Blanca de Francia]] 2) [[Isabel Riquilda de Polonia]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd128689056.html|título=Rudof III.|sitioweb=NDB}}</ref> |- |[[Archivo:Leopold1Habs.jpg|158x158px]] |[[Leopoldo I (duque de Austria)|'''Leopoldo I''' "el Glorioso"]]<br /><small>''Luitpold der Glorreiche'' | rowspan="2" |1 de mayo de 1308 |28 de febrero de 1326 |[[Duque de Estiria]] |[[:en:Katharina von Savoyen|Catarina de Savoya]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd132963892.html|título=Leopold I.}}</ref> |- |[[Archivo:Frederick III the Fair.jpg|128x128px]] |[[Federico de Habsburgo, el Hermoso|'''Federico I''' "el Hermoso"]]<br /><small>''Friedrich der Schöne<ref group="lower-alpha">Este es el único caso en el que un Habsburgo adopta un [[número regnal]] continuando desde la [[Casa de Babenberg]]. Algunas fuentes también lo enumeran como '''Federico I''', aunque su sucesor suele ser comúnmente referido como [[Federico IV de Austria]].</ref>'' |13 de enero de 1330 |[[Rey de Bohemia]]<br /><small>desde 1326</small><br>[[Duque de Estiria]] |[[Isabel de Aragón (1302-1330)|Isabel de Aragón]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118535781.html|título=Friedrich der Schöne}}</ref> |- |[[Archivo:Otto the Merry.jpg|130x130px]] |[[Otón de Austria|'''Otón''' "el Alegre"]]<br /><small>''Otto der Fröhliche'' | rowspan="2" |13 de enero de 1330 |17 de febrero de 1339 | rowspan="2" |[[Duque de Estiria]]<br>[[Duque de Carintia]]<br><small>=2 de abril de 1335<ref>{{Cita libro|apellidos=Bury|nombre=John Bagnell|enlaceautor=John Bagnell Bury|título=Cambridge Medieval History|url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.70264/page/n170|año=1932|página=128|volumen=VII}}</ref> |1) [[:de:Elisabeth von Niederbayern|Isabel de Bavaria]] 2) [[:en:Anne of Bohemia, Duchess of Austria|Ana de Bohemia]] |<ref>{{Cita web|url=https://austria-forum.org/af/AEIOU/Otto_der_Fr%C3%B6hliche|título=Otto der Fröhliche}}</ref> |- |[[Archivo:Albert II of Austria.jpg|127x127px]] |[[Alberto II de Austria|'''Alberto II''' "el Cojo / Sabio"]]<br />''<small>Albrecht der Weise / der Lahme'' |20 de julio de 1358 |[[Juana de Ferrette]] |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Habsburg,_Albrecht_II.|título=Albrecht II.}}</ref> |- |[[Archivo:Rudolf IV.jpg|155x155px]] |[[Rodolfo IV de Austria|'''Rodolfo IV''' "el Fundador"]]<br /><small>''Rudolf der Stifter'' |16 de agosto de 1358 |27 de julio de 1365 |[[Rey de Bohemia]]<br>[[Duque de Estiria]]<br>[[:en:County of Tyrol|Conde de Tyrol]]<br><small>=13 de enero de 1363<ref>{{Cita libro|apellidos=Palacký|nombre=František|enlaceautor=František Palacký|título=Geschichte von Böhmen|url=https://books.google.com/books?id=10NdAAAAcAAJ&pg=PA345|año=1874|página=345}}</ref> |[[Catalina de Bohemia]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd11860368X.html|título=Rudof IV. (der Stiffer)}}</ref> |- | colspan="7" | <br>Tras morir Rodolfo IV, sus hermanos [[Alberto III de Austria|Alberto III]] y [[Leopoldo III de Austria|Leopoldo III]] gobernaron juntos las posesiones de los Habsburgo hasta la firma del [[:de:rag von Neuberg|'''Tratado de Neoburgo''']] en 1379, tras la cual se crearon dos ramas: * ''Línea albertiniana'': [[Ducado de Austria]] ('''[[Baja Austria]]''') * ''Línea leopoldiana'': [[Ducado de Estiria|Estiria]], [[Ducado de Carintia|Carintia]], [[Carniola]], [[Tirol]] ('''[[Austria Interior]]''') y '''[[Austria Anterior]]'''. <br> |- bgcolor="#bca" |[[Archivo:Albrecht Dritte Habsburg1.jpg|123x123px]] |[[Rodolfo IV de Austria|'''Alberto III''' "el Trenzado"]]<br /><small>''Albrecht mit dem Zopf'' |25 de septiembre de 1379 |29 de agosto de 1395 | rowspan="3" |''[[Baja Austria]]'' |1) [[:en:Elisabeth of Bohemia (1358–1373)|Isabel de Bohemia]] 2) [[:en:Beatrice of Nuremberg|Beatrice de Nuremberg]] |<ref name=":5">{{Cita libro|título=Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark|url=https://books.google.com/books?id=tTIammG00PMC&pg=PA5|año=1877|volumen=25|páginas=5-6}}</ref><ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Albrecht_III._(Herzog_von_%C3%96sterreich)|título=Albrecht III. (Herzog von Österreich)}}</ref> |- bgcolor="#bca" |[[Archivo:Albrecht IV.jpg|129x129px]] |[[Alberto IV de Austria|'''Alberto IV''']]<br /><small>''Albrecht'' |29 de agosto de 1395 |14 de septiembre de 1404 |[[Juana Sofía de Baviera]] |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Albrecht_IV._(Herzog_von_%C3%96sterreich)|título=Albrecht IV. (Herzog von Österreich)|sitioweb=[[Deutsche Biographie]]}}</ref> <ref name=":5" /> |- bgcolor="#bca" |[[Archivo:Albrecht II. von Habsburg.jpg|138x138px]] |'''[[Alberto V de Austria|Alberto V]]'''<br /><small>''Albrecht'' |14 de septiembre de 1404 |27 de octubre de 1439 |[[Isabel de Luxemburgo]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118501615.html#ndbcontent|título=Albrecht II.}}</ref> |- bgcolor="#bca" |[[Archivo:Anonymous - Ladislaus the Postumous.jpg|143x143px]] |[[Ladislao el Póstumo|'''Ladislao''' "el Póstumo"]]<br /><small>''Ladislaus Phostumus'' |22 de febrero de 1440<ref group="lower-alpha">Fecha de nacimiento</ref> |''6 de enero de 1453''<ref name=":1" group="lower-alpha">Como "[[Archiduque]]"</ref> |''[[Baja Austria]]''<br>[[Rey de Hungría]]<br><small>desde el 15 de mayo |— |<ref name=":1">{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118725866.html|título=Ladislaus Postumus}}</ref> |- bgcolor="#bca" ! colspan="7" | |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Leopold III of Austria.jpg|130x130px]] |[[Leopoldo III de Austria|'''Leopoldo III''' "el Piadoso"]]<br /><small>''Leopold der Fromme<ref group="lower-alpha">Enumeado tras '''[https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Habsburg,_Leopold_II._(Herzog_von_Oesterreich) Leopoldo II]''' (*1324-10 de agosto de 1344), hijo de Otón y duque nominal.</ref>'' |25 de septiembre de 1379 |9 de julio de 1386 | rowspan="3" |''[[Austria Interior]]; [[:en:County of Tyrol|Tirol]],'' ''[[Austria Anterior]]'' |[[Viridis Visconti]] |<ref name=":5" /> |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Wilhelm Austria.jpg|130x130px]] |[[Guillermo de Austria|'''Guillermo''' "el Amistoso"]]<br /><small>''Whilhem der Freundliche'' | rowspan="2" |9 de julio de 1386 | rowspan="2" |15 de julio de 1406 |[[Juana II de Nápoles]] |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Wilhelm_(Herzog_von_%C3%96sterreich)|título=Wilhelm}}</ref> |- bgcolor="#def" | rowspan="2" |[[Archivo:Leopold IV.jpg|127x127px]] | rowspan="2" |[[Leopoldo IV de Austria|'''Leopoldo IV''' "el Gordo/Orgulloso"]]<br /><small>''Leopold der Dicke/Stolze'' | rowspan="2" |[[Catalina de Borgoña Dampierre]] | rowspan="2" |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Habsburg,_Leopold_IV._der_Dicke|título=Habsburg, Leopold IV. der Dicke|sitioweb=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich}}</ref> |- bgcolor="#def" |15 de julio de 1406 |3 de junio de 1411 | ''[[Austria Anterior]]'' |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Ernest the Iron.jpg|125x125px]] |[[Ernesto I de Austria|'''Ernesto''' "el Férreo"]]<br /><small>''Ernst der Eiserne'' |15 de julio de 1406 |10 de junio de 1424 | ''[[Austria Interior]]'' |1) [[:de:Margarethe von Pommern|Margarita de Pomerania]] 2) [[Cimburgia de Masovia]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd128967943.html|título=Ernst}}</ref> |- bgcolor="#def" | rowspan="2" |[[Archivo:Anonym Herzog Friedrich IV. von Tirol.jpg|135x135px]] | rowspan="2" |[[Federico IV de Austria|'''Federico IV''' "Bolsillos vacíos"]]<br /><small>''Federicus mit der leeren Tasche'' |15 de julio de 1406 | rowspan="2" |24 de junio de 1439 |''[[Tirol]]'' | rowspan="2" |1) [[:de:Elisabeth von der Pfalz (1381–1408)|Isabel del Palatinado]] 2) [[:en:Anna von Braunschweig|Ana de Brunswick]] | rowspan="2" |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Friedrich_IV._(Herzog_von_%C3%96sterreich-Tirol,_Steiermark,_K%C3%A4rnten_und_Krain)|título=Friedrich IV.}}</ref> |- bgcolor="#def" |3 de junio de 1411 |''[[Austria Anterior]] &'' ''[[Tirol]]'' |- bgcolor="#def" |[[Archivo:SigismundAustria.jpg|128x128px]] |[[Segismundo de Austria|'''Segismundo''' "el Adinerado"]]<br /><small>''Sigmund der Münzreiche'' |24 de junio de 1439 | rowspan="3" |''6 de enero de 1453''<ref name=":1" group="lower-alpha" /> |''[[Austria Anterior]] &'' ''[[Tirol]]'' |1) [[Leonor de Escocia]] |<ref name=":2">{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118614215.html|título=Sigmund (Siegmund, Sigismund[us]) „der Münzreiche“}}</ref> |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Albrecht VI. (Miniatur in Gebetbuch).jpg|129x129px]] |[[Alberto VI de Austria|'''Alberto VI''' "el Derrochador"]]<br /><small>''Albrecht der Verschwender'' | rowspan="2" |10 de junio de 1424 |''[[Austria Interior]]'' |[[:en:Mechthild of the Palatinate|Matilde del Palatinado]] | rowspan="2" |<ref name=":3">{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Habsburg,_Albrecht_VI._der_Verschwender|título=Albrecht VI.}}</ref> |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Frederick III, Holy Roman Emperor.jpg|137x137px]] |[[Federico III de Habsburgo|'''Federico V''' "el Pacificador"]] |''[[Austria Interior]]'' |(...) |} === [[Archiducado de Austria|Archiduques]] & [[Emperador del Sacro Imperio Romano Germánico|Sacros Emperadores]] === {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100% " ! width="10%" | Retrato ! width="20%" | Nombre ! width="18%" | Inicio ! width="18%" | Fin !Títulos y posesiones ! width="15%" | Matrimonios ! width="1%" |R. |-style=background:#fcfcd7 | rowspan="4" |[[Archivo:Hans Burgkmair d. Ä. (zugeschr.) - Bildnis Kaiser Friedrich III.jpg|157x157px]] | rowspan="4" |[[Federico III de Habsburgo|'''Federico V''' "el Pacíficador"]]<br /><small>''Friedrich der Friedfertige<ref group="lower-alpha">'''III del Sacro Imperio'''.</ref>'' |19 de marzo de 1452 | rowspan="4" |19 de agosto de 1493 |[[Sacro Emperador]] | rowspan="4" |[[Leonor de Portugal (1434-1467)|Leonor de Portugal]] | rowspan="4" |<ref>{{Cita web|url=https://www.britannica.com/biography/Frederick-III-Holy-Roman-emperor|título=Frederick III, Holy Roman Emperor|sitioweb=Encyclopedia Britannica}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Habsburg,_Friedrich_V._der_Friedfertige|título=Habsburg, Friedrich V. der Friedfertige|sitioweb=BLKO}}</ref> <ref>{{Cita libro|título=Der Geschichtsfreund|url=https://books.google.com/books?id=S2sWAQAAIAAJ&pg=PA41|año=1877|volumen=32|páginas=41-42}}</ref> |-style=background:#fcfcd7 |'''6 de enero de 1453''' |'''[[Austria Interior]]''' |-style=background:#fcfcd7 |23 de noviembre de 1457 |[[Baja Austria]] & [[Austria Interior|Interior]] |-style=background:#fcfcd7 |'''16 de marzo de 1490''' |[[Archiducado de Austria|'''Archiduque de Austria''']]<ref group="lower-alpha">Austria unificada.</ref> |-style=background:#fcfcd7 ! colspan="7" | |- bgcolor="#def" | rowspan="2" |[[Archivo:Albrecht VI. (Miniatur in Gebetbuch).jpg|104x104px]] | rowspan="2" |[[Alberto VI de Austria|Alberto VI "el Derrochador"]] |6 de enero de 1453 | rowspan="2" |2 de diciembre de 1463 |[[Austria Interior]] | rowspan="2" |[[:en:Mechthild of the Palatinate|Matilde del Palatinado]] | rowspan="2" |<ref name=":3" /> |- bgcolor="#def" |23 de noviembre de 1457 |[[Baja Austria]] & [[Austria Interior|Interior]] |- bgcolor="#bca" |[[Archivo:Anonymous - Ladislaus the Postumous.jpg|114x114px]] |[[Ladislao el Póstumo]] |6 de enero de 1453 |23 de noviembre de 1457 |[[Baja Austria]], [[Reino de Hungría|Hungría]]<br>[[Rey de Bohemia]]<br><small>28 de octubre de 1453 |— |<ref name=":1" /> |- bgcolor="#def" |[[Archivo:SigismundAustria.jpg|103x103px]] |[[Segismundo de Austria|Segismundo "el Adinerado"]] |6 de enero de 1453 |16 de marzo de 1490<ref name=":0" group="lower-alpha" /> |[[Baja Austria|Archiduque de Baja Austria]] y [[Tirol|Conde de Tirol]] |2) [[Catalina de Sajonia (archiduquesa de Austria)|Catalina de Sajonia]] |<ref name=":2" /> |- ! colspan="7" | |-style=background:#fcfcd7 | rowspan="2" |[[Archivo:Bernhard Strigel 014.jpg|157x157px]] | rowspan="2" |[[Maximiliano I de Habsburgo|'''Maximiliano I''' "el Último Caballero"]]<br /><small>''Maximilian der letzte Ritter'' |19 de agosto de 1493 | rowspan="2" |12 de enero de 1519 |[[Archiducado de Austria|'''Archiduque de Austria''']] | rowspan="2" |1) [[María de Borgoña]] 2) [[Ana de Bretaña]] 3) [[Blanca María Sforza]] | rowspan="2" |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118579371.html|título=Maximilian I.}}</ref> |-style=background:#fcfcd7 |<small>4 de febrero de 1508<ref group="lower-alpha">Elegido como [[Rey de romanos]] el 16 de febrero de 1486, por lo que debió ser entronizado tras la muerte de su padre en 1493. Sin embargo, y debido a sus conflictos con el papado, no fue instaurado "oficialmente" hasta 1508.</ref> |[[Sacro Emperador]] |-style=background:#fcfcd7 | rowspan="2" |[[Archivo:Charles I of Spain - Carlos I de España.jpg|125x125px]] | rowspan="2" |[[Carlos I de España|'''Carlos I "El César"''']]<br /><small>''Karl von Spanien<ref group="lower-alpha">'''V del Saco Imperio'''.</ref>'' |12 de enero de 1519 |21 de abril de 1521 |[[Archiducado de Austria|'''Archiduque de Austria''']]<ref group="lower-alpha">[[Anexo:Reyes de España|Rey de Castilla, Aragón]], [[Anexo:Reyes de Nápoles y de Sicilia|Nápoles, Sicilia]], [[Anexo:Soberanos de Cerdeña|Cerdeña]], [[Rey de Italia (Sacro Imperio Romano)|Italia]] y [[Países Bajos de los Habsburgo|Protector de los Países Bajos]].</ref> | rowspan="2" |[[Isabel de Portugal]] | rowspan="2" |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118560093.html|título=Karl V}}</ref> |-style=background:#fcfcd7 |<small>24 de febrero de 1530 |<small>septiembre de 1556<ref group="lower-alpha">Su abdicación fue recién reconocida en febrero de 1558</ref> |[[Sacro Emperador]] |-style=background:#fcfcd7 | rowspan="2" |[[Archivo:Bemberg Fondation Toulouse - Portrait paintings of Ferdinand I, Holy Roman Emperor by Jan Cornelisz Vermeyen Inv.1056.jpg|130x130px]] | rowspan="2" |'''[[Fernando I del Sacro Imperio Romano Germánico|Fernando I]]'''<br /><small>''Ferdinand I.'' |21 de abril de 1521 | rowspan="2" |25 de julio de 1564 |[[Archiducado de Austria|'''Archiduque de Austria''']]<ref group="lower-alpha">También [[Rey de Bohemia]] y [[Anexo:Reyes de Hungría|Hungría]] (desde 1526, en disputa con [[Juan Segismundo de Zápolya]] hasta 1570) y [[Marca de Moravia|Margrave de Moravia]].</ref> | rowspan="2" |[[Ana Jagellón de Hungría y Bohemia]] | rowspan="2" |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118532502.html#ndbcontent|título=Ferdinand I.}}</ref> |-style=background:#fcfcd7 | <small>marzo de 1558 |[[Sacro Emperador]] |- | colspan="7" |<br>Desde '''Fernando I''', todos los Archiduques y Emperadores austríacos fueron '''[[reyes de Hungría]]''' y '''[[Anexo:Monarcas de Bohemia|Bohemia]]''' (con solo breves interrupciones).<br>Tras morir, las posesiones de la Casa de Habsburgo se repartieron nuevamente: * Maximiliano recibió el '''[[Archiducado de Austria]]''' * Fernando recibió [[Tirol]] y '''[[Austria Anterior]]'''. Esta luego volvió a la línea principal. * Carlos recibió '''[[Austria Interior]]''' ([[Estiria]], [[Carintia]] y [[Carniola]]) <br> |-style=background:#fcfcd7 |[[Archivo:Nicolas Neufchâtel 002.jpg|124x124px]] |[[Maximiliano II de Habsburgo|'''Maximiliano II''']]<br /><small>''Maximilian II.'' |25 de julio de 1564 |12 de octubre de 1576 |[[Sacro Emperador]]<br>[[Archiducado de Austria|Archiduque de Austria]] |[[María de Austria y Portugal]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd11857938X.html|título=Maximilian II.}}</ref> |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Francesco Terzio 002.jpg|118x118px]] |[[Fernando II del Tirol|'''Fernando II''']]<br /><small>''Friedrich von Tirol'' |25 de julio de 1564 |24 de enero de 1595 |[[Tirol|Conde de Tirol]]<br>[[Austria Anterior|Archiduque de Austria Anterior]] |1) [[Philippine Welser]] 2) [[Ana Catalina Gonzaga de Mantua]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd119117304.html|título=Ferdinand II.}}</ref> |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Anonym Erzherzog Karl II.jpg|104x104px]] |[[Carlos II de Estiria|'''Carlos II''']]<br /><small>''Karl II.'' |25 de julio de 1564 |10 de julio de 1590 |[[Austria Interior|Archiduque de Austria Interior]] |[[María Ana de Baviera (1551-1608)|María Ana de Baviera]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118560069.html#ndbcontent|título=Karl II.}}</ref> |-style=background:#fcfcd7 | rowspan="2" |[[Archivo:AACHEN, Hans von - Portrait of Emperor Rudolf II - WGA.jpg|124x124px]] | rowspan="2" |'''[[Rodolfo II del Sacro Imperio Romano Germánico|Rodolfo II]]'''<br /><small>''Rudolf <ref group="lower-alpha">'''II del Sacro Imperio''', '''Bohemia''' y '''Hungría'''. Los siguientes soberanos son mejor conocidos por ser Sacros Emperadores, por lo que se utiliza dicha numeración sobre la correspondiente a la línea austríaca.</ref>'' | rowspan="2" |12 de octubre de 1576 |25 de junio de 1608<ref name=":0" group="lower-alpha" /> |[[Archiducado de Austria|Archiduque de Austria]] | rowspan="2" |— | rowspan="2" |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118603701.html#ndbcontent|título=Rudolf II.}}</ref> <ref>{{Cita libro|apellidos=Schindling, Anton; Ziegler, Walter|título=Die Kaiser der Neuzeit, 1519-1918|url=https://books.google.com/books?id=uTg43WtvPnQC&pg=PA107|año=1990|editorial=C.H.Beck|isbn=9783406343957|página=107}}</ref> |-style=background:#fcfcd7 |20 de enero de 1612 |[[Sacro Emperador]] |-style=background:#fcfcd7 | rowspan="3" |[[Archivo:Matthias - Holy Roman Emperor (Hans von Aachen, 1625).jpg|121x121px]] | rowspan="3" |'''[[Matías de Habsburgo|Matías I]]'''<br /><small>''Matthias'' |24 de enero de 1595 | rowspan="3" |20 de marzo de 1619 |[[Austria Anterior]] & [[Tirol]]<ref group="lower-alpha">Aparente delegó el gobierno de partes de Austria a [[Maximiliano III de Austria|'''Maximiliano III''']] entre 1593 y 1618, aunque las fuentes no son muy claras sobre su verdadero status.</ref> | rowspan="3" |[[Ana de Habsburgo-Gonzaga]] | rowspan="3" |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd119400839.html#ndbcontent|título=Matthias}}</ref> <ref>{{Cita libro|apellidos=Berenger, Jean; Simpson, C.A.|título=A History of the Habsburg Empire 1273-1700|url=https://books.google.com/books?id=rWQSBAAAQBAJ&pg=PA256|año=2014|editorial=[[Routledge]]|página=256}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Maximilian_(Erzherzog_von_%C3%96sterreich)|título=ADB:Maximilian (Erzherzog von Österreich)}}</ref> |-style=background:#fcfcd7 |25 de junio de 1608 |[[Archiducado de Austria|Archiduque de Austria]] |-style=background:#fcfcd7 |13 de junio de 1612 |[[Sacro Emperador]] |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Albert de Habsbourg.jpg|140x140px]] |'''[[Alberto VII de Austria|Alberto VII]]'''<br /><small>''Albrecht VII.'' |20 de marzo de 1619 |13 / 15 de julio de 1621 |[[Austria Anterior|Archiduque de Austria Anterior]]<br>[[Estado borgoñón|Soberano de los Países Bajos y conde de Borgoña]]<br><small>desde 1598</small> |[[Isabel Clara Eugenia de Austria]] |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Albrecht_VII._(Erzherzog_von_%C3%96sterreich)|título=Albrecht VII.}}</ref> |- ! colspan="7" | |-style=background:#fcfcd7 | rowspan="4" |[[Archivo:Kaiser Ferdinand II. 1614.jpg|130x130px]] | rowspan="4" |[[Fernando II de Habsburgo|'''Fernando III''']]<br /><small>''Friedrich III.'' |10 de julio de 1590<ref group="lower-alpha">Bajo la regencia de '''[[Ernesto de Austria]]''' hasta 1594, cuando Fernando cumplió 16 años.</ref> | rowspan="2" |15 de noviembre de 1623 |[[Austria Interior|Archiduque de Austria In.]] | rowspan="4" |1) [[María Ana de Baviera (1574-1616)|María Ana de Baviera]] 2) [[Leonor Gonzaga]] | rowspan="4" |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118532510.html|título=Ferdinand II.}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://www.britannica.com/biography/Ferdinand-II-Holy-Roman-emperor|título=Ferdinand II}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Habsburg,_Ernst|título=BLKÖ: Habsburg, Ernst}}</ref> |-style=background:#fcfcd7 |20 de marzo de 1619 |[[Archiducado de Austria|Archiduque de toda Austria]] |-style=background:#fcfcd7 |28 de agosto de 1619 | rowspan="2" |15 de febrero de 1637 |[[Sacro Emperador]] |-style=background:#fcfcd7 |15 de noviembre de 1623 |[[Baja Austria|Austria Baja]]-[[Austria Interior|Interior]] |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Joseph Heintz d. Ä. 007.jpg|155x155px]] |[[Leopoldo V de Habsburgo|'''Leopoldo V''' Fernando]]<br /><small>''Leopold V. Ferdinand'' |15 de noviembre de 1623 |13 / 17 de septiembre de 1632 | rowspan="2" |[[Alta Austria]] |[[Claudia de Médici]] |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Leopold_V._Ferdinand|título=ADB:Leopold V. Ferdinand}}</ref> <ref name=":4">{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Habsburg,_Leopold_V.|título=BLKÖ:Habsburg, Leopold V.}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118938363.html#ndbcontent|título=Leopold V. Ferdinand}}</ref> |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Frans Luycx - Ferdinand Charles, Archduke of Further Austria.jpg|172x172px]] |'''[[Fernando Carlos de Habsburgo-Médicis|Fernando Carlos]]'''<br /><small>''Ferdinand Karl'' |13 / 17 de septiembre de 1632 |30 de diciembre de 1662 |[[Ana de Médici (1616-1676)|Ana de Médici]] |<ref name=":4" /> |-style=background:#fcfcd7 |[[Archivo:Ferdinand III, Holy Roman Emperor.jpg|117x117px]] |'''[[Fernando III de Habsburgo|Fernando IV]]'''<br /><small>''Ferdinand IV.'' |15 de febrero de 1637 |2 de abril de 1657 |[[Sacro Emperador]]<br>[[Austria Anterior|Austria Baja-Anterior]] |(1) [[María Ana de España]] (2) [[María Leopoldina de Habsburgo|María Leopoldina]] (3) [[Leonor Gonzaga-Nevers]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118532529.html|título=Ferdinand III.}}</ref> |- bgcolor="#def" |[[Archivo:Giovanni Maria Morandi 002.jpg|114x114px]] |'''[[Segismundo Francisco de Austria|Segismundo Francisco]]'''<br /><small>''Segismund Franz'' |30 de diciembre de 1662 |25 de junio de 1665 |[[Alta Austria]] |[[Eduviges del Palatinado-Sulzbach]] |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Habsburg,_Sigismund_Franz_von_Tirol|título=BLKÖ:Habsburg, Sigismund Franz von Tirol}}</ref> |- | colspan="7" |''Tras la muerte de Segismundo Francisco en 1665, todos los territorios austríacos fueron finalmente unificados en la Corona Imperial.'' |- | rowspan="3" |[[Archivo:Benjamin von Block 001.jpg|123x123px]] | rowspan="3" |'''[[Leopoldo I de Habsburgo|Leopoldo VI]]'''<br /><small>''Leopold VI.'' |2 de abril de 1657 |25 de junio de 1665 |[[Austria Anterior|Austria Baja-Anterior]] | rowspan="3" |(1) [[Margarita Teresa de Austria|Margarita Teresa]]<br>(2) [[Claudia Felicidad de Habsburgo|Claudia Felicidad]]<br>(3) [[Leonor Magdalena de Palatinado-Neoburgo]] | rowspan="3" |<ref>{{Cita web|url=https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Leopold_I._(Kaiser)|título=ADB:Leopold I. (Kaiser)}}</ref> <ref>{{Cita libro|título=The History of the German Empire from Charlemagne, Down to the Present Emperor Charles VI (1731)|url=https://books.google.com/books?id=RuQSGjSzkD4C&pg=PA284|editorial=Lawton Gilliver|página=284}}</ref> |- |18 de julio de 1658 | rowspan="2" |5 de mayo de 1705 |[[Sacro Emperador]] |- |'''25 de junio de 1665''' |[[Archiducado de Austria|'''Archiduque de toda Austria''']] |- |[[Archivo:JosephI.1705.JPG|138x138px]] |'''[[José I de Habsburgo|José I]]'''<br /><small>''Joshep I.'' |5 de mayo de 1705 |17 de abril de 1711 | rowspan="2" |[[Sacro Imperio]]<br>[[Archiducado de Austria]] |[[Guillermina Amalia de Brunswick-Luneburgo]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118558390.html|título=Joseph I.}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118558390.html|título=Joseph I.}}</ref> |- |[[Archivo:Martin van Meytens (attrib.) - Porträt Kaiser Karl VI.jpg|126x126px]] |'''[[Carlos VI del Sacro Imperio Romano Germánico|Carlos VI del Sacro Imperio Romano Germánico]]'''<br /><small>''Karl'' |12 de octubre de 1711 |20 de octubre de 1740 |[[Isabel Cristina de Brunswick-Wolfenbüttel]] |<ref>{{Cita libro|apellidos=Bromley|nombre=John S.|título=The New Cambridge Modern History|url=https://books.google.com/books?id=OOgzAAAAIAAJ&pg=PA441|año=1970|página=441|volumen=VI}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118560107.html|título=Karl VI.}}</ref> |- | rowspan="2" |[[Archivo:Maria Theresia14.jpg|121x121px]] | rowspan="2" |'''[[María Teresa I de Austria|María Teresa]] I'''<br /><small>''Maria Theresia'' |20 de octubre de 1740 |29 de noviembre de 1780 |[[Archiducado de Austria]] | rowspan="3" |12 de febrero de 1745 | rowspan="3" |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118577867.html|título=Maria Theresia, Erzherzogin von Österreich}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118692925.html|título=Franz I.}}</ref> <ref>{{Cita web|url=https://www.britannica.com/biography/Francis-I-Holy-Roman-emperor|título=Francis I|sitioweb=Encyclopedia Britannica}}</ref> |- | rowspan="2" |13 de noviembre de 1745 | rowspan="2" |18 de agosto de 1765 | rowspan="2" |[[Sacro Imperio]] [[Archiducado de Austria]] |- |[[Archivo:Workshop of Martin van Meytens Kaiser Franz Stephan 02.jpg|119x119px]] |'''[[Francisco I del Sacro Imperio Romano Germánico|Francisco I]]'''<br /><small>''Franz I.'' |} La rama cadete de los Habsburgo austríacos se extinguió tras la muerte de la emperatriz [[María Teresa I de Austria|María Teresa]]. Sus descendientes, también pertenecientes a la [[Casa de Lorena]], continuaron ostentando el trono del [[Sacro Imperio Romano Germánico|Sacro Imperio]] hasta su disolución en [[Tercera Coalición|1806]] y gobernaron [[Imperio austríaco|Austria]] y [[Imperio austrohúngaro|Hungría]] hasta [[Disolución de Austria-Hungría|1918]] bajo el nombre formal de [[Casa de Habsburgo-Lorena]] (''Habsburg-Lothringen''). Generalmente se les considera como parte de la [[Casa de Habsburgo]], aunque en este caso el término más adecuado sería el de ''[[dinastía]]''. {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100% " ! width="10%" |Retrato ! width="20%" |Nombre ! width="16%" |Inicio ! width="16%" |Fin ! width="15%" |Matrimonios ! width="1%" |R. |- |[[Archivo:Carl von Sales Bildnis Joseph II posthum 1823.jpg|159x159px]] |'''[[José II del Sacro Imperio Romano Germánico|José II]]'''<br><small>''Josef II.''</small> |18 de agosto de 1765 |20 de febrero de 1790 |1) [[Isabel de Borbón-Parma]] 2) [[Josefa de Baviera]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118558404.html|título=Joseph II.}}</ref> |- |[[Archivo:Mengs, Anton Raphael - Pietro Leopoldo d'Asburgo Lorena, granduca di Toscana - 1770 - PradoFXD.jpg|156x156px]] |'''[[Leopoldo II del Sacro Imperio Romano Germánico|Leopoldo VII]]'''<br><small>''Leopold VII.''</small> |30 de septiembre de 1790 |1 de marzo de 1792 |[[María Luisa de Borbón]] |<ref>{{Cita libro|título=Encyclopædia Metropolitana|url=https://books.google.com/books?id=2Q-9ZDu-4M4C&pg=PA534|año=1845|página=534|volumen=13}}</ref> |- |[[Archivo:Francis II, Holy Roman Emperor by Friedrich von Amerling 003.jpg|125px]] |'''[[Francisco II del Sacro Imperio Romano Germánico|Francisco II]]'''<br><small>''Franz<ref name=":2" group="lower-alpha" />''</small> |23 de junio de 1792 |6 de agosto de 1806 |(1) [[Isabel Guillermina de Wurtemberg]] (2) [[María Teresa de las Dos Sicilias]] |<ref>{{Cita libro|apellidos=[[Peter H. Wilson]]|título=German Armies: War and German Society, 1648-1806|url=https://books.google.com/books?id=u_WNAgAAQBAJ&pg=PA305|año=2002|editorial=[[Routledge]]|página=305}}</ref> <ref>{{Cita libro|apellidos=Hughes|nombre=Michael|título=Early Modern Germany, 1477-1806|url=https://books.google.com/books?id=mVwCTRhdYmsC&pg=PA182|año=1992|editorial=University of Pennsylvania Press|página=182}}</ref> |} === [[Emperador de Austria|Emperadores de Austria]] === {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100% " ! width="10%" |Retrato ! width="20%" |Nombre ! width="16%" |Inicio ! width="16%" |Fin ! width="15%" |Matrimonios ! width="1%" |R. |- |[[Archivo:Francis II, Holy Roman Emperor by Friedrich von Amerling 003.jpg|125px]] |'''[[Francisco I de Austria|Francisco I (Imperio Austríaco) y]]''' '''[[Francisco I de Austria|II del Archiducado]]'''<br><small>''Franz''<ref group="lower-alpha" name=":2">'''II del Sacro Imperio''', '''I de Austria''', '''Hungría''' y '''Bohemia'''.</ref> |11 de agosto de 1804 |2 de marzo de 1835 |3) [[Isabel de Borbón-Parma]]<br>4) [[Josefa de Baviera]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118534955.html|título=Franz II.}}</ref> |- |[[Archivo:Leopold Kupelwieser - Kaiser Ferdinand I.jpg|125px]] |'''[[Fernando I de Austria|Fernando I (Imperio Austríaco) y]]''' '''[[Fernando I de Austria|V del Archiducado]]'''<br /><small>''Ferdinand I.<ref group="lower-alpha">'''V de Hungría''' y '''Bohemia'''.</ref>'' |2 de marzo de 1835 |2 de diciembre de 1848 |[[María Ana de Saboya]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118686747.html|título=Ferdinand I.}}</ref> |- |[[Archivo:Emperor-Frans-Josef-I-of-Austria-142360744594.jpg|125px]] |'''[[Francisco José I de Austria|Francisco José I (Imperio y Archiducado)]]'''<br /><small>''Franz Joseph I.'' |2 de diciembre de 1848 |21 de noviembre de 1916 |[[Isabel de Baviera]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118535013.html|título=Franz Joseph}}</ref> |- |[[Archivo:Charles I of Austria.jpg|125px]] |[[Carlos I de Austria y IV de Hungría|'''Carlos I (Imperio Austro-Húngaro) y''']] [[Carlos I de Austria y IV de Hungría|'''IV del Archiducado''']]<br /><small>''Karl I. Franz Joseph<ref group="lower-alpha">'''[[Anexo:Reyes de Hungría|IV de Hungría]]''', '''[[Anexo:Monarcas de Bohemia|III de Bohemia]]'''.</ref>'' |21 de noviembre de 1916 |[[Armisticio del 11 de noviembre de 1918|11 de noviembre de 1918]] |[[Zita de Borbón-Parma]] |<ref>{{Cita web|url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118560077.html|título=Karl|sitioweb=[[Neue Deutsche Biographie]]}}</ref><br><ref>{{Cita web|url=https://www.biographien.ac.at/oebl_3/236.pdf|título=Karl Franz Joshep|sitioweb=Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950}}</ref><br><ref>{{Cita web|url=https://www.britannica.com/biography/Charles-I-emperor-of-Austria|título=Charles (I)|sitioweb=[[Encyclopedia Britannica]]}}</ref> |} == Notas == <references group="lower-alpha"/> == Bibliografía principal == * ''[[Neue Deutsche Biographie]]'' * ''[[Allgemeine Deutsche Biographie]]'' * ''[[Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich]]'' == Véase también == * [[Austria]] * [[Historia de Austria]] * [[Emperador del Sacro Imperio Romano Germánico]] * [[Rey de Romanos]] * [[Anexo:Reyes y emperadores de Alemania]] * [[Anexo:Presidentes de Austria]] * [[Monarquía Habsburgo]] == Referencias == {{Lista de columnas|4|<references />}} {{control de autoridades}} [[:Categoría:Gobernantes de Austria]] [[:Categoría:Anexos:Gobernantes]] = Avstrijski vladarji fr = Voici une liste des souverains d'[[Autriche]] depuis la création de ce pays en [[976]] avec l'avènement de la [[maison de Babenberg]]. == Margraves d'Autriche == === [[Maison de Babenberg]] === [[Fichier:Altösterreich Adalbert Babenberger Stammbaum.svg|100px|center|thumb|Armes attribuées a posteriori (v. 1490) à Adalbert d'Autriche]] {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Règne |- | 1 || [[File:Herzog Leopold I. Babenberg.jpg|80px|Léopold I{{er}}]] || [[Léopold Ier de Babenberg|Léopold I{{er}}]]<br/><small>[[940]]-{{date-|10 juillet}} [[994]]</small> || [[976]]-{{date-|10 juillet}} [[994]] |- | 2 || [[File:Herzog Heinrich I. Babenberg.jpg|80px|Henri I{{er}} ''le Fort'']] || [[Henri Ier d'Autriche|Henri I{{er}} ''le Fort'']]<br/><small>[[965]]-{{date-|23 juin}} [[1018]]</small> || {{date-|10 juillet}} [[994]]-23 juin 1018 |- | 3 || [[File:Adalbert der Siegreiche.jpg|80px|Adalbert ''le Victorieux'']] || [[Adalbert d'Autriche|Adalbert ''le Victorieux'']]<br/><small>???-{{date-|26 mai}} [[1055]]</small> || {{date-|23 juin}} [[1018]]-26 mai 1055 |- | 4 || [[File:Ernst II. der Tapfere.jpg|80px|Ernest ''le Brave'']] || [[Ernest de Babenberg|Ernest ''le Brave'']]<br/><small>[[1027]]-{{date-|10 juin}} [[1075]]</small> || {{date-|26 mai}} [[1055]]-10 juin 1075 |- | 5 || [[File:Herzog Leopold II. Babenberg.jpg|80px|Léopold II ''le Beau'']] || [[Léopold II de Babenberg|Léopold II ''le Beau'']]<br/><small>[[1050]]-{{date-|12 octobre}} [[1095]]</small> || {{date-|10 juin}} [[1075]]-12 octobre 1095 |- | 6 || [[File:Herzog Leopold III. Babenberg.jpg|80px|Léopold III ''le Pieux'']] || [[Léopold III d'Autriche|Léopold III ''le Pieux'']]<br/><small>[[1073]]-{{date-|15 novembre}} [[1136]]</small> || {{date-|12 octobre}} [[1095]]-15 novembre 1136 |- | 7 || [[File:Markgraf Leopold IV. Babenberg.jpg|80px|Léopold IV]] || [[Léopold Ier de Bavière|Léopold IV]]<br/><small>[[1108]]-{{date-|18 octobre}} [[1141]]</small> || {{date-|15 novembre}} [[1136]]-18 octobre 1141 |- | 8 || [[File:Wien.DukeHeinrichJasomirgott.jpg|80px|Henri II ''Jasomirgott'']] || [[Henri II d'Autriche|Henri II ''Jasomirgott'']]<br/><small>[[1107]]-{{date-|13 janvier}} [[1177]]</small> || {{date-|18 octobre}} [[1141]]-13 janvier 1177 |} == Ducs d'Autriche == === [[Maison de Babenberg]] === [[Fichier:Austria coat of arms simple.svg|100px|center|thumb|Armes adoptées par Frédéric II.]] En [[1156]], le titre de duc d'Autriche est accordé à Henri II ''Jasomirgott'' par l'[[Liste des souverains du Saint-Empire|empereur du Saint-Empire]] [[Frédéric Ier du Saint-Empire|Frédéric Barberousse]]. L'Autriche devient un [[duché]]. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Règne |- | 8 || [[File:Wien.DukeHeinrichJasomirgott.jpg|80px|Henri II ''Jasomirgott'']] || [[Henri II d'Autriche|Henri II ''Jasomirgott'']]<br/><small>[[1107]]-13 janvier 1177</small> || [[1156]]-{{date-|13 janvier}} [[1177]] |- | 9 || [[File:LeopoldV.jpg|80px|Léopold V ''le Vieux'']] || [[Léopold V d'Autriche|Léopold V ''le Vieux'']]<br/><small>[[1157]]-31 décembre 1194</small> || {{date-|13 janvier}} [[1177]]-{{date-|31 décembre}} [[1194]] |- | 10 || [[File:Herzog Friedrich I. der Christliche.jpg|80px|Frédéric I{{er}} ''le Catholique'']] || [[Frédéric Ier d'Autriche|Frédéric I{{er}} ''le Catholique'']]<br/><small>[[1175]]-16 avril 1198</small> || {{date-|31 décembre}} [[1194]]-{{date-|16 avril}} [[1198]] |- | 11 || [[File:LeopoldVI.jpg|80px|Léopold VI ''le Glorieux'']] || [[Léopold VI d'Autriche|Léopold VI ''le Glorieux'']]<br/><small>[[1176]]-26 juillet 1230</small> || {{date-|16 avril}} [[1198]]-{{date-|26 juillet}} [[1230]] |- | 12 || [[File:Herzog Friedrich II. Babenberg.jpg|80px|Frédéric II ''le Batailleur'']] || [[Frédéric II d'Autriche|Frédéric II ''le Batailleur'']]<br/><small>{{date-|25 avril}} [[1211]]_15 juin 1246</small> || {{date-|26 juillet}} [[1230]]-{{date-|15 juin}} [[1246]] |} === Interrègne === À l'extinction des Babenberg, en 1246, l'Autriche revient à l'empereur [[Frédéric II du Saint-Empire|Frédéric II]]. Plusieurs prétendants se font entendre, parmi lesquels le [[Přemyslides|Přemyslide]] [[Ottokar II de Bohême]], qui reçoit officiellement le duché en [[1260]] des mains de [[Richard de Cornouailles]], empereur de l'[[Grand Interrègne|interrègne]]. Ottokar est vaincu et tué par le nouveau souverain de l'Autriche, [[Rodolphe Ier de Habsbourg|Rodolphe de Habsbourg]], en 1278, après avoir été mis au ban de l'Empire deux ans plus tôt. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Règne |- | 13 || [[File:POIIaustria.JPG|80px|Ottokar]] || [[Ottokar II de Bohême|Ottokar]]<br/><small>[[1230]]-26 août 1278</small> || [[1260]]-{{date-|26 août}} [[1278]] |} === [[Maison de Habsbourg]] === {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 14 || [[File:Rudolf of Hapsburg Speyer.jpg|80px|Rodolphe I{{er}}]] || [[Rodolphe Ier du Saint-Empire|Rodolphe I<sup>er</sup>]] || <small>{{1er}} mai</small><br />[[1218]] || <small>{{date-|26 août}}</small><br />[[1278]] || [[1291]] |- | 15 || [[File:Albrecht Erste Habsburg.jpg|80px|Albert I{{er}}]] || [[Albert Ier du Saint-Empire|Albert I{{er}}]] || <small>juillet</small><br />[[1255]] || [[1282]] || <small>{{1er}} mai</small><br />[[1308]] |- | 16 || || [[Rodolphe II d'Autriche|Rodolphe II]]|| [[1270]] || [[1282]] || <small>{{date-|10 mai}}</small><br />[[1290]] |- | 17 || [[File:Rudolph III Habsburg.jpg|80px|Rodolphe I{{er}}]] || [[Rodolphe Ier de Bohême|Rodolphe III]] || [[1281]] || [[1298]] || <small>{{date-|3 juillet}}</small><br />[[1307]] |- | 18 || [[File:Friedrich der Schöne.jpg|80px|Frédéric III ''le Bel'']] || [[Frédéric le Bel|Frédéric III ''le Bel'']]|| [[1286]] || <small>{{1er}} mai</small><br />[[1308]] || <small>{{date-|13 janvier}}</small><br />[[1330]] |- | 19 || [[File:Leopold1mini.jpg|80px|Léopold VII ''le Glorieux'']] || [[Léopold Ier d'Autriche|Léopold VII ''le Glorieux'']] || <small>{{date-|4 août}}</small><br />[[1290]] || <small>{{1er}} mai</small><br />[[1308]] || <small>{{date-|28 février}}</small><br />[[1326]] |- | 20 || [[File:Albrechtii.jpg|80px|Albert II ''le Sage'']] || [[Albert II d'Autriche|Albert II ''le Sage'']] || <small>{{date-|12 décembre}}</small><br />[[1298]] || <small>{{date-|13 janvier}}</small><br />[[1330]] || <small>{{date-|16 août}}</small><br />[[1358]] |- | 21 || [[File:Ota synci.jpg|80px|Otton]] || [[Othon d'Autriche|Otton]]|| <small>{{date-|23 juillet}}</small><br />[[1301]] || <small>{{date-|13 janvier}}</small><br />[[1330]] || <small>{{date-|17 février}}</small><br />[[1339]] |- | 22 || [[File:Rudolf IV.jpg|80px|Rodolphe IV ''le Fondateur'']] || [[Rodolphe IV d'Autriche|Rodolphe IV ''le Fondateur'']] || <small>{{1er}} novembre</small><br />[[1339]] || <small>{{date-|16 août}}</small><br />[[1358]] || <small>{{date-|27 juillet}}</small><br />[[1365]] |- | 23 || [[File:Albrecht Dritte Habsburg1.jpg|80px|Albert III ''à la Tresse'']] || [[Albert III d'Autriche|Albert III ''à la Tresse'']]|| <small>{{date-|9 septembre}}</small><br />[[1349]] || <small>{{date-|27 juillet}}</small><br />[[1365]] || <small>{{date-|29 août}}</small><br />[[1395]] |- | 23 || [[Fichier:Leopold_III_of_Austria.jpg|80px|Léopold VIII ''le Juste'']] || [[Léopold III de Habsbourg|Léopold VIII ''le Juste'']]|| <small>{{1er}} novembre</small><br />[[1351]] || <small>{{date-|27 juillet}}</small><br />[[1365]] || <small>{{date-|8 juillet}}</small><br />[[1386]] |} En 1379, Albert et Léopold se partagent leurs possessions au [[traité de Neuberg]] : Albert reçoit l'[[Duché d'Autriche|Autriche]] même et Léopold la [[Styrie (duché)|Styrie]], la [[Duché de Carinthie|Carinthie]], la [[Duché de Carniole|Carniole]] et le [[Comté de Tyrol|Tyrol]]. ==== Branche albertine ==== {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 23 || [[File:Albrecht Dritte Habsburg1.jpg|80px|Albert III ''à la Tresse'']] || [[Albert III d'Autriche|Albert III ''à la Tresse'']]|| <small>{{date-|9 septembre}}</small><br />[[1349]] || <small>{{date-|9 septembre}}</small><br />[[1379]] || <small>{{date-|29 août}}</small><br />[[1395]] |- | 24 || [[File:Albrecht Vierte Habsburg.jpg|80px|Albert IV ''le Patient'']] || [[Albert IV d'Autriche|Albert IV ''le Patient'']] || <small>{{date-|19 septembre}}</small><br />[[1377]] || <small>{{date-|29 août}}</small><br />[[1395]] || <small>{{date-|14 septembre}}</small><br />[[1404]] |- | 25 || [[File:Albrecht II. von Habsburg.jpg|80px|Albert V ''l'Illustre'']] || [[Albert II du Saint-Empire|Albert V ''l'Illustre'']]|| <small>{{date-|16 août}}</small><br />[[1397]] || <small>{{date-|14 septembre}}</small><br />[[1404]] || <small>{{date-|27 octobre}}</small><br />[[1439]] |- | 26 || [[File:Ladislas the Posthumous 001.jpg|80px|Ladislas I{{er}} ''le Posthume'']] || [[Ladislas Ier de Bohême|Ladislas I{{er}} ''le Posthume'']]|| <small>{{date-|22 février}}</small><br />[[1440]] || <small>{{date-|22 février}}</small><br />[[1440]] || <small>{{date-|23 novembre}}</small><br />[[1457]] |} ==== Branche léopoldienne ==== {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 23 || [[Fichier:Leopold_III_of_Austria.jpg|80px|Léopold VIII ''le Juste'']] || [[Léopold III de Habsbourg|Léopold VIII ''le Juste'']]|| <small>{{1er}} novembre</small><br />[[1351]] || <small>{{date-|27 juillet}}</small><br />[[1365]] || <small>{{date-|8 juillet}}</small><br />[[1386]] |- | 24 || [[Fichier:Wilhelm_Austria.jpg|80px|Guillaume ''l'Ambitieux'']] || [[Guillaume d'Autriche|Guillaume ''l'Ambitieux'']] || {{date|1{{er}} janvier 1370}} || {{date|8 juillet 1386}} || {{date|15 juillet 1406}} |} Les territoires de la branche léopoldienne sont encore divisés en [[1406]]. * ''Sous-branche ernestine'' ([[Styrie (duché)|Styrie]], [[Duché de Carinthie|Carinthie]] et [[Duché de Carniole|Carniole]]) {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 25 || [[File:Herzog Ernst tomb-slab.jpg|80px|Ernest ''de Fer'']] || [[Ernest d'Autriche intérieure|Ernest ''de Fer'']]|| <small></small><br />[[1377]] || <small></small><br />[[1406]] || <small>{{date-|10 juin}}</small><br />[[1424]] |- | 26 || [[File:Hans Burgkmair d. Ä. 005.jpg|80px|Frédéric V ''à la Grosse Lèvre'']] || [[Frédéric III du Saint-Empire|Frédéric V ''à la Grosse Lèvre'']] || <small>{{date-|21 septembre}}</small><br />[[1415]] || <small>{{date-|10 juin}}</small><br />[[1424]] || <small>{{date-|19 août}}</small><br />[[1493]] |- | 26 || [[File:Albrecht VI. (Miniatur in Gebetbuch).jpg|80px|Albert VI ''le Noble'']] || [[Albert VI d'Autriche|Albert VI ''le Noble'']]|| <small>{{date-|12 décembre}}</small><br />[[1418]] || <small></small><br />[[1424]] || <small>{{date-|2 décembre}}</small><br />[[1463]] |} * ''Sous-branche frédéricienne'' ([[Comté de Tyrol|Tyrol]]) {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 25 || [[File:Anonym Herzog Friedrich IV. von Tirol.jpg|80px|Frédéric IV ''à la Bourse Vide'']] || [[Frédéric IV d'Autriche|Frédéric IV ''à la Bourse vide'']]|| <small></small><br />[[1382]] || <small></small><br />[[1406]] || <small>{{date-|24 juin}}</small><br />[[1439]] |- | 26 || [[File:Sigismund of Austria.jpg|80px|Sigismond ''le Riche'']] || [[Sigismond d'Autriche|Sigismond ''le Riche'']] || <small>{{date-|26 octobre}}</small><br />[[1427]] || <small></small><br />[[1446]] || <small></small><br />[[1490]] |} Frédéric V recueille l'héritage de la branche albertine en [[1457]], puis celui de la sous-branche frédéricienne en [[1490]]. == Archiducs d'Autriche == === [[Maison de Habsbourg]] === Le titre d'archiduc d'Autriche, auquel les Habsbourg prétendent depuis [[1359]], est reconnu formellement par l'empereur [[Frédéric III du Saint-Empire|Frédéric III]]. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Règne |- | 27 || [[File:Albrecht Dürer - Portrait of Maximilian I - Google Art Project.jpg|80px|Maximilien I{{er}}]] || [[Maximilien Ier du Saint-Empire|Maximilien I{{er}}]]<br/><small>{{date-|22 mars}} [[1459]]-12 janvier 1519</small> || {{date-|19 avril}} [[1493]]-{{date-|12 janvier}} [[1519]] |- | 28 || [[File:Emperor charles v.png|80px|Charles Quint]] || [[Charles Quint|Charles I{{er}} de Gand]]<br/><small>{{date-|24 février}}[[1500]]-{{date-|21 septembre}} [[1558]]</small> || 12 janvier [[1519]]-28 avril [[1521]]<ref group="N">Abdication : * ce jour-là en tant qu'archiduc d'Autriche ; * le 16 janvier 1556 en tant que roi des Espagnes et des Indes ; *en février 1558 en tant qu'empereur des Romains.</ref></small> |- | 29 || [[File:Bemberg Fondation Toulouse - Portrait paintings of Ferdinand I, Holy Roman Emperor by Jan Cornelisz Vermeyen Inv.1056.jpg|80px|Ferdinand I{{er}}]] || [[Ferdinand Ier du Saint-Empire|Ferdinand {{Ier}}]]<br/><small>10 mars [[1503]]-{{date-|25 juillet}} [[1564]]</small> || 28 avril [[1521]]-{{date-|25 juillet}} [[1564]] |- | 30 || [[File:Nicolas Neufchâtel 002.jpg|80px|Maximilien II]] || [[Maximilien II du Saint-Empire|Maximilien II]]<br/><small>1{{er}} août [[1527]]-12 octobre 1576</small> || 25 juillet [[1564]]-{{date-|12 octobre}} [[1576]] |- | 31 || [[File:Hans von Aachen 003.jpg|80px|Rodolphe V]] || [[Rodolphe II du Saint-Empire|Rodolphe II]]<br/><small>{{date-|18 juillet}} [[1552]]-{{date-|20 janvier}} [[1612]]</small> || {{date-|12 octobre}} [[1576]]-25 juin 1608 |- | 32 || [[File:Lucas van Valckenborch 003.jpg|80px|Matthias I{{er}}]] || [[Matthias Ier du Saint-Empire|Matthias {{Ier}}]]<br/><small>{{date-|24 février}} [[1557]]-{{date-|20 mars}} [[1619]]</small> || 25 juin [[1608]]-{{date-|20 mars}} [[1619]] |- | 33 || [[File:Georg Pachmann 001.jpg|80px|Ferdinand II]] || [[Ferdinand II du Saint-Empire|Ferdinand II]]<br/><small>{{date-|9 juillet}} [[1578]]-{{date-|15 février}} [[1637]]</small> || {{date-|28 août}} [[1619]]-{{date-|15 février}} [[1637]] |- | 34 || [[File:Frans Luycx 002.jpg|80px|Ferdinand III]] || [[Ferdinand III du Saint-Empire|Ferdinand III]]<br/><small>{{date-|13 juillet}} [[1608]]-2 avril 1657</small> || {{date-|15 février}} [[1637]]-{{date-|2 avril}} [[1657]] |- | 35 || [[File:Benjamin von Block 001.jpg|80px|Léopold IX]] || [[Léopold Ier du Saint-Empire|Léopold IX]]<br/><small>9 juin [[1640]]-{{date-|5 mai}} [[1705]]</small> || {{date-|2 avril}} [[1657]]-{{date-|5 mai}} [[1705]] |- | 36 || [[File:Joseph I Holy Roman Emperor.png|80px|Joseph I{{er}}]] || [[Joseph Ier du Saint-Empire|Joseph {{Ier}}]]<br/><small>{{date-|26 juillet}} [[1678]]-17 avril 1711</small> || 5 mai [[1705]]-{{date-|17 avril}} [[1711]] |- | 37 || [[File:Martin van Meytens (attrib.) - Porträt Kaiser Karl VI.jpg|80px|Charles II]] || [[Charles VI du Saint-Empire|Charles II]]<br/><small>{{1er}} octobre [[1685]]-{{date-|20 octobre}} [[1740]]</small> || {{date-|17 avril}} [[1711]]-{{date-|20 octobre}} [[1740]] |- | 38 || [[File:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|80px|Marie-Thérèse]] || [[Marie-Thérèse d'Autriche (1717-1780)|Marie-Thérèse]]<br/><small>{{date-|13 mai}} [[1717]]-29 novembre 1780</small> || {{date-|20 octobre}} [[1740]]-{{date-|29 novembre}} [[1780]] |} ==== [[Autriche Antérieure]] et [[Comté de Tyrol|Tyrol]] ==== {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 30 || [[File:Francesco Terzio 002.jpg|80px|Ferdinand II]] || [[Ferdinand de Tyrol|Ferdinand II]] || <small>{{date-|14 juin}}</small><br />[[1529]] || [[1564]] || <small>{{date-|24 janvier}}</small><br />[[1595]] |} À sa mort sans héritier dynaste, l'essentiel de ses domaines font retour à la branche aînée. Son fils Charles lui succède à Burgau. En 1602, Rodolphe II nomme son frère Maximilien III. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 32 || [[File:Maximilian III Habsburg MATEO.jpg|80px|Maximilien III]] || [[Maximilien III d'Autriche|Maximilien III]] || <small>{{date-|12 octobre}}</small><br />[[1558]] || 1602 || <small>{{date-|2 novembre}}</small><br />[[1618]] |} À sa mort sans héritier, ses domaines sont attribués à son cousin Léopold d'Autriche-Styrie. {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 33 || [[File:Joseph Heintz d. Ä. 007.jpg|80px|Léopold X]] || [[Léopold V d'Autriche-Tyrol|Léopold X]] || <small>{{date-|9 octobre}}</small><br />[[1586]] || [[1619]] || <small>{{date-|13 septembre}}</small><br />[[1632]] |- | 34 || [[File:Frans Luycx - Ferdinand Charles, Archduke of Further Austria.jpg|80px|Ferdinand Charles]] || [[Ferdinand-Charles d'Autriche|Ferdinand Charles]] || <small>{{date-|17 mai}}</small><br />[[1628]] || [[1646]] || <small>{{date-|30 décembre}}</small><br />[[1662]] |- | 35 || [[File:Giovanni Maria Morandi 002.jpg|80px|Sigismond François]] || [[Sigismond-François d'Autriche|Sigismond François]]|| <small>{{date-|27 novembre}}</small><br />[[1630]] || <small>{{date-|30 décembre}}</small><br />[[1662]] || <small>{{date-|25 juin}}</small><br />[[1665]] |- |} ==== [[Autriche intérieure]] ==== {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 30 || [[File:Anonym Erzherzog Karl II.jpg|80px|Charles II]] || [[Charles II d'Autriche|Charles II]] || <small>{{date-|3 juin}}</small><br />[[1540]] || [[1564]] || <small>{{date-|10 juillet}}</small><br />[[1590]] |- | 31 || [[File:Georg Pachmann 001.jpg|80px|Ferdinand III]] || [[Ferdinand II du Saint-Empire|Ferdinand III]] || <small>{{date-|9 juillet}}</small><br />[[1578]] || <small>{{date-|10 juillet}}</small><br />[[1590]] || <small>{{date-|15 février}}</small><br />[[1637]] |- | 31 || [[File:Maximilian III Habsburg MATEO.jpg|80px|Maximilien III]] || [[Maximilien III d'Autriche|Maximilien III]] || <small>{{date-|12 octobre}}</small><br />[[1558]] || <small>Régence</small><br />[[1593]]-[[1595]] || <small>{{date-|2 novembre}}</small><br />[[1618]] |} À partir du [[XVIIe siècle]], l'indivisibilité des duchés autrichiens devient systématique. === [[Maison de Habsbourg-Lorraine]] === {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=20% | Portrait ! width=20% | Nom ! width=20% | Naissance ! width=20% | Début du règne ! width=20% | Décès |- | 39 || [[File:Georg Decker Joseph II.jpg|80px|Joseph II]] || [[Joseph II du Saint-Empire|Joseph II]] || <small>{{date-|13 mars}}</small><br />[[1741]] || <small>{{date-|29 novembre}}</small><br />[[1780]] || <small>{{date-|20 février}}</small><br />[[1790]] |- | 40 || [[File:Emperor Leopold II.jpg|80px|Léopold XII]] || [[Léopold II du Saint-Empire|Léopold II]] || <small>{{date-|5 mai}}</small><br />[[1747]] || <small>{{date-|20 février}}</small><br />[[1790]] || <small>{{1er}} mars</small><br />[[1792]] |- | 41 || [[File:Francis II, Holy Roman Emperor at age 25, 1792.png|80px|François II]] || [[François Ier d'Autriche|François II]] || <small>{{date-|12 février}}</small><br />[[1768]] || <small>{{1er}} mars</small><br />[[1792]] || <small>{{date-|2 mars}}</small><br />[[1835]] |} == Empereurs d'Autriche == === Maison de Habsbourg-Lorraine === {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=8% | Portrait ! width=27% | Nom ! width=10% | Début du règne ! width=10% | Fin du règne ! width=41% | Notes |- | 41 || [[File:Francis II, Holy Roman Emperor by Friedrich von Amerling 003.jpg|80px|François II]] || [[François Ier d'Autriche|François]]<br />({{date-|12 février 1768}} – {{date-|2 mars 1835}}) || <small>{{date-|11 août}}</small><br />[[1804]] || <small>{{date-|2 mars}}</small><br />[[1835]] ||En [[1804]], l'Autriche devient un empire et [[François Ier d'Autriche|François II]], dernier [[Liste des souverains du Saint-Empire|empereur des Romains]], devient [[Empire d'Autriche|empereur d'Autriche]] sous le nom de [[François Ier d'Autriche|François {{Ier}}]]. |- | 42 || [[File:Leopold Kupelwieser - Kaiser Ferdinand I.jpg|80px|Ferdinand {{Ier}}]] || [[Ferdinand Ier d'Autriche|Ferdinand]]<br />({{date-|19 avril 1793}} – {{date-|29 juin 1875}}) || <small>{{date-|2 mars}}</small><br />[[1835]] || <small>{{date-|2 décembre}}</small><br />[[1848]] || Fils du précédent |- | 43 || [[File:Franz Joseph 1898.jpg|80px|François-Joseph {{Ier}}]] || [[François-Joseph Ier d'Autriche|François-Joseph]]<br />({{date-|18 août 1830}} – {{date-|21 novembre 1916}}) || <small>{{date-|2 décembre}}</small><br />[[1848]] || <small>{{date-|21 novembre}}</small><br />[[1916]] || Neveu du précédent |- | 44 || [[File:Emperor karl of austria-hungary 1917.png|80px|Charles {{Ier}}]] || [[Charles Ier d'Autriche|Charles]]<br />({{date-|17 août 1887}} – {{date-|1 avril 1922}}) || <small>{{date-|22 novembre}}</small><br />[[1916]] || <small>12 novembre</small><br />[[1918]] || Petit-neveu du précédent. Charles {{Ier}} abdique en [[1918]] à la suite de la défaite de l'[[Autriche-Hongrie]] durant la [[Première Guerre mondiale]] qui aboutit à l'effondrement de l'empire austro-hongrois et à la proclamation de la [[république]]. |} == Prétendants au trône depuis 1918 == {| width=100% class="wikitable" style="text-align:center" ! width=3% | {{Numéro avec majuscule}} ! width=6% | Portrait ! width=14% | Nom ! width=10% | Période ! width=10% | [[Titre de courtoisie]] ! width=24% | Notes |- | 44 || [[Fichier:Emperor karl of austria-hungary 1917.png|80px]] || « '''[[Charles Ier (empereur d'Autriche)|Charles {{Ier}}]]''' »<br /><small>Charles François Joseph de Habsbourg-Lorraine<br />Né le {{date de naissance|17|août|1887}} à [[Persenbeug-Gottsdorf|Persenbeug]] — Mort le {{date de décès|1|avril|1922}} à [[Funchal]] ([[Portugal]])</small> || [[1918]] — [[1922]]<br /><small>{{durée|12|11|1918|1|4|1922}}</small> || — |- | 45|| align="center" | [[Fichier:Otto Habsburg 001.jpg|80px]] || align="center"|« '''[[Otto de Habsbourg-Lorraine|Othon {{Ier}}]]''' »<br /><small>Otto de Habsbourg-Lorraine<br />Né le {{date de naissance|20|novembre|1912}} à [[Reichenau an der Rax]] — Mort le {{date de décès|4|juillet|2011}} à [[Pöcking (Haute-Bavière)|Pöcking]] ([[Allemagne]])</small> || align="center" | [[1922]] — [[2007]]<br /><small>{{durée|1|4|1922|1|1|2007}}</small> || align="center" | « Prince impérial et archiduc d’Autriche, prince de Hongrie et de Bohême » || Fils du précédent et de [[Zita de Bourbon-Parme]]. |- | 46 || [[Fichier:L’archiduc Charles d’Autriche.jpg|80px]] || « '''[[Charles de Habsbourg-Lorraine|Charles II]]''' »<br /><small>Charles de Habsbourg-Lorraine<br />Né le {{date de naissance|11|janvier|1961}} à [[Starnberg]] ([[Allemagne]])</small> || Depuis [[2007]]<br /><small>{{durée|1|1|2007}}</small> || « Prince impérial et archiduc d’Autriche, prince royal de Hongrie et de Bohême » || Fils du précédent et de [[Regina de Saxe-Meiningen]]. |} == Généalogie == {{boîte déroulante début|titre=Généalogie}} {{Arbre|contenu= *<small>[[Henri de Babenberg]]</small> **<small>{{Souverain3|Arnulf Ier de Bavière}}</small> ***[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold Ier de Babenberg|Léopold {{Ier}} d'Autriche]]''', [[margrave]] d'[[Autriche]]</small> ****[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Henri Ier d'Autriche|Henri {{Ier}} d'Autriche]]''', [[margrave]] d'[[Autriche]]</small> **** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Adalbert d'Autriche]]''', [[margrave]] d'[[Autriche]]</small> ***** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Ernest de Babenberg|Ernest d'Autriche]]''', [[margrave]] d'[[Autriche]]</small> ****** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold II de Babenberg|Léopold II d'Autriche]]''', [[margrave]] d'[[Autriche]]</small> ******* [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold III d'Autriche]]''', [[margrave]] d'[[Autriche]]</small> ********[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Léopold Ier de Bavière|'''Léopold IV d'Autriche''' (Léopold {{Ier}} de Bavière)]], [[margrave]] d'[[Autriche]]</small> ******** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Henri II d'Autriche]]''', [[margrave]] puis [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ********* [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold V d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> **********[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Frédéric Ier d'Autriche|Frédéric {{Ier}} d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ********** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold VI d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> *********** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Frédéric II d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> **<small>Hedwige de Babenberg</small> ***<small>{{Noble|Henri Ier de Germanie}}</small> ****<small>[[Hedwige de Saxe]]</small> *****<small>[[Béatrice de France]]</small> ******<small>Ide de Lorraine</small> *******<small>{{Noble|Werner Ier de Habsbourg}}</small> ********<small>{{Noble|Otton II de Habsbourg}}</small> *********<small>{{Noble|Werner II de Habsbourg}}</small> **********<small>{{Noble|Adalbert III de Habsbourg}}</small> ***********<small>[[Rodolphe II l'Ancien|Rodolphe {{II}} de Habsbourg]]</small> ************<small>[[Albert IV le Sage|Albert {{IV}} de Habsbourg]]</small> *************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Rodolphe Ier du Saint-Empire|'''Rodolphe {{Ier}} d'Autriche''' (Rodolphe {{Ier}} du Saint-Empire)]], [[duc]] d'[[Autriche]]</small> **************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Rodolphe II d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Albert Ier du Saint-Empire|'''Albert {{Ier}} d'Autriche''' (Albert {{Ier}} du Saint-Empire)]], [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ***************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Rodolphe Ier de Bohême|'''Rodolphe III d'Autriche''' (Rodolphe {{Ier}} de Bohême)]], [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ***************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Frédéric le Bel|Frédéric {{Ier}} d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ***************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold Ier d'Autriche|Léopold {{Ier}} d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ***************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Othon d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ****************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''Frédéric II d'Autriche''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> **************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''Léopold II d'Autriche''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> *************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Albert II d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ****************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Rodolphe IV d'Autriche]]''', [[duc]] d'[[Autriche]]</small> ****************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Albert III d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ***************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Albert IV d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ****************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Albert II du Saint-Empire|'''Albert V d'Autriche''' (Albert II du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ******************* [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Ladislas Ier de Bohême|'''Ladislas {{Ier}} d'Autriche''' (Ladislas {{Ier}} de Bohême)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> **************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold III de Habsbourg|Léopold III d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> *****************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Guillaume d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> *****************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold IV de Habsbourg|Léopold IV d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> *****************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Frédéric IV d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ****************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Sigismond d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ***************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Ernest d'Autriche intérieure|Ernest d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ******************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Albert VI d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ****************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Frédéric III du Saint-Empire|'''Frédéric V d'Autriche''' (Frédéric III du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ******************* [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Maximilien Ier du Saint-Empire|'''Maximilien {{Ier}} d'Autriche''' (Maximilien {{Ier}} du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ********************<small>[[Philippe Ier de Castille|Philippe {{Ier}} de Castille]]</small> *********************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Charles Quint|'''Charles {{Ier}} d'Autriche''' (Charles Quint)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ********************* [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Ferdinand Ier du Saint-Empire|'''Ferdinand {{Ier}} d'Autriche''' (Ferdinand {{Ier}} du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> **********************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Ferdinand de Tyrol|Ferdinand II d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> **********************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Maximilien II du Saint-Empire|'''Maximilien II d'Autriche''' (Maximilien II du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ***********************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Rodolphe II du Saint-Empire|'''Rodolphe V d'Autriche''' (Rodolphe II du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ***********************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Matthias Ier du Saint-Empire|'''Matthias d'Autriche''' (Matthias Ier du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ***********************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Albert d'Autriche (1559-1621)|Albert VII d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> *********************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Maximilien III d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ********************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Charles II d'Autriche-Styrie|Charles II d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ***********************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Léopold V d'Autriche-Tyrol|Léopold V d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ************************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Ferdinand-Charles d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ************************ [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Sigismond-François d'Autriche]]''', [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> *********************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Ferdinand II du Saint-Empire|'''Ferdinand III d'Autriche''' (Ferdinand II du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ************************ [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Ferdinand III du Saint-Empire|'''Ferdinand IV d'Autriche''' (Ferdinand III du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ************************* [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Léopold Ier du Saint-Empire|'''Léopold VI d'Autriche''' (Léopold Ier du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> **************************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Joseph Ier du Saint-Empire|'''Joseph {{Ier}} d'Autriche''' (Joseph {{Ier}} du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ************************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Charles VI du Saint-Empire|'''Charles III d'Autriche''' (Charles VI du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> *************************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Marie-Thérèse d'Autriche (1717-1780)|Marie-Thérèse d'Autriche]]''', [[archiduc]]hesse d'[[Autriche]]</small> + [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[François Ier du Saint-Empire|'''François {{Ier}} d'Autriche''' (François III de Lorraine, François {{Ier}} du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ****************************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Joseph II du Saint-Empire|'''Joseph II d'Autriche''' (Joseph II du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> **************************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[Léopold II du Saint-Empire|'''Léopold VII d'Autriche''' (Léopold II du Saint-Empire)]], [[archiduc]] d'[[Autriche]]</small> ***************************** [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>[[François Ier d'Autriche|'''François II''' puis '''{{Ier}} d'Autriche''' (François II du Saint-Empire)]], [[archiduc]] puis [[empereur]] d'[[Autriche]]</small> ******************************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Ferdinand Ier d'Autriche|Ferdinand {{Ier}} d'Autriche]]''', [[empereur]] d'[[Autriche]]</small> ******************************<small>[[François-Charles d'Autriche]]</small> *******************************[[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[François-Joseph Ier d'Autriche|François-Joseph {{Ier}} d'Autriche]]''', [[empereur]] d'[[Autriche]]</small> *******************************<small>[[Charles-Louis d'Autriche (1833-1896)|Charles-Louis d'Autriche]]</small> ********************************<small>[[Otto de Habsbourg-Lorraine (1865-1906)|Otto de Habsbourg-Lorraine]]</small> ********************************* [[Image:Simple gold crown.svg|15px]] <small>'''[[Charles Ier d'Autriche|Charles {{Ier}} d'Autriche]]''', [[empereur]] d'[[Autriche]]</small> ********************************** [[Image:Simple silver crown.svg|15px]] <small>'''''[[Otto de Habsbourg-Lorraine]]'''''</small> *********************************** [[Image:Simple silver crown.svg|15px]] <small>'''''[[Charles de Habsbourg-Lorraine]]'''''</small> }} [[File:Habsbourgs family tree.PNG|1000px|center|Les héritiers de la Maison de Habsbourg et de la Maison de Habsbourg-Lorraine]] {{boîte déroulante fin}} == Notes == {{Références|group=N}} == Articles connexes == * [[Liste des souveraines consorts d'Autriche]] * [[Liste des présidents de l'Autriche]] {{Palette|Archiducs de la maison d'Autriche}} {{Portail|histoire|Autriche}} {{ruler-bio-stub}} [[Catégorie:Liste d'empereurs|Autriche]] [[Catégorie:Liste de marquis|Autriche]] [[Catégorie:Liste de ducs|Autriche]] [[Catégorie:Liste en rapport avec l'Autriche|Souverains]] [[Catégorie:Histoire de l'Autriche]] [[Catégorie:Liste de chefs d'État]] [[it:Sovrani d'Austria]] = Bitka pri Morgartenu = {{Short description|1315 battle during the creation of the Swiss Confederacy}} {{Use dmy dates|date=November 2013}} {{Coord|47.090|N|8.633|E|display=title}} {{Infobox military conflict | conflict = Battle of Morgarten | image = Bendicht Tschachtlan, Die Schlacht am Morgarten (c. 1470).jpg | image_size = | caption = Illustration from the ''[[Tschachtlanchronik]]'', 1470 | partof = the [[growth of the Old Swiss Confederacy]] | date = 15 November 1315 | place = near [[Sattel, Switzerland]] | result = Swiss victory | combatant1 = [[Forest Cantons]] ([[Old Swiss Confederacy|Swiss Confederacy]]):<br/> * [[Canton of Schwyz|Schwyz]] * [[Canton of Uri|Uri]] * [[Unterwalden]] | combatant2 = [[Duchy of Austria]] | commander1 = | commander2 = [[Leopold I, Duke of Austria]] | strength1 = ~1,000 (Schwyz)<ref name=Oxford>{{cite encyclopedia|title=The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology|volume=1|page=31|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2010}}</ref><ref name=HDS>{{HDS|8726|Morgarten War}}</ref> | strength2 = ~2,000-3,000<ref name=Oxford/> | casualties1 = Minimal<ref name=Oxford/><ref name=HDS/> | casualties2 = Hundreds<ref name=Oxford/><ref name=HDS/> }} == Sklici2 == {{sklici|group=N}} oiss5yzgb8nukdt8xfnqy78c8isy66t Seznam rimskokatoliških škofov Pična 0 551828 6678811 6123817 2026-05-21T13:39:28Z Janezdrilc 3152 /* Naslovni škofje */ pos 6678811 wikitext text/x-wiki '''Seznam rimskokatoliških škofov Pična'''. [[Škofija Pičen]] ({{Jezik-hr|Pićanska biskupija}}) je bila škofija v Istri, ustanovljena v pozni antiki, v 6. stoletju. Ukinjena je bila leta 1788, leta 1969 pa ustanovljena kot [[naslovna škofija]]. == Seznam == * sveti Nicefor (524) * Theodor (546) * Marcian (579) * Orsinian (679) * Lorenz I. (804) * Fridebert (961) * Stephan (1015) * Voldarik (1031) * Kandian (1060) * Ezzo (1070) * Peter I. (1085) * Gotpold (1136) * Konrad (1170) * Friedrich I. (1176) * Popone I. (1187–1200) * Vigardo (1200) * Friedrich II. (1200) * Popone II. (1213) * Vemardo (1231) * Pietro di Montemarte (1239) * Heinrich de Orzano (1253) * Oton iz Poreča (1247–1256) * Bernard (Arnold, Vumardo) (1262) * Viscardo (1267) * Bernard (1275–1284) * Ulrik (1295) * Odorisio Bertrami (okoli 1300) * Enoch (1310) * Demetrio (okoli 1324) * Guglielmo (okoli 1339) * Amanzio (1343) * Stanislaw iz Krakova (1343) * Demetrio de Matafari (1345) * Nikolaus I. (1354) * Lorenz II. (1372) * Paolo dei Conti di Urbino (1330) * Heinrich (1390) * Andrea (Bono) (1394) * Heinrich von Wildenstein OFM (1396–1409), prej škof Kruje (v Albaniji) in Tsta * Paolo II. de Nostero (1409) * Johannes Straus (1411) * Gregor iz Koroške (1418) * Paolo III. (1420) * Nikolaus II. (1430–1434) * Petar Giustiniani (1434) * Konrad (1440) * Martin von Mannsberg (1445–1456) * Konrad Arensteiner (1461–1465) * Michael Altkind (1465–1478) * Paskasio iz Gorice (1478–1490) * Guro I. Maninger von Kirchberg (1491) * Luigi Rugerio (1501) * [[Jurij Slatkonja]] (1513) * Nikolaus III. Creutzer (1523–1525) * Giovanni II. Barbo (1525–1547) * Zaharija Ivan Đivanić (1550–1562) * Jakob Cronberg (1557–1562) * Daniel Barboli (1563–1570) * Georg III. Rautgartler (Reitgartler, Reitgherlet, Reitgeber) (1573–1600) * Antonio Zara (1600–1621) * Karl Weinberger (1621–1625), imenovan * Pompeo Coronini (1625–1631) * Gaspar Bobeck (1631–1636) * Antonio II. Marenzi (1637–1646) * Francesco Massimiliano Vaccano (1649–1663) * Pavao Jančić OFM (1663–1667) * Pavao Budimir OFM (1668–1670) * Andreas Daniel von Raunach (1670–1686) * Johann Markus Rossetti (1689–1691) * Peter Anton Gaus von Homberg (1693–1713) * Georg Xaver Marotti (1713–1740) * Gian Giuseppe Bonifacio Cecotti OFM (1741–1765) * Aldrago Antonio de Piccardi (1766–1778) == Naslovni škofje == * [[Josip Pavlišić]] (20. avgust 1969 – 18. april 1974), nadškof koadjutor [[Nadškofija Reka|Nadškofije Reka]], Hrvaška * [[John Edward McCarthy]] (23. januar 1979 – 19. december 1985), pomožni škof Nadškofije [[Galveston]]-[[Houston]], Teksas, Združene države Amerike * [[Rafael Palmero Ramos]] (24. november 1987 – 9. januar 1996), pomožni škof Nadškofije [[Toledo]], Španija * [[Reinhard Marx]] (23. julij 1996 – 20. december 2001), pomožni škof Nadškofije [[Paderborn]], Nemčija; od leta 2010 kardinal * [[Valentin Pozaić]] (2. februar 2005 – 15. maj 2023), pomožni škof [[Nadškofija Zagreb|Nadškofije Zagreb]], Hrvaška * [[Paul Reder]] (25. marec 1924 –), pomožni škof Škofije [[Würzburg]], Nemčija == Zunanje povezave == * [https://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dp508.html Catholic-hierarchy.org] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t1370.htm Gcatholic.org] * [https://www.catholic-hierarchy.org/diocese/d2p59.html Catholic-hierarchy.org] (naslovna škofija) [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških škofov|Pičen]] [[Kategorija:Pičen]] 1e3d30nvf4g2rv3598o5drrbsrr3444 Teušpa 0 564204 6679065 6575320 2026-05-22T09:41:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Teušpa | image = | caption = | succession = Kralj [[Kimerci|Kimercev]] | reign = neznano - 679 pr. n. št. | issue = |birth_place = Anatolija | death_date = 679 pr. n. št. | religion = skitska religija (?) | predecessor = | successor1 = [[Dugdami]] | native_lang1 = [[kimerščina]] | native_lang1_name1 = | dynasty = }} '''Teušpâ''' ([[akadščina|asirsko]] {{cuneiform|11|𒁹𒋼𒍑𒉺𒀀}}, Teušpâ in {{lang|akk-x-neoassyr|{{cuneiform|11|𒁹𒋼𒍑𒉺}}}}, Teušpa<ref>{{navedi splet |title=Teušpa [CIMMERIAN RULER] (RN) |url=http://oracc.museum.upenn.edu/rinap/rinap4/cbd/qpn/x00003920.html |website=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus |publisher=University of Pennsylvania }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) je bi zgodnji kralj [[Kimerci|Kimercev]], ki je vladal na začetku 7. stoletja pr. n. št., * ni znano, † [[679 pr. n. št.]] ==Ime== Teušpa in Teušpâ sta [[Akadščina|akadski]] obliki imena, ki izvira iz [[Kimerci|kimerskega]] narečja staroiranskega skitskega jezika. Jezikoslovec János Harmatta je to prvotno kimersko ime rekonstruiral kot ''*Tavispaja'', kar pomeni "nabrekniti od moči".<ref>{{navedi knjigo |last=Harmatta |first=János |author-link=|editor-last1=Hermann |editor-first1=Joachim |editor-last2=de Laet |editor-first2=Sigfried |date=1996 |chapter=10.4.1. The Scythians |title=History of Humanity |volume=3 |publisher=UNESCO |page=181 |isbn=978-92-3-102812-0 }}</ref> Askold Ivantchik ima namesto tega tri alternativne predloge za staroiranski izvor imena Teušpa:{{sfn|Ivantchik|1993}} ''*Taiu-aspa'', "ugrabitelj konj", <br> ''*Taiu-spā'', "pes ugrabitelj" in <br> ''*Daiva-spā'', "božanski pes". Kljub navidezni podobnosti imena Teušpa in imena njegovega perzijskega sodobnika Teispesa (Cišpiš), se zdi, da imeni etimološko nista povezani.<ref>{{navedi splet |url=http://www.iranicaonline.org/articles/cispis-opers |title=Čišpiš |last=Schmitt |first=Rüdiger |author-link= |date=1991 |website=Encyclopædia Iranica |publisher= |access-date=31 August 2021 }}</ref> ==Zgodovinsko ozadje== V 8. in 7. stoletju pr. n. št. je znatno preseljevanje [[Nomadi|nomadov]] iz evrazijskih step pripeljalo [[Skiti|Skite]] v jugozahodno [[Azija|Azijo]]. Po [[Herodot]]u se je to gibanje začelo, ko so se [[Masageti]]<ref name="OlbrychtNomads">{{navedi knjigo |editor-last1=Pstrusińska |editor-first1=Jadwiga |editor-link1=:pl:Jadwiga Pstrusińska |editor-last2=Fear |editor-first2=Andrew |last=Olbrycht |first=Marek Jan |date=2000 |title=Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia |chapter=Remarks on the Presence of Iranian Peoples in Europe and Their Asiatic Relations |chapter-url=https://www.academia.edu/11934986 |pages=101–104 |location=Kraków|publisher=Księgarnia Akademicka |isbn=978-8-371-88337-8 }}</ref> ali [[Isedoni]] <ref name="OlbrychtCimmerians">{{navedi knjigo |editor-last1=Pstrusińska |editor-first1=Jadwiga |editor-link1=:pl:Jadwiga Pstrusińska |editor-last2=Fear |editor-first2=Andrew |last=Olbrycht |first=Marek Jan |date=2000 |title=Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia |chapter=The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources |chapter-url=https://www.academia.edu/1509846 |location=Kraków |publisher=Księgarnia Akademicka |isbn=978-8-371-88337-8 }}</ref> selili proti zahodu in potisnili [[Skiti|Skite]] na zahod čez reko [[Volga|Araks]]{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=553}} v [[Pontsko-kaspijska stepa|Kaspijsko stepo]],<ref name="OlbrychtCimmerians"/><ref name="OlbrychtNomads"/> od koder so se odselili [[Kimerci]].{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=553}} Kimerci so se, domnevno pod pritiskom Skitov, preselili na jug in preko prelazov Klukhor, Alagir in Darial v [[Visoki Kavkaz|Visokem Kavkazu]] v zahodno Azijo. Tam so ostali večji del 7. stoletja pr. n. št.{{sfn|Diakonoff|1985|p=93}}<ref name="OlbrychtCimmerians"/> ==Vladanje== [[Slika:Kimerian.jpg|thumb|300px|Asirski relief, ki prikazuje kimerske konjenike]] Okoli leta 680 pr. n. št. so se Kimerci razdelili v dve skupini. Večina se je preselila v [[Anatolija|Anatolijo]], medtem ko je manjšina ostala na območju blizu kraljestva Manai in se kasneje preselila v [[Medijsko cesarstvo|Medijo]].{{sfn|Ivantchik|1993|p=57-94}} Teušpa je bil kralj zahodne skupine. Leta 679 pr. n. št. je vodil pohod Kimercev proti zahodnim obmejnim območjem [[Asirija |Novoasirskega cesarstva]], kjer ga je asirski kralj [[Asarhadon]] blizu Hubušne v [[Kapadokija|Kapadokiji]] premagal in ubil.{{sfn|Tokhtas’ev|1991}}{{sfn|Ivantchik|1993|p=57-94}} Asirci kljub zmagi niso bili povsem uspešni, ker niso mogli niti vzpostaviti trdne oblasti na območju okoli Hubušne niti zavarovati svojih zahodnih meja.{{sfn|Ivantchik|1993|p=57-94}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Diakonoff |first=I. M. |author-link=|editor-last=Gershevitch |editor-first=Ilya |editor-link= |date=1985 |title=The Cambridge History of Iran: Volume |volume=2 |chapter=Media |url= |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-20091-2 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link= |editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link=|editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link= |editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link= |editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last1=Sulimirski |first1=Tadeusz |author-link= |last2=Taylor |first2=T. F. |author-link2= |date=1991 |title=The Cambridge Ancient History |volume=3 |chapter=The Scythians |issue=2 |url= |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=547–590 |isbn=978-1-139-05429-4}} * {{navedi knjigo |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=1993 |title=Les Cimmériens au Proche-Orient |trans-title=The Cimmerians in the Near East |url=https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/151019/1/Ivantchik_1993_Les_Cimmerians_au_Proche-Orient.pdf |language=fr |location=Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany |publisher=Editions Universitaires Fribourg (Switzerland); Vandenhoeck & Ruprecht (Germany) |isbn=978-3-727-80876-0 |access-date=2024-07-27 |archive-date=2022-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220813130153/https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/151019/1/Ivantchik_1993_Les_Cimmerians_au_Proche-Orient.pdf |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://www.iranicaonline.org/articles/cimmerians-nomads |title=CIMMERIANS |last=Tokhtas’ev |first=Sergei R. |date=1991 |website=Encyclopædia Iranica |publisher= |access-date=13 November 2021 }} {{refend}} {{clear}} {{S-start}} {{S-hou|||||679 pr. n. št. |}} {{s-reg}} {{S-bef|before=neznan}} {{S-ttl|title=Kralj Kimercev|years=neznano - 679 pr. n. št.}} {{S-aft|after=[[Dugdami]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kimerci]] [[Kategorija:Umrli leta 679 pr. n. št.]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju pr. n. št.]] 9fk3ix0a8s183v87ss8dri0whwbj7yw Sandakšatru 0 564305 6678938 6575324 2026-05-21T21:34:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678938 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sandakšatru | image = | caption = | succession = Kralj [[Kimerci|Kimercev]] | reign = 640-okoli 630. let pr. n. št. | death_date = ''datum neznan'' | religion = skitska religija (?) | predecessor = [[Dugdami]] | successor1 = po porazu Kimercev v vojni s [[Skiti]] in [[Lidija|Lidijci]] je bil položaj ukinjen | native_lang1 = [[kimerščina]] | native_lang1_name1 = | dynasty = Dugdamska dinastija }} '''Sandakšatru''' ([[Akadščina|akadsko]] 𒁹𒊓𒀭𒁖𒆳𒊒, Sandakšatru, novoasirsko 𒁹𒊓𒀭𒁖𒆳𒊒, Sandakšatru) ali '''Sandakuru'''<ref>{{navedi splet |title=Sandak-šatru [CIMMERIAN RULER, SON OF TUGDAMMI] (RN) |url=http://oracc.museum.upenn.edu/riao/cbd/qpn-x-people/x00007210.html |website=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus |publisher=University of Pennsylvania |accessdate=2024-07-29 |archive-date=2022-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220726130552/http://oracc.museum.upenn.edu/riao/cbd/qpn-x-people/x00007210.html |url-status=dead }}</ref> je bil zadnji znani kralj [[Kimerci|Kimercev]], ki je vladal v 7. stoletju pr. n. št. ==Zgodovinsko ozadje== [[Slika:Kimerian.jpg|thumb|300px|Asirski relief, ki prikazuje kimerske konjenike]] V 8. in 7. stoletju pr. n. št. je obsežno gibanje nomadov iz evrazijskih step pripeljalo [[Skiti|Skite]] v jugozahodno Azijo. Po [[Herodot]]u se je to gibanje začelo, ko so se [[Masageti]]<ref name="OlbrychtNomads">{{navedi knjigo |editor-last1=Pstrusińska |editor-first1=Jadwiga |editor-link1=|editor-last2=Fear |editor-first2=Andrew |last=Olbrycht |first=Marek Jan |date=2000 |title=Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia |chapter=Remarks on the Presence of Iranian Peoples in Europe and Their Asiatic Relations |chapter-url=https://www.academia.edu/11934986 |pages=101–104 |location=Kraków |publisher=Księgarnia Akademicka |isbn=978-8-371-88337-8 }}</ref> ali [[Isedoni]]<ref name="OlbrychtCimmerians">{{navedi knjigo |editor-last1=Pstrusińska |editor-first1=Jadwiga |editor-link1=|editor-last2=Fear |editor-first2=Andrew |last=Olbrycht |first=Marek Jan |date=2000 |title=Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia |chapter=The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources |chapter-url=https://www.academia.edu/1509846 |location=Kraków |publisher=Księgarnia Akademicka |isbn=978-8-371-88337-8 }}</ref> selili proti zahodu in prisilili Skite selitev na zahod čez reko Araks ([[Donava]]){{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=553}} v [[Pontsko-kaspijska stepa|Kaspijsko stepo]], <ref name="OlbrychtCimmerians"/><ref name="OlbrychtNomads"/> od koder so se razselili Kimerci.{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=553}} Grško-rimska trditev, da so se Kimerci preko prelazov v [[Visoki Kavkaz|Visokem Kavkazu]] preselili v zahodno Azijo pod pritiskom Skitov, ni dokazana in je časovno neskladna. Kimerci so v zahodni Aziji ostali dejavni večji del 7. stoletja pr. n. št.{{sfn|Diakonoff|1985|p=93}}<ref name="OlbrychtCimmerians"/> ==Vladanje== Okoli leta 680 pr. n. št. so se Kimerci razdelili v dve skupini. Večina se je preselila na zahod v [[Anatolija|Anatolijo]], medtem ko je manjša skupina ostala na vzhodu, na območju blizu [[Maneja|Manejskega kraljestva]] in se kasneje preselila v [[Medijsko cesarstvo|Medijo]].{{sfn|Ivantchik|1993|p=57-94}} Sandakšatru je bil sin svojega predhodnika, kimerskega kralja [[Dugdami]]ja, ki je z zahodno skupino Kimercev napadel in opustošil [[Frigija|Frigijo]] in [[Lidija|Lidijo]], katere kralj Gig je med invazijo umrl. Dugdami se je večkrat spopadel tudi z [[Asirija|Novoasirskim cesarstvom]], ki je bilo takrat velesila v zahodni Aziji. Dugdami je leta 640 pr. n. št. umrl zaradi bolezni. Nasledil ga je Sandakšatru kot kralj zahodne kimerske horde.<ref name="Spalinger">{{cite journal |last=Spalinger |first=Anthony J. |date=1978 |title=The Date of the Death of Gyges and Its Historical Implications |url=https://www.jstor.org/stable/599752 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=98 |issue=4 |pages=400–409 |doi=10.2307/599752 |jstor=599752 |access-date=25 October 2021 }}</ref>{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} Novi kralj je poskušal nadaljevati Dugdamijeve napade na Asirijo, vendar mu je spodletelo, tako kot njegovemu očetu.{{sfn|Ivantchik|1993|p=95-125}} [[Slika:Kizilbel Elmali tomb charioteer.jpg|thumb|right|250px|Likijski vojščaki na bojnem vozu]] [[File:Sozopol Archaeological Museum IMG 4219.JPG|thumb|right|250px|Tračanski konjenik, ki mu sledi pešak]] ===Napadi na Lidijo=== Zahodni Kimerci so se skupaj s [[Tračani|tračanskimi]] [[Treri]], ki so v Anatolijo prišli preko [[Bospor]]ja, do poznega 7. stoletja pr. n. št. selili po Anatoliji.{{sfn|Diakonoff|1985|p=89-109}}<ref name="OlbrychtCimmerians"/> Leta 637 pr. n. št. so Sandakšatrovi Kimerci sodelovali v drugem napadu na Lidijo, ki so ga tokrat vodili Treri pod njihovim kraljem Kobosom in v zavezništvu z Likijci.<ref name="Spalinger"/> Med to invazijo v sedmem letu vladavine Gigovega sina Ardisa so bili Lidijci znova poraženi in že drugič izgubili svojo prestolnico [[Sarde]], razen [[Citadela|citadele]]. Ardis je bil v napadu morda ubit.<ref name="Dale">{{cite journal |last=Dale |first=Alexander |date=2015 |title=WALWET and KUKALIM: Lydian coin legends, dynastic succession, and the chronology of Mermnad kings |url=https://www.academia.edu/29719834 |journal=Kadmos |volume=54 |issue= |pages=151–166 |doi=10.1515/kadmos-2015-0008 |s2cid=165043567 |access-date=10. novembra 2021}}</ref> V drugem napadu Kimercev na Lidijo je bil morda ubit tudi Ardisov sin in naslednik Sadiat.<ref name="Dale"/> ===Končni poraz Kimercev=== Po Dugdamijevi smrti je moč Kimercev hitro upadla. Kmalu po njihovih napadih na Lidijo so z asirsko odobritvijo<ref name=Rene>{{navedi knjigo |last=Grousset |first=René |author-link=|title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press]|year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/8 9] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof |quote=}}</ref> in v zavezništvu z Lidijci{{sfn|Diakonoff|1985|p=126}} v Anatolijo vdrli asirski zavezniki Skiti pod vodstvom svojega kralja [[Madij]]a. Skiti so pregnali Trere iz Anatolije in premagali Kimerce, tako da niso več ogrožali Novoasirskega cesarstva. Skiti so po zmagah razširili svojo oblast v osrednjo Anatolijo,<ref name="Phillips">{{cite journal |last=Phillips |first=E. D. |date=1972 |title=The Scythian Domination in Western Asia: Its Record in History, Scripture and Archaeology |url=https://www.jstor.org/stable/123971 |journal=World Archaeology |volume=4 |issue=2 |pages=129–138 |doi= 10.1080/00438243.1972.9979527|jstor=123971 |access-date=5 November 2021 }}</ref> dokler jih niso v 600. letih pr. n. št. pregnali Medijci iz zahodne Azije.<ref name="Spalinger"/>{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} Kimerce so dokončno porazile Madijeve sile. [[Strabon]] prav zanj trdi, da je dokončno porazil Kimerce in pregnal Trere iz Anatolije. [[Herodot|Herodot iz Halikarnasa]] in Polijan v nasprotju z njim trdita, da je to opravil Gigov pravnuk [[Aliat II.|Aliat II. Lidijski]].{{sfn|Ivantchik|1993|p=95-125}}{{sfn|Ivantchik|2006|p=151}}<ref name="OlbrychtCimmerians"/> ==Posledice== [[Slika:Britishmuseumbintepehorserelief.jpg|thumb||250px|Lidijski konjeniki]] Kimerci so po dokončnem porazu verjetno ostali v [[Kapadokija|Kapadokiji]].{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} [[Armenščina|Armensko]] ime Kapadokije, Gamirk, je morda izpeljano iz imena Kimercev.{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}} Skupina Kimercev je morda nekaj časa obstajala tudi v [[Troada|Troadi]],{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}} dokler jih ni dokončno premagal [[Aliat II. |Aliat II. Lidijski]].<ref name="Leloux-1">{{cite thesis |last=Leloux |first=Kevin |date=2018 |title=La Lydie d'Alyatte et Crésus: Un royaume à la croisée des cités grecques et des monarchies orientales. Recherches sur son organisation interne et sa politique extérieure |type=PhD |volume=1 |publisher=University of Liège |docket= |oclc= |url=https://orbi.uliege.be/bitstream/2268/220928/1/The%CC%80se%20entie%CC%80re%20vol%20I.pdf |access-date=5 December 2021 |archive-date=2022-10-09 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://orbi.uliege.be/bitstream/2268/220928/1/The%CC%80se%20entie%CC%80re%20vol%20I.pdf |url-status=dead }}</ref> Ostanke Kimercev so sčasoma asimilirali prebivalci Anatolije, <ref name="OlbrychtCimmerians"/> dokler niso povsem izginili iz zgodovine.{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Diakonoff |first=I. M. |author-link=|editor-last=Gershevitch |editor-first=Ilya |editor-link=|date=1985 |title=The Cambridge History of Iran |volume=2 |chapter=Media |url= |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=36–148 |isbn=978-0-521-20091-2 }} * {{navedi knjigo |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=1993 |title=Les Cimmériens au Proche-Orient |trans-title=The Cimmerians in the Near East |url=https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/151019/1/Ivantchik_1993_Les_Cimmerians_au_Proche-Orient.pdf |language=fr |location=Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany |publisher=Editions Universitaires (Switzerland); Vandenhoeck & Ruprecht (Germany) |isbn=978-3-727-80876-0 |access-date=2024-07-30 |archive-date=2022-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220813130153/https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/151019/1/Ivantchik_1993_Les_Cimmerians_au_Proche-Orient.pdf |url-status=dead }} * {{navedi knjigo |editor-last1=Aruz |editor-first1=Joan |editor-last2=Farkas |editor-first2=Ann |editor-last3=Fino |editor-first3=Elisabetta Valtz |last=Ivantchik |first=Askold |author-link=|date=2006 |title=The Golden Deer of Eurasia: Perspectives on the Steppe Nomads of the Ancient World |url= |location=New Haven, Connecticut, United States; New York City, United States; London, United Kingdom |publisher=The Metropolitan Museum of Art; Yale University Press |page=146-153 |isbn=978-1-588-39205-3 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link=|editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link=|editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link= |editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last1=Sulimirski |first1=Tadeusz |author-link= |last2=Taylor |first2=T. F. |author-link2= |date=1991 |title=The Cambridge Ancient History |volume=3 |chapter=The Scythians |issue=2 |url= |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=547–590 |isbn=978-1-139-05429-4}} * {{navedi splet |url=https://www.iranicaonline.org/articles/cimmerians-nomads |title=CIMMERIANS |last=Tokhtas’ev |first=Sergei R. |date=1991 |website=Encyclopædia Iranica |publisher= |access-date=13 November 2021 }} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|Dugdamska dinastija||datum neznan||640 pr. n. št.|}} {{s-reg}} {{S-bef|before=[[Dugdami]]}} {{S-ttl|title= Kralj Kimercev |years=640 pr. n. št.-630. leta pr. n. št.}} {{S-aft|after=Položaj ukinjen}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kimerci]] [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Umrli v 7. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju pr. n. št.]] 70zn09o7hxomb6m6osjynh1d99d5u9k Treri 0 564318 6679138 6575325 2026-05-22T11:45:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679138 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sozopol Archaeological Museum IMG 4219.JPG|thumb|right|300px|Tračanski konjenik, za njim pešak; Arheološki muzej [[Sozopol]]a]] '''Treri''' ({{jezik-grc|Τρηροι, Τρηρες|Trēroi, Trēres}}, {{jezik-la|Treri, Treres}}) so bili [[Tračani|tračansko]] pleme. ==Treri v Trakiji== Treri so živeli v severozahodni [[Trakija|Trakiji]] v pokrajini Serdika, kjer je danes [[Bolgarija|bolgarska]] prestolnica [[Sofija]]. Trere iz Serdike so kasneje med svojo selitvijo proti vzhodu asimilirali [[Tribali]] in so nato izginili iz zgodovine.<ref>{{navedi knjigo |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link=|editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link= |editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link= |editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last1=Mihailov |first1=G. |date=1991 |title=The Cambridge Ancient History |volume=3 |chapter=Thrace Before the Persian Entry into Europe |issue=2 |url= |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=591–618 |isbn=978-1-139-05429-4}}</ref> ==Treri v Anatoliji== Neznano kdaj v 7. stoletju pr. n. št. je del Trerov čez [[Bospor|Traški Bospor]] vdrl v [[Anatolija|Anatolijo]].{{sfn|Diakonoff|1985|p=94-95}} Treri so se do poznega 7. stoletja pr. n. št. skupaj s [[Kimerci]] selili po zahodni Aziji.<ref name="OlbrychtCimmerians">{{navedi knjigo |editor-last1=Pstrusińska |editor-first1=Jadwiga |editor-link1= |editor-last2=Fear |editor-first2=Andrew |last=Olbrycht |first=Marek Jan |date=2000 |title=Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia |chapter=The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources |chapter-url=https://www.academia.edu/1509846 |location=Kraków |publisher=Księgarnia Akademicka |isbn=978-8-371-88337-8 }}</ref> Leta 637 pr. n. št. so Treri pod svojim kraljem Kobosom (starogrško Κωβος, Kobos, latinsko Cobus) in v zavezništvu s Kimerci in [[Likijci]] v sedmem letu vladavine lidijskega kralja Ardija napadli anatolsko kraljestvo Lidijo.<ref name="Spalinger">{{cite journal |last=Spalinger |first=Anthony J. |date=1978 |title=The Date of the Death of Gyges and Its Historical Implications |url=https://www.jstor.org/stable/599752 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=98 |issue=4 |pages=400–409 |doi=10.2307/599752 |jstor=599752 |access-date=25 October 2021 }}</ref> Premagali so Lidijce in zavzeli njihovo prestolnico [[Sarde]], razen [[Citadela|citadele]]. Ardis je bil v tem napadu morda ubit.<ref name="Dale">{{cite journal |last=Dale |first=Alexander |date=2015 |title=WALWET and KUKALIM: Lydian coin legends, dynastic succession, and the chronology of Mermnad kings |journal=Kadmos |volume=54 |issue= |pages=151–166 |doi=10.1515/kadmos-2015-0008 |s2cid=165043567 |url=https://www.academia.edu/29719834 |access-date=10 November 2021}}</ref> V drugem kimerskem napadu na Lidijo leta 635 pr. n. št. je bil morda ubit tudi Ardijev sin in naslednik Sadiat.<ref name="Dale"/> [[Slika:Peltaste.JPG|thumb|200px|Tračanski vojščak]] Kmalu po letu 635 pr. n. št. so s privolitvijo lidijskega zaveznika Novoasirskega cesarstva in v zavezništvu z Lidijci{{sfn|Diakonoff|1985|p=126}} v Anatolijo vdrli [[Skiti]] pod svojim kraljem [[Madij]]em.<ref>{{cite journal |last=Phillips |first=E. D. |date=1972 |title=The Scythian Domination in Western Asia: Its Record in History, Scripture and Archaeology |url=https://www.jstor.org/stable/123971 |journal=World Archaeology |volume=4 |issue=2 |pages=129–138 |doi= 10.1080/00438243.1972.9979527|jstor=123971 |access-date=5 November 2021 }}</ref> Skiti so premagali Kimerce in izgnali Trere iz Anatolije. Kimerci niso bili več dovolj močni, da bi ogrožali Novoasirsko cesarstvo, Skiti pa so utrdili svojo oblast v Anatoliji, dokler jih niso v 600. pr. n. št. premagali [[Medijci]].<ref name="Spalinger"/> [[Strabon]] pripisuje zasluge za izgon Trerov iz Anatolije in poraz Kimercev združeni lidijski vojski, medtem ko [[Herodot|Herodot iz Halikarnasa]] in Polienej zasluge pripisujeta lidijskemu kralju [[Aliat II.|Aliatu II.]]{{sfn|Ivantchik|1993|p=95-125}}{{sfn|Ivantchik|2006|p=151}} {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{navedi knjigo |last=Diakonoff |first=I. M. |author-link= |editor-last=Gershevitch |editor-first=Ilya |editor-link= |date=1985 |title=The Cambridge History of Iran |volume=2 |chapter=Media |url= |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=94–95 |isbn=978-0-521-20091-2 }} * {{navedi knjigo |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=1993 |title=Les Cimmériens au Proche-Orient |trans-title=The Cimmerians in the Near East |url=https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/151019/1/Ivantchik_1993_Les_Cimmerians_au_Proche-Orient.pdf |language=fr |location=Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany |publisher=Editions Universitaires (Switzerland); Vandenhoeck & Ruprecht (Germany) |isbn=978-3-727-80876-0 |access-date=2024-07-30 |archive-date=2022-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220813130153/https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/151019/1/Ivantchik_1993_Les_Cimmerians_au_Proche-Orient.pdf |url-status=dead }} * {{navedi knjigo |editor-last1=Aruz |editor-first1=Joan |editor-last2=Farkas |editor-first2=Ann |editor-last3=Fino |editor-first3=Elisabetta Valtz |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=2006 |title=The Golden Deer of Eurasia: Perspectives on the Steppe Nomads of the Ancient World |url= |location=New Haven, Connecticut, United States; New York City, United States; London, United Kingdom |publisher=The Metropolitan Museum of Art; Yale University Press |pages=146–153 |isbn=978-1-588-39205-3 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Tračani]] 7rv816d0a8pp9exapcs30fxdze16xnb Sušna doba 0 564430 6679003 6272412 2026-05-22T07:11:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679003 wikitext text/x-wiki {{vreme}} '''Sušna doba''' je daljše obdobje [[leto|leta]], v katerem praviloma pade malo ali nič padavin v določeni regiji sveta. Območja, kjer se izmenjujeta izrazitejši sušna in [[deževna doba]], so posejana po delih [[tropi|tropov]] in [[subtropi|subtropov]].<ref>{{navedi splet |first=Michael |last=Pidwirny |year=2008 |url=http://www.physicalgeography.net/fundamentals/9k.html |title=CHAPTER 9: Introduction to the Biosphere. |work=PhysicalGeography.net |accessdate=2008-12-27}}</ref> Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] za [[tropsko podnebje]] je mesec sušne dobe opredeljen kot mesec, v katerem znaša povprečna količina padavin manj kot 60 mm.<ref>{{cite web | url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | title=Updated world Köppen-Geiger climate classification map | accessdate=2024-08-04 | archive-date=2012-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | url-status=dead }}</ref> Zimska sušna doba je značilna za območja s [[Podnebje tropske savane|tropskim savanskim]] in [[Monsunsko podnebje|monsunskim podnebjem]], medtem ko imajo območja s [[Sredozemsko podnebje|sredozemskim podnebjem]] deževne zime in suha poletja. Območja ob [[ekvator]]ju, kjer rastejo [[tropski deževni gozd]]ovi, nimajo delitve na sušne in deževne dobe, tam so padavine enakomerno razporejene čez vse leto.<ref name="Hyde">{{navedi splet |first=Elisabeth M. |last=Benders-Hyde |year=2003 |url=http://www.blueplanetbiomes.org/climate.htm |title=World Climates |work=Blue Planet Biomes |accessdate=2008-12-27}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Letni časi}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-podnebje}} [[Kategorija:Letni časi]] tszqejoxtcc1y8e38hninf92olkcryw Furlani 0 572144 6678918 6515524 2026-05-21T19:53:45Z ~2026-30601-22 260323 /* Ferlanščina */ 6678918 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Furlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer furlani predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Furlanije je [[Videm, Italija|Videm]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Furlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Furlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Furlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Furlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov in iskanja boljših življenjskih priložnosti. Danes zato lahko najdemo furlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] s8liboxnf7nw018698feps2yx6xsb33 6678919 6678918 2026-05-21T19:56:36Z ~2026-30601-22 260323 /* Zgodovina Furlanov */ 6678919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Furlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer furlani predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Furlanije je [[Videm, Italija|Videm]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Furlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Furlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov in iskanja boljših življenjskih priložnosti. Danes zato lahko najdemo furlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] qifjq494r0xvet2qy8y0b38ry2mldqx 6678920 6678919 2026-05-21T19:57:08Z ~2026-30601-22 260323 /* Rimska kolonizacija */ 6678920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Furlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer furlani predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Furlanije je [[Videm, Italija|Videm]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Ferlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Furlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov in iskanja boljših življenjskih priložnosti. Danes zato lahko najdemo furlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] 8f54kj2qjjlagug8p85bv94s18513kg 6678923 6678920 2026-05-21T20:01:08Z ~2026-30601-22 260323 /* */ 6678923 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Ferlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), tudi znani kot Ferdoti, so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija|Ferlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer Ferlani poleg [[Železniki|Železnikov]] predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Ferlanije je [[Videm, Italija|Weedem]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Ferlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Furlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov in iskanja boljših življenjskih priložnosti. Danes zato lahko najdemo furlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] 7j3qd5yilmttcv5lbtfa6baekazju09 6678925 6678923 2026-05-21T20:03:45Z ~2026-30601-22 260323 /* Furlanska diaspora */ 6678925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Ferlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), tudi znani kot Ferdoti, so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija|Ferlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer Ferlani poleg [[Železniki|Železnikov]] predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Ferlanije je [[Videm, Italija|Weedem]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Ferlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Ferlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]] in [[Železniki|Železnike]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov, iskanja boljših življenjskih priložnosti, predvsem pa boljšega piva. Danes zato lahko najdemo ferlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] bkppr611mzfr8shc55qre7ojlswbmll 6678926 6678925 2026-05-21T20:05:17Z ~2026-30571-89 260324 /* Znani Furlani in Furlanke */ 6678926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Ferlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), tudi znani kot Ferdoti, so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija|Ferlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer Ferlani poleg [[Železniki|Železnikov]] predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Ferlanije je [[Videm, Italija|Weedem]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Ferlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Ferlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]] in [[Železniki|Železnike]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov, iskanja boljših življenjskih priložnosti, predvsem pa boljšega piva. Danes zato lahko najdemo ferlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * Matic Ferlan, legenda * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] 1wdukfog78es4md65h72bmjpk62ju83 6678927 6678926 2026-05-21T20:06:01Z ~2026-30571-89 260324 /* Znani Furlani in Furlanke */ 6678927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Ferlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), tudi znani kot Ferdoti, so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija|Ferlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer Ferlani poleg [[Železniki|Železnikov]] predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Ferlanije je [[Videm, Italija|Weedem]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Ferlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Ferlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]] in [[Železniki|Železnike]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov, iskanja boljših življenjskih priložnosti, predvsem pa boljšega piva. Danes zato lahko najdemo ferlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * Ferdo Prvi, legenda * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] 9ybso8w4igozru6me93ra8tcaq8whj8 6678928 6678927 2026-05-21T20:06:17Z ~2026-30571-89 260324 /* Znani Furlani in Furlanke */ 6678928 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Ferlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), tudi znani kot Ferdoti, so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija|Ferlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer Ferlani poleg [[Železniki|Železnikov]] predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Ferlanije je [[Videm, Italija|Weedem]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Ferlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Ferlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]] in [[Železniki|Železnike]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov, iskanja boljših življenjskih priložnosti, predvsem pa boljšega piva. Danes zato lahko najdemo ferlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Ferlani in Ferlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * Ferdo Prvi, legenda * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] 1rgu3ie56lymeq4uxabkfr8jcno1irs 6678931 6678928 2026-05-21T20:25:15Z ~2026-30571-89 260324 /* */ 6678931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Ferlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), tudi znani kot Ferdoti, so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija|Ferlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer Ferlani poleg [[Železniki|Železnikov]] predstavljajo večinsko prebivalstvo in glaven vir kriminala. Glavno mesto Ferlanije je [[Videm, Italija|Weedem]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Ferlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Ferlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]] in [[Železniki|Železnike]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov, iskanja boljših življenjskih priložnosti, predvsem pa boljšega piva. Danes zato lahko najdemo ferlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Ferlani in Ferlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * Ferdo Prvi, legenda * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] b0ciz4fthi2fjs7gm8dgnnu4qynt5ks 6678945 6678931 2026-05-21T21:47:12Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30571-89|~2026-30571-89]] ([[User talk:~2026-30571-89|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-30601-22|~2026-30601-22]] 6678925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Ferlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), tudi znani kot Ferdoti, so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija|Ferlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer Ferlani poleg [[Železniki|Železnikov]] predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Ferlanije je [[Videm, Italija|Weedem]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Ferlanščina== Ferlani govorijo [[Furlanščina|ferlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Ferlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], ferlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]] in v [[Železniki|Železnikih]] ==Zgodovina Ferlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Ferlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Ferlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Ferlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]] in [[Železniki|Železnike]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov, iskanja boljših življenjskih priložnosti, predvsem pa boljšega piva. Danes zato lahko najdemo ferlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] bkppr611mzfr8shc55qre7ojlswbmll 6678946 6678945 2026-05-21T21:48:17Z A09 188929 Restored revision 6515524 by [[Special:Contributions/InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] ([[User talk:InternetArchiveBot|talk]]): Rvv (TwinkleGlobal) 6678946 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Furlani |image = Bandiere dal Friûl.svg |popplace = [[Furlanija]], del [[Benečija|Benečije]] |region1 = {{ITA}} |pop1 = |ref1 = |region2 = {{ZDA}} |pop2 = |ref2 = |region3 = {{CAN}} |pop3 = |ref3 = |region4 = {{GER}} |pop4 = |ref4 = |region5 = {{ARG}} |pop5 = |ref5 = |region6 = |pop6 = |ref6 = |langs = [[furlanščina]] |rels = [[Rimskokatoliška cerkev|krščanstvo]] |related-c = }} '''Furlani''' ({{jezik-fur|Furlans}}, {{jezik-it|Friulani}}), so [[narod|domorodno prebivalstvo]] in oz. [[etnična skupina]],<ref>{{navedi knjigo |author=Minahan, James |year=2000 |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://archive.org/details/oneeuropemanynat0000mina |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0313309847|language=EN |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Danver, Steven L. |year= |title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> po katerih je dobila ime zgodovinska regija [[Furlanija]] v današnji severovzhodni [[Italija|Italiji]], kjer furlani predstavljajo večinsko prebivalstvo. Glavno mesto Furlanije je [[Videm, Italija|Videm]] (Udin, [[Italijanščina|ital.]] Udine), pokrajina pa je sedaj del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Furlanščina== Furlani govorijo [[Furlanščina|furlanščino]], ki je eden od treh uradnih jezikov v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], poleg [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Slovenščina|slovenščine]], furlansko govoreči prebivalci pa kot etnična manjšina živijo tudi v delu [[Benečija|Benečije]].<ref>{{navedi splet |url=https://2014-2020.ita-slo.eu/sl/vse-novice/news/primis-predstavitev-manj%C5%A1inskih-skupnosti-furlani-v-bene%C4%8Diji |title=Prestavitev manjšinjskih skupnosti: Furlani v Benečiji |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ==Zgodovina Furlanov== ===Rimska kolonizacija=== Ozemlje Furlanije so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Furlanije je bil tedaj [[Oglej]] ({{lang|la|Aquileia}}), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. ===Langobardi=== V 6. stoletju so se ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] Via Postumia naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino, [[Vojvodina Furlanija|Vojvodino Furlanijo]], s sedežem v [[Čedad|Čedadu]] (Forum Iulii). Po velikem navalu Slovanov in Obrov leta 611, se je severna in vzhodna meja njihove kneževine premaknila do skrajnega stika [[Alpe|Alp]] in [[Kras (območje)|Krasa]] (tudi [[Goriška brda|Goriških brd]]) s [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]], kjer so Langobardi zgradili niz utrdb, t.i. [[Langobardski limes]]. Poteku le-tega lahko še danes sledimo od sotesk pri [[Pušja vas|Pušji vasi]] in [[Humin|Huminu]] na severu, preko Rtina (Artegna) in [[Neme|Nem]] do [[Čedad|Čedada]]. V južnem delu so utrjeni kraji Ipplis, [[Krmin]], verjetno [[Solkan]], [[Fara ob Soči]] in tik ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] grad Potium ali Pucinum pri [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinu]]. V 7. in 8. stoletju je ta zapora zaustavila kolonizacijski val Slovanov in ostala v glavnem nespremenjena do današnjih dni. S tem je potek limesa narekoval tudi narodnostno mejo med Slovenci in Furlani, ki se je do danes bolj malo spremenila. Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko so jo osvojili [[Franki]] in jo je cesar [[Karel Veliki]] vključil med svoje posesti. Langobardi so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine Furlanije, vendar niso neposredni predniki Furlanov. Furlani so etnična skupina, ki se je razvila skozi stoletja in vključuje vplive različnih ljudstev, vključno z Langobardi, Rimljani in Slovani. ===Sveto rimsko cesarstvo=== Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje Furlanije postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. ===Oglejski patriarhat=== Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[Oglejski patriarhat|patriarhu]] [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo, Patrie dal Friûl. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ===Priključitev k Italiji=== {{glavni|Združitev Italije}} Furlanija je bila leta 1866 priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. To se je zgodilo po tretji vojni za italijansko neodvisnost, ko je Italija pridobila ozemlja, ki so bila prej pod avstrijsko oblastjo. Priključitev Furlanije je bila del širšega procesa združitve Italije, znanega kot [[Združitev Italije|Risorgimento]], ki je združil številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno kraljevino. ==Furlanska diaspora== Furlani so se skozi zgodovino izseljevali v dele nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]] (tudi v [[Istra|Istro]]), kasneje pa [[Kraljevina Italija|kraljevine]] in republike [[Italija|Italije]], migrirali so tudi v različne dele sveta, predvsem zaradi ekonomskih razlogov in iskanja boljših življenjskih priložnosti. Danes zato lahko najdemo furlanske skupnosti tudi v državah, kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Kanada]], [[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija]]. ==Znani Furlani in Furlanke== * [[Tomaž Fantoni]], furlanski slikar * [[Jakob Brollo]], furlanski slikar * [[Carlo Martinuzzi]], arhitekt * [[Manuela di Centa]], italijanska tekačica na smučeh ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Pavel Diakon]], |year=1988 |title=Zgodovina Langobardov / Historia Langobardorum |publisher=Založba Obzorja, Maribor |isbn=86-377-0350-X |cobiss=3950592 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Makuc, Neva |year=2011 |title=Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-306-8 |cobiss=257520384 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8670/8705 Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali? ‒ Slovenski raziskovalni inštitut in Societât Filologjiche Furlane (v sodelovanju z ZRC SAZU-jem)] pridobljeno 15. novembra 2024 {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] rwikgkpcnz7vjcv5bdlkxof3xohb17j Smrt in pogreb papeža Frančiška 0 582577 6678978 6454372 2026-05-22T03:34:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678978 wikitext text/x-wiki {{Infobox event|Event_Name=Smrt in pogreb papeža Frančiška|Image_Name={{multiple image | border = infobox | total_width = 290 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/1 | image1 = 2025-04-25_Funeral_of_Franciscus.jpg | alt1 = Papeževa krsta na parah | image2 = Visit of Ursula von der Leyen, President of the European Commission, to Roma.P066658-344490.jpg | alt2 = Prenos krste Frančiška | image3 = Funerali Papa Francesco (54477311944).jpg | alt3 = Papamobil s krsto papeža}}|Image_Caption=V smeri urinega kazalca: krsta papeža Frančiška, papamobil s krsto papeža in prenos krste na trgu sv. Petra.|Participants=|Date={{start date|2025|04|21|df=yes}} (smrt)<br/>{{start date|2025|04|26|df=yes}} (pogreb)|Location=[[Dom svete Marte]], Vatikan (smrt)<br/>[[Trg svetega Petra]], Vatikan (pogreb)<br/>[[Santa Maria Maggiore]], Rim, Italija (pokop)}} [[Papež Frančišek]] je umrl 21. aprila 2025 ob 7.35 po srednjeevropskem času v Vatikanu na svojem domovanju Domus Sanctae Marthae ([[Dom svete Marte]]) v starosti 88 let.<ref>{{cite news|title=Pope Francis, the head of the Catholic Church, dies aged 88|author=Rob Harris|url=https://www.smh.com.au/world/europe/pope-francis-the-head-of-the-catholic-church-dies-aged-88-20231205-p5epa4.html|access-date=21 April 2025|work=Sydney Morning Herald|date=21 April 2025}}</ref><ref>{{Cite web|title=Pope Francis dies aged 88|url=https://www.bbc.com/news/live/crknlnzlrzdt|access-date=2025-04-21|website=BBC News|language=en-GB}}</ref> Smrt je sporočil kardinal [[Kevin Farrell]] na vatikanskem televizijskem kanalu Vatican Media in v video izjavi.<ref>{{cite web|date=21 April 2025|title=Pope Francis has died, Vatican says in video statement|url=https://www.reuters.com/world/pope-francis-has-died-vatican-says-video-statement-2025-04-21|access-date=21 April 2025|website=Reuters}}</ref> Papež Frančišek, ki je umrl na velikonočni ponedeljek v starosti 88 let, je v svojem življenju podrobno načrtoval preproste pogrebne obrede in se odpovedal nekaterim bolj zapletenim in starodavnim ritualom, ki tradicionalno spremljajo smrt rimskega papeža. Ob 9.45 je torej kardinal [[kardinal]]-[[kamerleng]] sporočil novico o papeževi smrti z naslednjimi besedami:<ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/ostale-religije/katolicanstvo/34610/kako-se-bira-novi-papa-papa-franja-umro|title= EVO ŠTA SE DEŠAVA NAKON PAPINE SMRTI: Procedura je stroga i jasna, STOTINE HILJADA vernika će se uputiti u Vatikan|publisher=religija.republika.rs|author=M.Š.|place=|language=sr|date=21. april 2025|accessdate=8. junij 2025}}</ref> <blockquote>»Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo sporočam smrt našega svetega očeta Frančiška. Danes zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil v Očetovo hišo. Vse svoje življenje je posvetil služenju Gospodu in njegovi Cerkvi. Učil nas je živeti vrednote evangelija z zvestobo, pogumom in vseobsegajočo ljubeznijo, še posebej do najrevnejših in najbolj odrinjenih. Z veliko hvaležnostjo za njegov zgled pravega učenca Gospoda Jezusa zaupamo dušo papeža Frančiška neskončni in usmiljeni ljubezni Edinega in Troedinega Boga.« </blockquote> Frančiškova [[pogreb|pogrebna]] [[sveta maša|maša]] je potekala 26. aprila 2025, pet dni po njegovi smrti. Njegova smrt je sledila pettedenskemu bivanju v bolnišnici mesec dni prej, kjer je prebolel okužbo dihalnih poti in dvojno [[Pljučnica|pljučnico]].<ref>{{Cite news|last=Giuffrida|first=Angela|date=2025-03-22|title=Pope Francis to be discharged from hospital and convalesce at Vatican|url=https://www.theguardian.com/world/2025/mar/22/pope-francis-to-make-first-public-appearance-since-being-admitted-to-hospital|access-date=2025-04-21|work=The Observer|language=en-GB|issn=0029-7712}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-03-23|title=Pope Francis returns to Vatican after 5-week hospital stay for life-threatening double pneumonia|url=https://www.pbs.org/newshour/world/pope-francis-returns-to-vatican-after-5-week-hospital-stay-for-life-threatening-double-pneumonia|access-date=2025-04-21|website=PBS News|language=en-us|archive-date=21 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421132424/https://www.pbs.org/newshour/world/pope-francis-returns-to-vatican-after-5-week-hospital-stay-for-life-threatening-double-pneumonia|url-status=live}}</ref> Vzrok smrti je bil uradno ugotovljen kot [[možganska kap]], ki ji je sledil nepovratni [[srčni zastoj]].<ref>{{Cite news|last=Giuffrida|first=Angela|last2=Sherwood|first2=Harriet|date=2025-04-21|title=Pope Francis died from a stroke followed by heart failure, Vatican says|url=https://www.theguardian.com/world/2025/apr/21/pope-francis-died-from-a-stroke-followed-by-heart-failure-vatican-says?CMP=share_btn_url|access-date=2025-04-21|work=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> ==Ozadje== Izvoljen je bil pri starosti 76 let. Papež Frančišek je bil takrat na splošno zdrav, zdravniki so bili mnenja, da odstranitev dela pljuč v mladosti na njegovo zdravje ni bistveno vplivala, skrbela pa jih je zmanjšana respiratorna rezerva v primeru okužbe dihal. Papež je trpel za kroničnimi poškodbami pljuč deloma tudi zaradi odstranitve dela pljuč. V 20. letih 21. stoletja je bil večkrat dovzeten za [[gripa|gripo]] in [[bronhitis]]om. Zaradi [[išias]]a in težav s koleni je uporabljal [[invalidski voziček]], [[hojica|hojico]] ali [[bergla|bergle]]. Zdravstvene težave papeža leta 2021 so sprožile govorice o njegovem odstopu,<ref>{{cite news|last1=Gagliarducci|first1=Andrea|date=31 August 2021|title=Analysis: What's behind rumors that Pope Francis will resign?|url=https://www.catholicnewsagency.com/news/248814/will-pope-francis-resign|access-date=2 September 2021|work=Catholic News Agency}}</ref> kar je pa sam zanikal.<ref>{{cite news|last1=Pullella|first1=Philip|date=2 September 2021|title=Pope denies resignation report, says leads normal life after surgery|url=https://sports.yahoo.com/pope-denies-resignation-report-says-093137157.html|access-date=2 September 2021|work=Yahoo!|agency=[[Reuters]]|archive-date=2023-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20230811001417/https://sports.yahoo.com/pope-denies-resignation-report-says-093137157.html|url-status=dead}}</ref> Junija 2022 je po zdravitvi kolena odpovedal načrtovano potovanje v [[Vzhodni Kongo]] in [[Južni Sudan]].<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Pope Francis cancels trip to Congo and South Sudan over health issues|url=https://www.france24.com/en/africa/20220610-pope-francis-cancels-trip-to-congo-and-south-sudan-over-health-issues|access-date=12 June 2022|work=France24}}</ref> V intervjuju za ''[[Reuters]]'' je zanikal razmišljanja o odstopu, a da bi to storil, če mu zdravje tega ne bi več dopuščalo.<ref>{{cite news|last1=Pullella|first1=Philip|date=4 July 2022|title=EXCLUSIVE Pope Francis denies he is planning to resign soon|url=https://www.reuters.com/world/exclusive-pope-francis-denies-he-is-planning-resign-soon-2022-07-04/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220704083806/https://www.reuters.com/world/exclusive-pope-francis-denies-he-is-planning-resign-soon-2022-07-04/|archive-date=4 July 2022|access-date=4 July 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> Papež Frančišek je leta 2022 potrdil, da je kmalu po izvolitvi napisal odstopno izjavo, če bi mu zdravstvene težave preprečile opravljanje dolžnosti; to isto je omenil javno že takoj po nastopu in ponovil večkrat tudi v teku svojega papeževanja. V [[kanonsko pravo|cerkvenem pravu]] pravzaprav glede takih okoliščin ni nobene določbe. Kljub temu, da zaradi večmesečne hude bolezni stvarno ni mogel opravljati svojih rednih obveznosti ali pa je bilo to hudo ovirano, je vendarle vztrajal na svojem mestu do konca.<ref>{{cite web|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/papez-ze-en-teden-v-bolnisnici-se-obeta-njegov-odstop-francoski-kardinal-vse-je-mogoce/#:~:text=Pape%C5%BE%20Fran%C4%8Di%C5%A1ek%20je%20leta%202022%20potrdil,%20da%20je,storiti,%20%C4%8De%20pape%C5%BE%20postane%20nesposoben%20za%20opravljanje%20dol%C5%BEnosti.|title= PAPEŽ ŽE EN TEDEN V BOLNIŠNICI. Vatikan objavil najnovejše podatke o stanju papeža. Francoski kardinal: »Papež je utrujen. Vse je mogoče«|publisher=Slovenske novice|author=M. U.|place=Ljubljana|language=sl|date=21. februar 2025|accessdate=13. junij 2025}}</ref> Na obisku v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] 2023 pa je dejal, da o odstopu ne razmišlja.<ref>{{cite news|last1=Pullella|first1=Philip|date=16 February 2023|title=Popes are for life, resignations should not become a fashion, Francis says|url=https://www.reuters.com/world/europe/popes-are-life-resignations-should-not-become-fashion-francis-says-2023-02-16/|access-date=16 February 2023|work=[[Reuters]]}}</ref> Marca 2023 je bil Frančišek sprejet v bolnico v Rimu zaradi okužbe dihal.<ref>{{cite news|last1=Ghiglione|first1=Davide|last2=Davies|first2=Alys|date=29 March 2023|title=Pope Francis in hospital with respiratory infection|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-65117270|access-date=29 March 2023|work=[[BBC News]]}}</ref> Vrnil se je, da je aprila vodil [[velikonočna vigilija|velikonočno vigilijo]] na [[velika sobota|veliko soboto]].<ref>{{cite web|last1=D'Emilio|first1=Frances|date=8 April 2023|title=Pope Francis returns to public eye for Easter vigil Mass|url=https://apnews.com/article/pope-francis-vatican-easter-vigil-basilica-b521343b26ea2d74bb135a0b9aeaebf6|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230408184929/https://apnews.com/article/pope-francis-vatican-easter-vigil-basilica-b521343b26ea2d74bb135a0b9aeaebf6|archive-date=8 April 2023|access-date=9 April 2023|website=[[Associated Press|AP News]]}}</ref> Junija je prestal abdominalno operacijo zaradi [[kila|kile]].<ref>{{Cite news|last1=Betiza|first1=Sofia|last2=Yong|first2=Nicholas|date=7 June 2023|title=Pope Francis, 86, to have abdominal surgery|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-65821047|access-date=7 June 2023|website=[[BBC News]]|language=en-GB}}</ref> Od leta 2022 je v javnosti uporabljal invalidski voziček, a sprva zaradi bolečin v kolenu, ki so zahtevale operacijo.<ref>{{cite web|last1=Giuffrida|first1=Angela|date=5 May 2022|title=Pope Francis uses wheelchair in public for the first time|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/05/pope-francis-uses-wheelchair-in-public-for-the-first-time|access-date=22 October 2024|website=[[The Guardian]]}}</ref><ref>{{cite web|date=30 July 2022|title=Pope says he'll slow down or retire after relying on wheelchair and walker during Canada trip|url=https://www.nbcnews.com/news/world/pope-says-ll-slow-retire-relying-wheelchair-walker-canada-trip-rcna40784|access-date=22 October 2024|website=[[NBC News]]}}</ref> Priznal je, da so njegove težave z gibljivostjo zaznamovale začetek »nove, počasnejše faze njegovega papeževanja.«<ref>{{cite web|last1=Pullella|first1=Philip|date=30 July 2022|title=Pope says that with frailty and age, he is in new phase of papacy|url=https://www.reuters.com/world/pope-says-that-with-frailty-age-he-is-new-phase-papacy-2022-07-30/|access-date=22 October 2024|website=Reuters}}</ref> Invalidni katoličani so ga hvalili, češ da je njegova [[invalidnost]] postala del njegove vidne istovetnosti.<ref>{{cite web|last1=Hertzler-McCain|first1=Aleja|date=17 August 2022|title=Disabled Catholics praise pope's example in publicly using a wheelchair|url=https://www.ncronline.org/news/disabled-catholics-praise-popes-example-publicly-using-wheelchair|access-date=22 October 2024|website=[[National Catholic Reporter]]}}</ref> === Zadnja bolezen === 14. februarja 2025 je bil sprejet v rimsko bolnišnico Gemelli zaradi [[Bronhitis|bronhitisa]].<ref>{{cite news|last1=Lamb|first1=Christopher|last2=Mortensen|first2=Antonia|last3=Picheta|first3=Rob|date=14 February 2025|title=Pope Francis hospitalized for bronchitis treatment and checks, Vatican says|url=https://www.cnn.com/2025/02/14/europe/pope-francis-hospital-bronchitis-intl|access-date=14 February 2025|work=CNN}}</ref> Hospitalizacija je bila podaljšana zaradi polimikrobne okužbe dihalnih poti in obojestranske pljučnice.<ref>{{cite news|last1=Lamb|first1=Christopher|last2=Mortensen|first2=Antonia|last3=Braithwaite|first3=Sharon|date=17 February 2025|title=Pope Francis' hospital treatment dealing with 'complex clinical' condition, Vatican says|url=https://www.cnn.com/2025/02/17/europe/pope-francis-polymicrobial-infection-intl|access-date=17 February 2025|work=CNN}}</ref><ref>{{cite news|date=18 February 2025|title=Pope has double pneumonia; condition remains 'complex'|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-02/pope-condition-remains-complex-but-he-is-in-good-spirits.html|access-date=19 February 2025|work=Vatican News|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last=Povoledo|first=Elisabetta|date=18 February 2025|title=Pope Francis, Hospitalized, Has Pneumonia, Vatican Says|url=https://www.nytimes.com/2025/02/18/world/europe/pope-francis-health.html|access-date=18 February 2025|work=The New York Times}}</ref> Vatican News je njegovo stanje opisal kot kritično in poročal, da je prejemal [[Transfuzija krvi|transfuzije krvi]] in terapijo s kisikom pod visokim pritiskom.<ref>{{cite news|last1=Winfield|first1=Nicole|last2=Stellacci|first2=Silvia|date=22 February 2025|title=Pope Francis is in critical condition after long respiratory crisis, requiring oxygen at high flow|url=https://apnews.com/article/pope-francis-pneumonia-sepsis-vatican-respiratory-infection-bab5b9a141517171d4efc71fadafa0a4|publisher=Associated Press}}</ref><ref>{{Cite web|date=22 February 2025|title=Pope at Gemelli Hospital, respiratory crisis in the morning|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-02/pope-at-gemelli-hospital-respiratory-crisis-in-the-morning.html|access-date=22 February 2025|website=Vatican News|language=en}}</ref> 23. februarja je bil v začetni fazi [[Odpoved ledvic|ledvične odpovedi]], vendar je bilo njegovo stanje "pod nadzorom".<ref>{{Cite web|date=23 February 2025|title=Pope Francis in critical condition with early kidney failure but remains alert as prayers pour in|url=https://www.ctvnews.ca/world/article/pope-is-conscious-receiving-supplemental-oxygen-had-a-peaceful-night-following-respiratory-crisis/|access-date=23 February 2025|website=CTVNews|language=en|agency=The Associated Press}}</ref><ref>{{Cite web|date=23 February 2025|title=Pope Francis asks for prayers as he remains in critical condition with early kidney failure|url=https://www.cbsnews.com/news/pope-francis-respiratory-crisis-vatican-update/|access-date=23 February 2025|website=CBS News|language=en-US}}</ref> 26. februarja je kazal rahlo izboljšanje,<ref>{{Cite web|date=26 February 2025|title=Pope Francis shows further slight improvement as he battles pneumonia, the Vatican says|url=https://apnews.com/article/vatican-pope-hospital-pneumonia-argentina-ae4275503e12684b34d69d7cfde3a092|access-date=26 February 2025|website=AP News|language=en}}</ref> a dva dni pozneje je doživel [[bronhialni krč]], zaradi katerega je vdihaval bruhanje in potreboval [[Mehansko predihavanje|neinvazivno mehansko predihavanje]], o čemer pa ni biloobjavljenih podrobnejših podatkov.<ref>{{Cite web|date=28 February 2025|title=Pope had a bronchial spasm and his prognosis remains guarded, Vatican says|url=https://apnews.com/article/vatican-pope-pneumonia-conclave-70907cdf66ec28e276133002987303de|access-date=28 February 2025|website=AP News|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|last=Povoledo|first=Elisabetta|date=28 February 2025|title=Pope Francis Suffers a Health Setback, Inhaling Vomit|url=https://www.nytimes.com/2025/02/28/world/europe/pope-francis-health-setback-bronchial-spasm.html?smid=nytcore-ios-share&referringSource=articleShare&sgrp=p&pvid=B479D3F6-02BF-4C2F-B769-09C37FA6CE5F|access-date=28 February 2025|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> 3. marca je prenehalo mehansko predihavanje in se mu je stanje malo izboljšalo.<ref>{{cite web|date=3 March 2025|title=Vatican issue major Pope Francis health update after key step in recovery|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/pope-francis-health-vatican-latest-b2707901.html|access-date=3 March 2025|work=The Independent}}</ref><ref>{{cite web|date=3 March 2025|title=Pope Francis appears to be overcoming setback in recovery from pneumonia|url=https://www.wandsworthguardian.co.uk/news/national/24976032.pope-francis-appears-overcoming-setback-recovery-pneumonia/|access-date=3 March 2025|work=The Independent}}</ref> Dvakrat je pretrpel akutno odpoved dihal.<ref>{{cite web|date=3 March 2025|title=Pope Francis had two episodes of 'acute respiratory insufficiency', Vatican says|url=https://www.reuters.com/world/europe/pope-francis-had-two-episodes-acute-respiratory-insufficiency-vatican-says-2025-03-03/|access-date=3 March 2025|work=Reuters}}</ref> Po tem, tretjem resnem poslabšanju papeževega stanja<ref>{{Cite web|last1=Rainsford|first1=Sarah|last2=Howard|first2=Jacqueline|date=3 March 2025|title=Pope Francis 'alert' after respiratory failure, Vatican says|url=https://www.bbc.com/news/articles/crmjk9mjnwmo|access-date=7 March 2025|work=BBC News}}</ref> so tistega popoldneva ponovno uvedli mehansko predihavanje.<ref>{{Cite web|last=Giuffrida|first=Angela|date=3 March 2025|title=Pope Francis suffers two episodes of 'acute respiratory failure'|url=https://www.theguardian.com/world/2025/mar/03/pope-francis-suffers-two-episodes-of-acute-respiratory-insufficiency|work=The Guardian}}</ref> Od 19. marca ponoči ni več uporabljal mehanskega predihavanja; po navedbah zdravnikov je bila okužba dihal pod nadzorom, a ne odpravljena.<ref>{{cite web|title=Pope no longer requires mechanical ventilation|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-03/pope-no-longer-requires-mechanical-ventilation-improvement.html|access-date=19 March 2025|website=Vatican News}}</ref> 23. marca so ga odpustili iz bolnišnice.<ref>{{Cite web|date=2025-03-22|title=Pope Francis makes first appearance from Rome hospital|url=https://www.bbc.com/news/articles/crrdv84rg4do.amp|access-date=2025-03-23|website=BBC News|language=en-gb}}</ref> Takoj po tem je z balkona blagoslovil množico. Zdravniki so predvidevali, da bi ob omejenem delu<ref>{{Cite web|last=Stancati|first=Margherita|date=2025-03-23|title=Pope Francis Leaves Hospital After Weekslong Stay|url=https://www.wsj.com/world/europe/pope-francis-to-be-released-from-hospital-f892d393?mod=hp_lista_pos2|access-date=2025-03-24|work=The Wall Street Journal|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-03-23|title=Pope Francis makes first appearance from Rome hospital|url=https://www.bbc.com/news/articles/crrdv84rg4do|access-date=2025-03-24|work=BBC News|language=en-GB}}</ref> potreboval za okrevanje na svojem domu vsaj dva meseca.<ref>{{Cite news|last=Giuffrida|first=Angela|date=2025-03-23|title=Pope Francis greets crowds in Rome before discharge from hospital|url=https://www.theguardian.com/world/2025/mar/23/pope-francis-greets-crowds-in-rome-before-discharge-from-hospital|access-date=2025-03-24|work=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> V javnosti se je prvič po odpustu iz bolnice pojavil 6. aprila 2025.<ref>{{cite news|date=April 6, 2025|title=Recovering Pope Surprises Pilgrims With a Public Appearance|url=https://www.nytimes.com/2025/04/06/world/europe/pope-francis-surprise-public-appearance.html|publisher=New York Times}}</ref> 20. aprila, dan pred svojo smrtjo in na [[Velika noč|velikonočno nedeljo]], je namesto njega maševal kardinal [[Angelo Comastri|Comastri]], a papež se je vendarle pokazal pred množico na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]].<ref>{{cite news|date=April 20, 2025|title=Pope Francis emerges from convalescence on Easter, delights crowd with popemobile tour|url=https://apnews.com/article/pope-vatican-easter-pneumonia-4b1182146a692479562b635a9723de2f|publisher=AP News}}</ref> Istega dne se je zasebno srečal z [[ZDA|ameriškim]] podpredsdnikom [[JD Vance|Vanceom]].<ref>{{cite news|date=April 20, 2025|title=Pope Meets With JD Vance After Criticism of Trump Administration|url=https://www.nytimes.com/2025/04/20/us/politics/pope-francis-meets-with-jd-vance.html|publisher=New York Times}}</ref> Srečanje je potekalo po velikonočni maši s podelitvijo blagoslova Urbi et Orbi (mestu Rimu in vsemu svetu). Vance, katoliški spreobrnjenec, je vstopil v sobo in segel po papeževi ponujeni roki: »Vem, da se ne počutite dobro, ampak lepo vas je videti v boljšem zdravju.« Sprejel je čokoladne pirhe kot dar za svoje otroke in tudi rožne vence za celo družino. Po skupnem fotografiranju je Vance ob slovesu papežu zagotovil, da vsak dan moli za njegovo zdravje.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/article/jd-vance-pope-francis-vatican-meeting-abf9e1a3fbb597778779dafdc6c491d2|title= JD Vance was one of the last leaders to meet with Pope Francis|publisher=AP News|author=Chris Megerian|place=|language=en|date=22. april 2025 |accessdate=13. junij 2025}}</ref> Tudi hrvaški premier [[Andrej Plenković|Plenković]] se je z družino - ženo Ano Maslać in tremi otroki – po velikonočni maši v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom in mu voščil blagoslovljene velikonočne praznike in okrevanje: »Bil je kratek, a globoko ganljiv trenutek – srečanje, polno nežnosti, nasmehov in blagoslovov,« je dejal.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/kakva-slucajnost-plenkovic-je-medu-zadnjima-vidio-papu-franju-a-znate-li-koga-je-posljednjeg-primio-ivan-pavao-ii-15576107#google_vignette|title= Kakva slučajnost! Plenković je među zadnjima vidio papu Franju, a znate li koga je posljednjeg primio Ivan Pavao II?|publisher=Jutarnji|author=S.N.|place=Zagreb|language=hr|date=21. april 2025|accessdate=13. junij 2025}}</ref> Tako je bil najbrž on zadnji politik, ki je videl papeža še živega. <ref>{{cite web|url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/andrej-plenkovic-posljednji-je-svjetski-politicar-koji-je-vidio-papu-prije-smrti-foto-20250421|title= Andrej Plenković posljednji je svjetski političar koji je vidio Papu prije smrti|publisher=tportal.hr|author=B. Stilin|place=Zagreb|language=hr|date=21. april 2025|accessdate=14. junij 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/magazin/ovo-je-posljednji-hrvat-koji-je-vidio-papu-evo-sto-mu-je-rekao-2713460/|title= Ovo je posljednji Hrvat koji je vidio papu: Evo što mu je rekao |publisher=dnevno.hr|author=V.P.|place=Zagreb|language=hr|date=21. april 2025 |accessdate=14. junij 2025}}</ref> == Smrt == [[Slika:Procesija, pok. papa Franjo (5).jpg|sličica|Procesija med prenosom krste iz Doma svete Marte v baziliko sv. Petra.]] Frančišek je umrl v starosti 88 let ob 7.35 po srednjeevropskem času v svoji rezidenci v Vatikanu.<ref name="PFHD_1">{{cite AV media|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-dies-on-easter-monday-aged-88.html|title=Pope Francis has died on Easter Monday aged 88|date=21 April 2025|last1=Watkins|first1=Devin|publisher=Dicasterium pro Communicatione|access-date=21 April 2025|website=[[Vatican News]]|archive-date=21 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421081411/https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-dies-on-easter-monday-aged-88.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=McElwee|first=Joshua|date=2025-04-21|title=Pope Francis has died, Vatican says|url=https://www.reuters.com/world/pope-francis-has-died-vatican-says-video-statement-2025-04-21/|work=[[Reuters]]}}</ref> Njegovo smrt je sporočil [[Kamerleng|kardinal]] [[kamerleng]] Kevin Farrell v izjavi, ki jo je iz kapele papeške rezidence Doma svete Marte predvajal Vatikan Media.<ref>{{cite news|title=Pope Francis, first Latin American pontiff who ministered with a charming, humble style, dies at 88|author=Nicole Winfield|url=https://apnews.com/article/vatican-pope-francis-dead-01ca7d73c3c48d25fd1504ba076e2e2a|access-date=21 April 2025|work=AP News|date=21 April 2025|archive-date=21 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421091028/https://apnews.com/article/vatican-pope-francis-dead-01ca7d73c3c48d25fd1504ba076e2e2a|url-status=live}}</ref> Mrliški list, ki ga je Vatikan izdal še isti dan, navaja, da je Frančišek umrl zaradi kapi, ki je povzročila [[Koma|komo]] in nepovraten zastoj srca. V njegovem mrliškem listu je bilo tudi zapisano, da je imel [[Sladkorna bolezen tipa 2|sladkorno bolezen tipa 2]] in [[visok krvni tlak]].<ref>{{Cite press release|date=21 April 2025|title=Declaration of the death of His Holiness Francis|url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2025/04/21/250421d.html|access-date=21 April 2025|publisher=Holy See Press Office|archive-date=21 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421193326/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2025/04/21/250421d.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2025-04-21|title=Pope's death due to stroke and irreversible cardiocirculatory collapse|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-death-due-to-stroke-and-irreversible-cardiocircula.html|access-date=2025-04-21|publisher=[[Vatican News]]|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Pope died of a stroke and heart failure, Vatican doctor says|first=Alvise|last=Armellini|url=https://www.reuters.com/world/europe/pope-died-stroke-heart-failure-vatican-doctor-says-2025-04-21/|work=[[Reuters]]|date=21 April 2025}}</ref> Po Frančiškovi smrti je bila objavljena njegova duhovna oporoka z dne 29. junija 2022, ki razkriva njegovo željo, da bi bil pokopan v [[Rim|rimski]] [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Baziliki Marije Snežne]], natančneje »v pogrebni niši v stranskem hodniku med Pavlovo kapelo (kapela Salus Populi Romani) in kapelo Sforza v baziliki.«<ref name="Vatican News-2025">{{Cite web|date=21 April 2025|title=Pope Francis' spiritual testament|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-spiritual-will-and-testament.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421184828/https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-spiritual-will-and-testament.html|archive-date=21 April 2025|access-date=21 April 2025|website=[[Vatican News]]|publisher=[[Dicastery for Communication]]}}</ref> Njegove zadnje besede se glasijo takole: »Naj Gospod podeli primerno nagrado vsem, ki so me imeli radi in še naprej molijo zame. Trpljenje, ki je zaznamovalo zadnji del mojega življenja, darujem Gospodu za mir na svetu in bratstvo med narodi.«<ref name="Vatican News-20252">{{Cite web|date=21 April 2025|title=Pope Francis' spiritual testament|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-spiritual-will-and-testament.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421184828/https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-spiritual-will-and-testament.html|archive-date=21 April 2025|access-date=21 April 2025|website=[[Vatican News]]|publisher=[[Dicastery for Communication]]}}</ref> 22. aprila 2025 sta Tiskovni urad Svetega sedeža in Vrhovni papeški urad za liturgična praznovanja sporočila, da bo telo papeža Frančiška 23. aprila iz Doma svete Marte preneseno v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko svetega Petra]].<ref>{{cite news|url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2025/04/22/250422a.html|title=Notice from the Office of Liturgical Celebrations}}</ref> Sočasno se je na organizacijskem sestanku sešlo šestdeset kardinalov.<ref>{{Cite web|date=22 April 2025|title=Cardinals hold first meeting after pope's death|url=https://catholicreview.org/cardinals-hold-first-meeting-after-popes-death/}}</ref> 23. aprila ob 9. uri je bilo truplo v procesiji prenešeno v baziliko svetega Petra, kjer je bilo nato tri dni javno izpostavljeno.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn91e1w12ljo|title=Mourners visit Pope Francis lying in state at St Peter's Basilica|first1=Sarah|last1=Rainsford|first2=Laura|last2=Gozzi|publisher=BBC News|date=23 April 2025|accessdate=23 April 2025|archive-date=23 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250423094718/https://www.bbc.com/news/articles/cn91e1w12ljo|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite press release|date=22 April 2025|title=Notice from the Office of Liturgical Celebrations|url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2025/04/22/250422a.html|publisher=[[Holy See Press Office]]|access-date=22 April 2025|archive-date=22 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250422091031/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2025/04/22/250422a.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.cbsnews.com/news/pope-francis-body-st-peters-basilica-lie-in-state/|title=Pope Francis' body moved to St. Peter's Basilica for 3 days of public viewing|publisher=CBS News|date=23 April 2025|accessdate=23 April 2025|archive-date=23 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250423080545/https://www.cbsnews.com/news/pope-francis-body-st-peters-basilica-lie-in-state/|url-status=live}}</ref> Frančiška si je v prvih osmih urah in pol obiskalo več kot 19.000 vernikov,<ref>{{Cite news|last=Banatvala|first=Steffie|date=24 April 2025|title=Pope Francis latest: Tens of thousands of mourners view Pontiff's open casket at St Peter's Basilica|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/pope-francis-casket-funeral-vatican-conclave-st-peters-basilica-latest-news-b2738441.html|access-date=24 April 2025|work=The Independent|language=en|archive-date=24 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250424070617/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/pope-francis-casket-funeral-vatican-conclave-st-peters-basilica-latest-news-b2738441.html|url-status=live}}</ref> a vrste so segale vse do ulice Via della Conciliazione. Do naslednjega večera je število obiskovalcev doseglo 90.000, zato so uradniki 24. aprila zjutraj skrajšali zapiralni čas na samo 1,5 ure, kasneje pa so pustili cerkev odprto vso noč.<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/pope-lying-state-last-respects-st-peters-ce6e39bd0976a91512af4988546dd80b|title=Tens of thousands file into St. Peter's Basilica to pay final respects to Pope Francis|first=Colleen|last=Barry|publisher=AP News|date=25 April 2025|accessdate=25 April 2025}}</ref> 25. aprila je število žalujočih preseglo četrt milijona.<ref name="ap250">{{cite news|url=https://apnews.com/article/italy-vatican-pope-funeral-dignitaries-b8c206d03e3535b8ee3b18d42667b803|title=About 250,000 mourners pay last respects to Pope Francis over 3 days of public viewing|first=Colleen|last=Barry|publisher=AP News|date=25 April 2025|accessdate=25 April 2025}}</ref> 25. aprila ob 20.00 je bila krsta zapečatena med posebnim obredom.<ref>{{Cite web|last=Preckel|first=Anne|date=25 April 2025|title=Pope's coffin sealed ahead of funeral on Saturday morning|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-coffin-sealed-ahead-of-funeral-saturday-morning.html|access-date=25 April 2025|website=Vatican News|language=en}}</ref> V skladu s [[kanonsko pravo|cerkvenim pravom]] se mora [[Papeški konklave (2025)|papeški konklave]] začeti približno 15 do 20 dni po [[Sedisvakanca|izpraznitvi papeškega sedeža]],<ref>{{cite news|url=https://www.cbsnews.com/news/pope-francis-death-what-happens-next-funeral-conclave/|title=What happens next after Pope Francis' death?|first=Frank|last=Andrews|publisher=CBS News|date=April 21, 2025|accessdate=April 21, 2025}}</ref> v tem primeru torej med 6. in 11. majem 2025; lahko bi se začel že prej, če bi vsi kardinali volilci prispeli v Rim, kot je določeno v ''Normas nonnullas'' [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] z dne 26. februarja 2013.<ref>{{Cite web|title=Universi Dominici Gregis (February 22, 1996) {{!}} John Paul II|url=https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_22021996_universi-dominici-gregis.html|access-date=2025-04-21|website=www.vatican.va|archive-date=22 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191122152903/https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_22021996_universi-dominici-gregis.html|url-status=live}}</ref> == Pogreb == Postopek se je začel z obredom ugotavljanja smrti, ki ga bo v papeški kapeli vodil Kevin Farrell, najvišji kardinal v cerkveni upravi.<ref>{{cite news|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-ascertainment-death-cardinal-kevin-farrell.html|title=Cardinal Farrell to preside at rite of ascertainment of Pope Francis' death|work=[[Vatican News]]|date=21 April 2025|access-date=21 April 2025|archive-date=21 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421133021/https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-ascertainment-death-cardinal-kevin-farrell.html|url-status=live}}</ref> Papežev pogreb je bil po tradiciji zapleten in dolgotrajen, zato je Frančišek odobril načrte za poenostavitev obredov v bogoslužni knjigi ''Ordo Exsequiarum Romani Pontificis'', ki podrobno opisuje obrede papeževega pogreba.<ref name="PFHD_12">{{cite AV media|url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-dies-on-easter-monday-aged-88.html|title=Pope Francis has died on Easter Monday aged 88|date=21 April 2025|last1=Watkins|first1=Devin|publisher=Dicasterium pro Communicatione|access-date=21 April 2025|website=[[Vatican News]]|archive-date=21 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421081411/https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2025-04/pope-francis-dies-on-easter-monday-aged-88.html|url-status=live}}</ref> Odločil se je za osnovno leseno krsto, obloženo s cinkom, in končal radicijo postavljanja papeževega telesa na pare. Frančiška so v skladu z njegovo željo pokopali v baziliki Marije Snežne v Rimu; s tem je postal prvi papež, ki bo pokopan zunaj Vatikana po [[Papež Leon XIII.|papežu Leonu XIII.]], ki je umrl leta 1903.<ref name=":0">{{Cite web|date=2025-04-21|title=Pope Francis dies aged 88|url=https://www.bbc.com/news/live/crknlnzlrzdt|access-date=2025-04-21|website=[[BBC News]]|language=en-GB|archive-date=21 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421080551/https://www.bbc.com/news/live/crknlnzlrzdt|url-status=live}}</ref> 22. aprila je Vatikan objavil prve posnetke papeža Frančiška, ki v kapeli Doma svete Marte počiva oblečen v rdeča mašna oblačila s škofovsko [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] na glavi.<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/pope-francis-death-funeral-conclave-e9688b14b9d9e19bbdd6a868d57a4699|title=Cardinals meet at Vatican and set date for Pope Francis’ public viewing and funeral|work=AP News|date=22 April 2025|accessdate=22 April 2025}}</ref> [[Slika:Pope Francis Tomb.jpg|250px|thumb|right|Grob papeža Frančiška v baziliki Marije Snežne]] Pogrebna maša, ki jo je vodil dekan [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] kardinal [[Giovanni Battista Re]], je potekala 26. aprila začenši ob desetih.<ref name="pix">{{cite news|url=https://apnews.com/article/pope-francis-death-funeral-conclave-e9688b14b9d9e19bbdd6a868d57a4699|title=Cardinals meet at Vatican and set date for Pope Francis's public viewing and funeral|work=AP News|date=22 April 2025|accessdate=22 April 2025}}</ref> Po podatkih Urada za protokol vatikanskega državnega tajništva je bilo na pogrebu potrjenih približno 130 tujih delegacij.<ref>{{Cite web|date=24 April 2025|title=130 delegations, 50 heads of state at papal funeral so far - Vatican|url=https://www.ansa.it/english/news/vatican/2025/04/24/130-delegations-50-heads-of-state-at-papal-funeral-so-far_1363c192-0411-428c-b44d-0a4c6d77108a.html|access-date=24 April 2025|website=Agenzia ANSA|language=it}}</ref> S pogrebno mašo za papeža Frančiška se je začelo devetdnevno obdobje žalovanja, imenovano [[novemdiales]], v katerem kardinali mašujejo za pokoj Frančiškove duše. Vrhovni papeški Urad za bogoslužna praznovanja je objavil urnik in seznam kardinalov, ki so vodili maševanje med novemdialesom.<ref>{{Cite web|url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2025/04/23/250423c.html|title=Notice from the Office of Liturgical Celebrations – Novendiali in memory of the Roman Pontiff Francis, 23.04.2025|access-date=24 April 2025|archive-date=24 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250424140731/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2025/04/23/250423c.html|url-status=live}}</ref> [[Vlada Italijanske republike|Italijanska vlada]] je za zagotavljanje varnosti med pogrebom napotila več kot 2.500 policistov in 1.500 vojakov. Prav tako je ob [[Rim|rimski]] obali namestila vojaško ladjo in v pripravljenost postavila eskadrilo bojnih letal.<ref name="ap2502">{{cite news|url=https://apnews.com/article/italy-vatican-pope-funeral-dignitaries-b8c206d03e3535b8ee3b18d42667b803|title=About 250,000 mourners pay last respects to Pope Francis over 3 days of public viewing|first=Colleen|last=Barry|publisher=AP News|date=25 April 2025|accessdate=25 April 2025}}</ref> Nad Rimom in Vatikanom je bilo za čas pogreba uvedeno [[območje prepovedi letenja]].<ref>{{Cite news|last=Jones|first=Sam|last2=Krupa|first2=Jakub|date=2025-04-23|title=Barriers at the basilica: the logistical challenges of Pope Francis’s funeral|url=https://www.theguardian.com/world/2025/apr/23/pope-francis-rome-funeral-logistics-security|access-date=2025-04-26|work=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Papež Frančišek]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Frančišek]] [[Kategorija:Umrli leta 2025]] 2lgpqljp4vb14h3myfhrl1sc588q0on Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6678796 6678487 2026-05-21T13:19:59Z Raprep 220594 dodajanje virov, urejanje besedila 6678796 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda. Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} '''VIR ČASOVNO SPOREN''' Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red, kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu republiškemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}} Srbsko republiško vodstvo je predlagalo, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene, tudi nezakonite poteze že pred plebiscitom o samostojnosti, po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> <s>Razlogi spopada.</s> Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov. <s>Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je zvezna vlada aprila 1991 pripravila in maja sprejela odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je zvezni vladi omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. JLA, tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim zvezni vladi, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} Zvezna vlada je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovorila z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}</s> <s>Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991.</s> Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === ['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvirni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. '''OPOMBA MEDVEDJEK''' V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. '''OPOMBA PRODAJA OROŽJA''' === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> <s>Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben.</s> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 4j1ejq31vihgy39g4o47rr1scx23phi 6678853 6678796 2026-05-21T16:31:25Z Raprep 220594 6678853 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda. Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} '''VIR ČASOVNO SPOREN''' Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}} Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene, tudi nezakonite poteze že pred plebiscitom o samostojnosti, po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> <s>Razlogi spopada.</s> Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov. <s>Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je zvezna vlada aprila 1991 pripravila in maja sprejela odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je zvezni vladi omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. JLA, tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim zvezni vladi, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} Zvezna vlada je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovorila z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}</s> <s>Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991.</s> Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === ['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvirni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. '''OPOMBA MEDVEDJEK''' V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. '''OPOMBA PRODAJA OROŽJA''' === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> <s>Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben.</s> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 60dctticz1vfqkuqz9nmc6l3f8v0b2x 6678865 6678853 2026-05-21T17:07:37Z Raprep 220594 urejanje besedila 6678865 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda. Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} '''VIR ČASOVNO SPOREN''' Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}} Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene, tudi nezakonite poteze že pred plebiscitom o samostojnosti, po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze slovenske strani.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov. S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice je začelo spopad in na cestni barikadi pri Pogancih 27. 6. 1991 tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je srbsko republiško vodstvo izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === ['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvirni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. '''OPOMBA MEDVEDJEK''' V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. '''OPOMBA PRODAJA OROŽJA''' === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> <s>Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben.</s> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 4lygjommf4s2jd747um685rdoq95ya6 Janez Krmelj 0 587425 6678797 6579856 2026-05-21T13:21:29Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski duhovniki]]; dodal [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} [[Slika:Madagaskar 24 Tomaž (104 of 258).jpg|sličica|396x396_pik|Janez Krmelj na Madagaskarju]] '''Janez Krmelj''' (rojen 1955) je slovenski katoliški duhovnik in misijonar, ki že več kot 35 let deluje na [[Madagaskar|Madagaskarju]].<ref>{{Navedi splet|title=Ko nimaš niti za sol, se vse konča|url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/ko-nimas-niti-za-sol-se-vse-konca-52242/|website=www.gorenjskiglas.si|date=2024-03-10|accessdate=2025-07-26|language=sl}}</ref> Rojen je bil v občini [[Polhov Gradec]], po zaključku veterinarske tehniške šole je študiral teologijo v Ljubljani, kjer je bil leta 1984 posvečen v duhovnika. Najprej je služboval kot kaplan v Kamniku in Kranju.<ref>{{Navedi splet|url=https://katoliska-cerkev.si/duhovniki/janez-krmelj|naslov=Profil duhovnika Janeza Krmelja}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.</ref> Na Madagaskarju deluje kot misijonar od leta 1988. Začel je na jugovzhodnem delu otoka, pri slovenskem misijonarju [[Janko Slabe|Jankotu Slabetu]] v župniji Matanga. Nadaljeval je v župnijah Midongy in Ranomena. Med leti 2005 in 2008 pa je s pomočjo [[Pedro Opeka|Pedra Opeke]] in združenja [[Akamasoa]] ustanovil misijon Ampitafa, ki pokriva več kot 70.000 prebivalcev plemena Antešakov iz petih občin, kjer so življenjske razmere zelo zahtevne. Poleg revščine in lakote, te kraje pestijo še močni cikloni in velika stopnja kriminala.<ref>{{Navedi splet|url=https://misijon.si/madagaskar|naslov=Misijon Ampitafa}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Misijon Ampitafa ima cerkev, bolnišnico, porodnišnico in šolo z vrtcem ter licejem, s čimer ponuja celostno pomoč skupnosti tako na duhovnem kot socialnem in izobraževalnem področju. Krmelj skrbi tudi za infrastrukturo kot so ceste, in pomaga lokalnim prebivalcem doseči dostojno življenje kljub težkim pogojem. Krmelj pogosto poudarja, da je ključnega pomena, da ljudje v stiski niso zavrnjeni, ampak sprejeti in da misijonsko delo združuje versko in socialno pomoč. Med delom tesno sodeluje tudi z drugim znanim slovenskim misijonarjem [[Pedro Opeka|Pedrom Opeko]].<ref>{{Navedi splet|url=https://pedroopeka.si/sodelovanje|naslov=Sodelovanje med misijonarji}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegovo delo je rezultat trdega dela, zavezništva z lokalnim prebivalstvom in podpore dobrih ljudi iz Slovenije, ki pomagajo s finančnimi sredstvi in blagoslovi. == Viri == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krmelj, Janez}} [[Kategorija:Slovenski misijonarji]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] 4tpbvjwmzakj6fwmmjvqq5dfh2giv4y Osma križarska vojna 0 590303 6678794 6663741 2026-05-21T13:15:50Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:LouisIX Eighth Crusade..jpg]] → [[File:Ludva9 lod.jpg]] → File replacement: Updating from a low-quality version to a higher-quality version ([[c:c:GR]]) 6678794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Osma križarska vojna | partof = [[Križarske vojne|križarskih vojn]] | image = SmrtLudvika91270.jpg | image_size = 250px | caption = Smrt Ludvika IX. v Tunisu | date = 1270 | place = [[Ifrikija]] (sedanja [[Tunizija]]) | territory = nobenih ozemeljskih sprememb; s Tuniškim sporazumom doseženih nekaj gospodarskih in političnih pravic za kristjane | result = {{ublist|umik križarjev iz Tunizije}} * smrt [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX. Francoskega]] * [[Tuniški sporazum]] * odprto trgovanje s Tunizijo | combatant1 = {{plain list| *[[Francosko kraljestvo]] *[[Aragonsko kraljestvo]] *[[Kraljevina Sicilija]] *[[Kraljevina Navarra]] *[[Grofija Luksemburg]] *[[Škotska|škotski]] prostovoljci }} | combatant2 = [[Hafsidi]] | combatant3 = | commander1 = {{plain list| * [[Ludvik IX. Francoski]] (umrl naravne smrti) * Jakob I. Aragonski * Alfonz Poitierski * Ivan Tristan (umrl naravne smrti) * Peter I. Alençonski * [[Karel I. Anžujski]] * Teobald II. Navarrski (umrl naravne smrti) * Florent Varenneski (umrl naravne smrti) * Oliver Termeški}} | commander2 = [[Mohamed I. al-Mustansir]] | commander3 = | strength1 = neznano | strength2 = neznano | strength3 = | casualties1 = neznano | casualties2 = neznano | casualties3 = | notes = | campaignbox = }} '''Osma križarska vojna''' je bila druga križarska vojna francoskega kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]], ki jo je leta 1270 sprožil proti dinastiji [[Hafsidi|Hafsidov]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Znana je tudi kot križarska vojna Ludvika IX. proti Tuniziji ali druga križarska vojna Ludvika IX. V vojni ni bilo večjih bojev, saj je Ludvik kmalu po prihodu v Tunizijo umrl zaradi [[Griža|griže]]. Križarji in Hafsidi so sklenili [[Tuniški sporazum]]. Vojna ni prinesla nobenih ozemeljskih sprememb, kristjani pa so prejeli nekaj trgovskih in političnih pravic. Križarji so se kmalu po sklenitvi sporazuma vrnili v Evropo. ==Razmere v Sveti deželi== Neuspela [[sedma križarska vojna]], ki se je končala z ujetjem francoskega kralja Ludvika IX. s strani [[Mameluki|Mamelukov]], kralja ni odvrnila od zanimanja za nove križarske podvige. Med letoma 1254 in 1266 je še naprej finančno in vojaško podpiral naselja v [[Levant]]u, s ciljem, da bi se sčasoma vrnil v Sveto deželo. ===Jeruzalemsko kraljestvo=== Sedma križarska vojna se je uradno končala 24. aprila 1254 z odhodom francoskega kralja Ludvika IX. iz Svete dežele. Kralj je je za svojega predstavnika, uradno senešala v Jeruzalemskem kraljestvu, pustil Geoffreya Sergineškega. Bailli kraljestva je bil Ivan Ibelinski, ki je leta 1254 nasledil svojega bratranca Ivana Arsufa. Ivan Arsuf se je vrnil na Ciper, kjer je postal svetovalec Plaisancu Antioškemu, regentu Huga II. Ciprskega. Slednji je imel zahteve po obeh kraljestvih – Cipru in Jeruzalemu. Po smrti [[Konrad IV. Nemški|Konrada II. Jeruzalemskega]] maja 1254 se je nominalna jeruzalemska krona uradno prenesla na njegovega dvoletnega sina [[Konradin]]a.<ref>Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Conradin". ''Encyclopædia Britannica''. '''6''' (11. izdaja). Cambridge University Press. str. 968–969.</ref> Ludvik je pred svojim odhodom sklenil premirje z Damaskom, ki je trajalo do oktobra 1256. Premirje je odražalo strah damaščanskega emirja [[An-Nasir Jusuf|an-Nasirja Jusufa]] pred [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]], zaradi katerih si ni želel še vojne s Franki. Egiptovski sultan [[Ajbak]] se je prav tako želel izogniti vojni in je leta 1255 sklenil desetletno premirje s Franki. [[Jafa]] je bila izrecno izključena iz premirja, saj jo je sultan želel ohraniti kot palestinsko pristanišče. Vzpostavljena meja ni bila zanesljiva. Januarja 1256 je mameluški guverner Jeruzalema vodil odpravo, da bi kaznoval skupino frankovskih plenilcev, a je bil poražen in ubit. Ajbak je nato sklenil nov sporazum z Damaskom, pri katerem je posredoval kalif [[al-Mustasim]]. Oba muslimanska voditelja sta obnovila premirje s Franki, v katero sta bila tokrat vključeni tudi Palestina in Jafa.{{sfn|Gibb|1969|p=712–714|}} ===Urban IV.=== Leta 1254 je umrl latinski patriarh Robert Nantski, med sedmo križarsko vojno ujet skupaj z Ludvikom IX. Za novega patriarha je papež [[Papež Aleksander IV.|Aleksander IV.]] imenoval verdunskega škofa Jakoba Pantaléona, ki je bil kasneje imenovan za Aleksandrovega naslednika in je prevzel ime [[Papež Urban IV.|Urban IV.]] Novi papež je imel izkušnje iz [[Pruska križarska vojna|pruske križarske vojne]], saj je leta 1249 sodeloval pri pogajanjih za sklenitev [[Kristburški sporazum|Kristburškega sporazuma]]. Za patriarha je bil imenovan decembra 1255, v Akon pa je prišel šele poleti 1260. Brez njegove pomoči se je Jeruzalemsko kraljestvo soočalo z nenehnimi grožnjami muslimanov in Mongolov ter z notranjimi spori. ===Konflikt zaradi lavre svetega Sabe=== Poleg vojn z muslimanskimi [[Mameluki]] in [[Ajubidi]] ter [[Mongolsko cesarstvo|mongolskimi]] vpadi v Levant, so se morale krščanske države v Levantu soočati tudi z vojno med italijanskimi mestnimi državami [[Beneška republika|Benetke]], [[Genovska republika|Genova]] in [[Pisa]], ki so bile prisotne v vseh pristaniščih in od tam vladale sredozemski trgovini. Trgovina je bila enako koristna za krščanske vladarje in muslimanske emirje, zato sta obe strani pokazali pripravljenost za podpis sporazumov, deloma tudi zaradi strahu pred prekinitvijo virov dohodkov. Med Ludvikovo prisotnostjo v Jeruzalemskem kraljestvu so se razmere nekoliko umirile, po njegovem odhodu pa so spet izbruhnile. Leta 1256 je izbruhnilo rivalstvo med beneškimi in genovskimi trgovskimi kolonijami zaradi posesti [[Mar Saba|samostana Save Posvečenega]] v Akri. Genovežani so s pomočjo pisanskih trgovcev napadli beneško četrt in požgali njihove ladje, potem pa so jih Benečani pregnali.{{sfn|Marshall|1994|p=217–231}} Leta 1257 so Benečani osvojili samostan in uničili njegove utrdbe, vendar Genovežanov niso mogli popolnoma izgnati. Blokirali so genoveško četrt, vendar njene oskrbe niso mogli prekiniti. Avgusta 1257 je Ivan Arsufski poskušal končati vojno tako, da je trgovske pravice v Akri podelil [[Ancona|Ankonski republiki]], italijanskemu zavezniku Genove, vendar so plemiči, razen Filipa Montfortskega in hospitalcev, še naprej podpirali Benetke.{{sfn|Runciman|1969|p=568–570}} ===Plesanca Ciprska se vrne v Akro=== [[Plaisance Antiohijska|Plesanca Ciprska]] je bila ciprska kraljica in regentka Jeruzalemskega kraljestva. Februarja 1258 sta s petletnim sinom [[Hugo II. Ciprski|Hugom II. Ciprskim]] prišla v Tripoli, da bi se srečala s svojim bratom [[Bohemond VI. Antiohijski|Bohemondom VI. Antiohijskim]],. Iz Tripolija sta odšla v Akro. V Jeruzalemu je bilo sklicano visoko sodišče, na katerem je Bohemond prosil, naj se potrdi zahteva Huga II. za [[Konradin]]ovega naslednika, ker je bil slednji dolgo odsoten. Hugo II. naj bi postal kralj, Plesanca pa njegova regentka. Bohemond je upal, da bo prisotnost njegove sestre umirila državljansko vojno. Ibelini, templjarji in tevtonski vitezi so zahteve sprejeli, hospitalci pa so izjavili, da se brez Konradinove prisotnosti ne more sprejeti nobene odločitve. Kraljeva družina se je s tem vpletla v državljansko vojno. Benečani so podpirali Plesanco in njenega sina, Genovežani, hospitalci in Filip Montfortski pa Konradina, četudi so bili v preteklosti ogorčeni nasprotniki [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] Večina glasov je priznala Plesanco za vladarico. Plesanca in Bohemond sta se vrnila na Ciper in naročila svojim upraviteljem, naj odločno ukrepajo proti upornikom.{{sfn|Runciman|1954|p=284–285}} Težave so se zaostrile, še preden je novi latinski patriarh Jakob Pantaleon prispel v Akro. Patriarh je podprl Plaisance in pozval [[Papež Aleksander IV.|Aleksandra IV.]] k ukrepanju. Papež je na svoj dvor v [[Viterbo|Viterbu]] poklical delegate treh republik in odredil takojšnje premirje, sprte strani pa so se kljub temu spopadle v odločilni bitki pri Akri 24. junija 1258. Genovežani so se v neredu umaknili v [[Tir, Libanon|Tir]]. Filipov prodor so ustavile akrejske milice, genoveška četrt v mestu pa je bila okupirana. Posledično so Genovežani zapustili Akro in svoj sedež preselili v Tir. Aprila 1259 je papež na vzhod poslal legata Tomaža Agnija, betlehemskega škofa in kasneje latinskega patriarha, z ukazom, naj reši spor. Januarja 1261 je bil na srečanju visokega sodišča z delegati Italijanskih republik dosežen sporazum. Genovežani so ohranili svoj sedež v Tiru, Benečani in Pisančani pa v Akri. Spravili so se tudi sprti plemiči in vojaški redovi. Italijani dogovora niso nikoli imeli za dokončnega in vojna se je kmalu znova začela in trajala do leta 1270.{{sfn|Richard|1979|pp=364–406}} Geoffrey Sargiski je v kraljestvu vzpostavil nekaj reda, vendar njegova oblast ni segala v grofijo Tripoli. Leta 1258 so baroni pod vodstvom genovskega plemiča Bertranda Embriaca odkorakali na Tripoli in oblegali mesto, v katerem je prebival Bohemond Antiohijski. Bohemond je bil premagan in ranjen, templjarji pa so ga poskušali rešiti. Medtem so Embriaca napadli in ubili neznani kmetje in njegovo glavo kot darilo poslali Bohemondu. Umor je nedvomno spodbudil Bohemond. Uporniki so se umaknili v Džebail. Med Antiohijo in družino Embriaco je nastal nepopravljiv spor.{{sfn|Runciman|1954|pp=287–288}} ===Bizantinci ponovno zavzamejo Konstantinopel=== Nedokončani konflikti v Levantu so imeli posledice tudi drugod. [[Latinsko cesarstvo]] s središčem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] je uspevalo s pomočjo trgovine italijanskih mestnih držav. Benetke so imele posesti tako v Konstantinoplu kot na egejskih otokih, zato so bile še posebej zainteresirane za obstoj Latinskega cesarstva. Da bi to preprečila, je [[Genovska republika]] aktivno podpirala [[Nikejsko cesarstvo|nikejskega]] cesarja [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII. Paleologa]]. Mihael je z zmago v bitki pri Pelagoniji leta 1259 postavil temelje za ponovno osvojitev Konstantinopla. V bitki je bil ujet [[Ahajska kneževina|ahajski]] knez Viljem Villehardouinski z vsemi svojimi baroni in prisiljen predati trdnjave, ki so obvladovale vzhodna polovico polotoka. Marca 1261 je Mihael podpisal sporazum z Genovežani, s katerim naj bi jih prednostno obravnaval v vseh svojih sedanjih in prihodnih domenah. 25. julija 1261 so njegove čete s pomočjo Genovežanov vstopile v Konstantinopel. Latinsko cesarstvo, rojeno v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]], je bilo razpuščeno.{{sfn|Runciman|1954|p=286–287}} ===Regentstvo Cipra in Jeruzalema=== Plesanca je umrla septembra 1261, ko je bil njen sin [[Hugo II. Ciprski|Hugo II.]] star osem let. Regentstvo Cipra je prešlo na Huga Antiohijsko-Lusignanskega, 25-letnega bratranca Huga II., regentstvo v Akri pa na na Izabelo Lusignansko. Izabela s svojim možem je prišla v Akro spomladi 1263 in bila sprejeta dejanska vladarica, prisego zvestobe pa so ji zaradi [[Konradin]]ove odsotnosti odklonili. Geoffrey Sargineški je odstopil s položaja ''baillija''. Izabela je njegov položaj prepustila svojemu možu in se je brez njega vrnila na Ciper.{{sfn|Runciman|1954|p=288–289}} Izabela je leta 1264 umrla in regentstvo Jeruzalema je bilo spet prosto. Po sporih med plemstvom so pravniki odločili, da ima Izabelin sin Hugo II. prednost pred svojim bratrancem Hugom Brienskim. Huga sta kot reganta priznala Hugo Revelski in Tomaž Bérard, velika mojstra [[Malteški viteški red|hospitalcev]] in [[Templjarji|templjarjev]], kar je potrdilo in utrdilo njegov položaj.{{sfn|Runciman|1954|pp=289–290}} ==Mongoli== Razmere v Sveti deželi je zapletel vzpon [[Mongolsko cesarstvo|Mongolov]], zlasti njihovi vpadi v Levant, ki so se začeli v 1240. letih. Mongoli so v jugozahodnem delu svojega imperija ustanovili [[Ilkanat]] s središčem v [[Iran]]u, ki je služil kot protiutež muslimanskim dinastijam. Mongoli so najprej premagali [[Ajubidi|Ajubide]], njihovi odnosi z [[Mameluki]] in krščanskim Zahodom pa so se nenehno spreminjali. Včasih so bili zavezniki, včasih pa sovražniki. ===Ludvik IX. in Mongoli=== Ludvik IX. je vzdrževal stike tudi z mongolskimi vladarji tistega časa. Med njegovim [[Sedma križarska vojna|prvim križarskim pohodom]] leta 1248 so se na Ludvika obrnili odposlanci [[Eldžigidej]]a, mongolskega vojaškega poveljnika v [[Mongolska Armenija|Armeniji]] in [[Ilkanat|Perziji]].<ref name=":1">Peter Jackson (1980). “[https://www.jstor.org/stable/568054 The Crisis in the Holy Land in 1260]”. ''The English Historical Review'', Vol. 95, No. 376, Oxford University Press, str. 481–513.</ref> Eldžigidej je predlagal, da se Ludvik izkrca v Egiptu, medtem ko bi Eldžigidej napadel [[Bagdad]], da bi preprečil združitev Egipčanov in Sircev. Ludvik je poslal [[Dominikanci|dominikanca]] Andréja de Longjumeauja v Mongolijo kot odposlanca k velikemu kanu [[Gujuk]]u. Gujuk je še pred njegovim prihodom umrl in pogajanja so obstala. Gujukova vdova in zdaj regentka [[Ogul Kajmiš]] je diplomatsko ponudbo vljudno zavrnila.{{sfn|Grousset|1970|pp=272–274}} Ludvik je na mongolski dvor poslal še enega odposlanca, [[Frančiškani|frančiškana]] Viljema Rubruškega, ki je obiskal velikega kana [[Möngke]]ja. Viljem je na mongolskem dvoru je preživel več let. Leta 1259 je [[Berke]], vladar [[Zlata horda|Zlate horde]], najzahodnejšega dela [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]], zahteval Ludvikovo podreditev, <ref>Sinor, Denis (1999). "[https://www.jstor.org/stable/41933117 The Mongols in the West]". ''Journal of Asian History'', Vol. 33, No. 1, Harrassowitz Verlag, str. 1–44.</ref> medtem ko sta [[Kublajkan|Kublajev]] brat Möngke in ilkan [[Hulegu]] pisno zaprosila Ludvika IX. za vojaško pomoč. Pismo ni nikoli prišlo do Francije.<ref>Aigle, Denise (2005). "[https://brill.com/view/journals/inas/7/2/article-p143_2.xml The Letters of Eljigidei, H¨uleg¨u and Abaqa: Mongol overtures or Christian Ventriloquism?]". ''Inner Asia''. '''7''' (2): 143–162.</ref> ===Uničenje asasinov v Perziji=== [[Slika:Khulug Khan's sige of Alamut.jpg|thumb|[[Hulegu]] oblega [[Alamut]]]] Leta 1257 se je ilkan [[Hulegu]] odločil uničiti morilsko sekto ismaelitov, znano kot [[asasini]]. Njihov vladar [[Rukn ad-Din Huršah]] je poskušal z diplomatskimi manevri preprečiti katastrofo, vendar mu to ni uspelo. Ko se je mongolska vojska približala gradu [[Alamut]], se je Rukn ad-Din predal, guverner gradu pa ne. Grad so Mongoli čez nekaj dni osvojili, Rukn ad-Dina pa poslali v [[Karakorum (mesto)|Karakorum]], da bi se srečal z [[Möngke|Möngkejem]], ki ga ni hotel sprejeti. Po vrnitvi v Perzijo bi moral prepričati posadki dveh neosvojenih asasinskih trdnjav, Gerdkuh in Lambsar, da se predata, vendar so ga na poti tja usmrtili. Hulegu je dobil ukaz, naj iztrebi celotno sekto. Do konca leta 1257 je v perzijskih gorah ostalo le še nekaj asasinov.{{sfn|Runciman|1954|p=300–302}} ===Mongoli v Siriji=== Leta 1258 so mongolske sile pod Hulegujevim poveljstvom osvojile [[Bagdad]] in ga izropale. Hulegu se je nato odpravil v Sirijo in Levant. Mongoli so se tam pridružili svojim krščanskim zaveznikom, med katerimi sta bila [[Hetum I. Kilikijski]] in [[Bohemond VI. Antiohijski]]. Združena vojska je januarja 1260 uspešno zaključila obleganje [[Alep]]a in marca zavzela [[Damask]], kar je dokončno uničilo [[Ajubidi|Ajubide]]. Poročilo o zmagoslavnem pohodu kristjanov Kitbuke, Hetuma in Bohemonda na muslimanska mesta je vprašljivo.<ref name=":1" /> Bohemond je po teh osvojitvah dobil pristaniško mesto [[Latakija]], s čimer si je prislužil sovraštvo Akre in izobčenje, ki ga je izrekel latinski jeruzalemski patriarh Jakob Pantaleon. Ko je bil Pantaleon izvoljen za papeža [[papež Urban IV.|Urbana IV.]], je sprejel Bohemondovo razlago, zakaj se je podredil Mongolom, in papež je izobčenje preklical. Mongoli niso imeli namena spopasti se s Franki, po napadu Julijana Sidonskega nanje v bližini Damaska in uboju njihovega poveljnika, ki je bil Kitbukov nečak, pa so napadli in izropali [[Sidon]]. V neuspelem protinapadu [[Templjarji|templjarjev]] sta bila ujeta njihov poveljnik Ivan II. Bejrutski in veliki mojster reda Tomaž Bérard. Zanju so Mongoli zahtevali visoko odkupnino.{{sfn|Marshall|1994|pp=176–187}} Mongolska osvajanja v Levantu je ustavil njihov odločilen poraz v bitki z Maleluki pri [[bitka pri Ajn Džalutu|Ajn Džalutu]] leta 1260. Kitbuka je bil ubit in vsa Sirija je padla pod oblast mamelukov. Na povratku v Egipt je sultana [[Kutuz]]a umoril general [[Bajbars]], ki je bil veliko manj naklonjen zavezništvu s Franki kot njegov predhodnik.{{sfn|Runciman|1969|pp=571–575}} ===Smrt Huleguja in vzpon Abake=== [[Slika:AbaqaEnthroned.png|thumb|250px |Kan [[Abaka]] in Dokuz Katun]] Hulegu je umrl februarja 1265 naravne smrti, kar je oslabilo položaj Mongolov. Njegova vdova Dokuz Katun je zagotovila nasledstvo svojemu pastorku [[Abaka|Abaku]], [[budizem|budistu]], ki je bil takrat guverner [[Turkestan]]a. Abakov prihod na prestol [[Ilkanat]]a je bil počasen in ga je nenehno ogrožala [[Zlata horda]], ki je naslednjo pomlad v zavezništvu z Mameluki napadla njegovo ozemlje. Sovražnosti so se nadaljevale do [[Berke]]jeve smrti leta 1267. Njegov naslednik [[Mengu Timur]] ni sprožil večjega napada na Abakovo ozemlje, a je ohranil zavezništvo z Bajbarsom in zato menil, da lahko nadaljuje svoje pohode proti kristjanom brez strahu pred vmešavanjem mamelukov.{{sfn|Runciman|1954|pp=318–319}} ===Klemen IV. In Gregor X.=== Urban IV. je umrl oktobra 1264. Za njegovega naslednika je bil februarja 1265 izvoljen [[Papež Klemen IV.|Klemen IV.]]<ref>William Walker Rockwell (1911). "[[wikisource:1911 Encyclopædia Britannica/Clement/Clement IV|Clement IV]]". In Chisholm, Hugh (ed.). ''Encyclopædia Britannica''. '''6''' (11th ed.). Cambridge University Press. str. 483–484.</ref> Abaka je poskušal zagotoviti sodelovanje zahodnih kristjanov in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]] proti Mamelukom. Oktobra 1267 se je začel dopisovati s Klemenom IV. in naslednje leto poslal v Evropo svojega veleposlanika, da bi sklenil frankovsko-mongolsko zavezništvo. Leta 1267 je dobil papeževo pismo s pozitivnim odgovorom na prejšnja sporočila Mongolov in obvestilom o bližajoči se križarski vojni: : ''"Kralja Francije in Navare, ki sta si vzela k srcu razmere v Sveti deželi in sta bila odlikovana s svetim križem, se pripravljata na napad na sovražnike križa. Pisali ste nam, da se želite pridružiti svojemu tastu, grškemu cesarju [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaelu VIII. Paleologu]], in pomagati Latincem. Za to vas iz srca hvalimo, vendar vam še ne moremo povedati, po kateri poti nameravajo iti, preden ne vprašamo vladarjev. Posredovali jim bomo vaš nasvet, da bi jim razsvetlili razprave, in vašo veličanstvo bomo z varnim sporočilom obvestili o tem, kaj bo odločeno."'' : — Pismo papeža Klemna IV. Abaku leta 1267{{sfn|Cahen|1969|pp=722–723}} Abaka je prejela odgovor tudi od Jakoba I. Aragonskega, čeprav ni jasno, ali je to privedlo do Jakobovega neuspešnega pohoda na Akro leta 1269. Klemen IV. je umrl leta 1268 in po najdaljših papeških volitvah v zgodovini ga je septembra 1271 nasledil [[Papež Gregor X.|Gregor X.]]<ref>Chisholm, Hugh, ur. (1911). "[[wikisource:1911 Encyclopædia Britannica/Gregory (Popes)/Gregory X|Gregory X]]". ''Encyclopædia Britannica''. '''12''' (11th ed.). Cambridge University Press. str. 574.</ref> Leta 1274 je Abaka poslal mongolsko delegacijo k Gregorju X. na [[Drugi lyonski koncil]]. Papežev tajnik je na koncilu prebral poročilo, v katerem je omenil Hulegujevo prijaznost do kristjanov in zagotovil, da Abaka načrtuje pregnati muslimane iz Sirije.{{sfn|Cahen|1969|pp=722–723}} ==Bajbars v Sveti deželi== [[Bajbars]] je prišel na oblast kot vojak, eden od poveljnikov egiptovskih sil, ki so v [[Sedma križarska vojna|sedmi križarski vojni]] premagale Zahod, in poveljnik vojske pri Ajn Džalutu. Poraz Mongolov v tej bitki je bil njihov prvi večji poraz in velja za zgodovinsko prelomnico. Bajbars je kot sredstvo za utrditev svoje oblasti in pridobitev priznanja vodje islamskega sveta videl popolno uničenje križarskih državic v Levantu. Zavračal je prilagodljivo politiko svojih predhodnikov in odbijal številne frankovske poskuse sklenitve zavezništva.{{sfn|Ziyādaẗ|1969|p=747–750}} ===Kampanja v Sirijo in Armenijo=== Bajbars je svojo vojno proti križarskim državicam začel z neuspešnim obleganjem Akre leta 1263. Za Akro je napadel in osvojil [[Nazaret]], uničil vse krščanske verske zgradbe in mesto razglasil za nedostopno za latinsko duhovščino. Njegova naslednja tarča je bil Arsuf, ki je padel aprila 1263. Po zavzetju mesta je hospitalcem ponudil prost prehod v zameno za predajo mestne citadele. Hospitalci so ponudbo sprejeli, vendar niso bili osvobojeni. Bajbars je citadelo porušil do tal in leta 1265 napadel Haifo. Po padcu Haife je porušil tudi tamkajšnjo citadelo in zatem osvojil Cezarejo.{{sfn|Runciman|1954|pp=316–318}} [[Slika:DisasterOfMari1266.JPG|thumb|right|250px|Bajbars zmaguje nad Armenci v bitki pri Mariju; ''[[Potovanja Marka Pola | Le Livre des Merveilles]]'', 15. stoletje]] Leta 1266 je napadel krščansko [[Armensko kraljestvo Kilikija|Kilikijsko Armenijo]], ki jo je [[Hetum I. Kilikijski|Hetum I.]] podredil Mongolskemu cesarstvu. Po Hetumovem porazu v bitki pri Mariju je Bajbars opustošil [[Mopsuestija|Mamistro]], [[Adana|Adano]] in [[Tarz]], še preden so na pomoč prišli Mongoli.{{sfn|Chahin|2001|p=242–258}} Hetum je moral za osvoboditev svojega sina [[Leon II. Kilikijski|Leona II.]] prepustiti Bajbarsu dve armenski obmejni trdnjavi. Leta 1269 je Hetum abdiciral v korist svojega sina in postal menih in leto kasneje umrl. Leon se je po prevzemu oblasti znašel v nenavadnem položaju, saj je bil podložnik Mongolskega cesarstva in hkrati plačeval davek Mamelukom.{{sfn|Stewart|2001}} ===Obleganje Safeda=== [[Safed]], v posesti templjarjev, je bil zgrajen na reko [[Jordan]] in omogočal zgodnje opozarjanje na premike muslimanskih čet na tem območju. Trdnjava je muslimanom stalno povzročala težave in Bajbars jo je začel junija 1266 oblegati. Templjarjem je v zameno za predajo trdnjave obljubil prost prehod do Akre, v kar so templjarji privolili. Po predaji je Bajbars prelomil svojo obljubo in pobil celotno posadko. Trdnjave ni porušil, ampak jo je zasedel in še bolj utrdil.<ref>{{cite journal |url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0971945819895898 |doi=10.1177/0971945819895898 |title=Enshrined Fortification: A Trialogue on the Rise and Fall of Safed |year=2020 |last1=Shachar |first1=Uri Zvi |journal=The Medieval History Journal |volume=23 |issue=2 |pages=265–290 |s2cid=212846031|url-access=subscription }}</ref> Papež [[Papež Klemen IV.|Klemen IV.]] je v ukazu za oznanjevanje nove križarske vojne oktobra 1266 omenil tudi padec Safeda in poskrbel, da je do marca 1267 v Sveto deželo odšel polk samostrelcev. Templjarska junaška obramba Safeda je do začetka 14. stoletja postala legenda.{{sfn|Marshall|1994|p=217–249}} ===Obleganje Antiohije=== Izguba Kilikijske Armenije leta 1266 je izolirala [[Kneževina Antiohija|Antiohijo]] in [[Grofija Tripoli|Tripoli]], v katerih je vladal Hetumov zet [[Bohemond VI. Antiohijski|Bohemond VI.]] Bajbars je v naslednjih letih nadaljeval z iztrebljanjem preostalih križarskih garnizij.{{sfn|Bouchier|1921|p=268–270}} Leta 1268 je oblegal Jafo, ki je pripadala Gvidu Ibelinskemu, in jo 7. marca 1268 po dvanajstih urah boja osvojil. Večina meščanov je bila ubita, mesto pa je ostalo nepoškodovano. Od tam se je odpravil oblegat [[Antiohija|Antiohijo]] in jo 18. maja 1268 zavzel. Prebivalcem je obljubil, da jim bo prizanesel, a je ponovno prelomil obljubo in večino prebivalcev pobil ali zasužnjil, mesto pa porušil.{{sfn|Madden|2005|p=168}} ==Osma križarska vojna== Po zmagi nad Antiohijo se je Bajbars ustavil, da bi ocenil svoj položaj. Mongoli so bili nemirni in širiti so se začele govorice o novi križarski vojni, ki naj bi jo vodil francoski kralj Ludvik IX. [[Hugo III. Ciprski]] je zaprosil za premirje, Bajbars pa je odgovoril z odposlanstvom v Akro, ki naj bi ponudilo premirje. [[Bohemond VI. Antiohijski|Bohemond VI.]] je zaprosil, da bi bil vključen v premirje, in bil užaljen, ko so ga nagovorili zgolj kot grofa, a je sprejel tisto, kar so mu ponudili. Zgodilo se je nekaj manjših, na splošno krutih napadov na krščanska ozemlja.{{sfn|Madden|2010|p=173–194}} ===Ludvik IX. ponovno prevzame križ=== V letih po odhodu Ludvika IX. Iz Svete dežele se je mameluška vojaška grožnja povečala. Mameluki so zavzeli številna frankovska mesta in utrdbe ter pogosto napadali Akro. Grožnja popolne izgube Jeruzalemskega kraljestva je obudila dolgo speče načrte za novo križarsko vojno. V Evropi se je [[druga baronska vojna]] (1264-1267) med Simonom Montfortskim in kraljem [[Henrik III. Angleški|Henrikom III.]] končala z Monfortovim porazom, zmaga Ludvikovega brata [[Karel I. Anžujski|Karla I. Anžujskega]] v bitki pri Beneventu leta 1266 pa je [[Kraljevina Sicilija|Kraljevino Sicilijo]] pripeljala pod oblast [[Kapetingi|Kapetingov]]. To in dogajanja v Levantu so spodbudila papeža [[Papež Klemen IV.|Klemna IV.]], da je oživil načrte za križarsko vojno, ki jih je leta 1263 začel njegov predhodnik [[Papež Urban IV.|Urban IV.]] Novo odpravo v Sveto deželo je papež razglasil januarja 1266: : ''"Leta Gospodovega 1266 je papež Klemen po vsem nemškem kraljestvu poslal pisma, v katerih je dominikancem in frančiškanom naročil, naj zvesto in nujno oznanjajo križ proti babilonskemu sultanu, ki je egiptovski faraon, in proti Saracenom v tujini, da bi se trpljenje tamkajšnjih kristjanov ublažilo, in v podporo Sveti deželi."'' : - ''Chronica minor auctore Minorita Erphordiensi''<ref>Land.Morton, Nicholas (2011). "[https://www.academia.edu/5224524/_In_Subsidium_The_declining_contribution_of_Germany_and_Eastern_Europe_to_the_crusades_to_the_Holy_Land_1187_1291_German_Historical_Institute_Bulletin_2011_33_66 ''In subsidium'': The Declining Contribution of Germany and Eastern Europe to the Crusades to the Holy Land, 1221–1291]". ''German Historical Institute London Bulletin''. '''33''' (1): 38–66</ref> [[Slika:Primat-StDenis.jpg|thumb|200px|Primat, benediktinski menih iz samostana svetega Dionizija, piše ''Romanco kralja''; ''Grandes Chroniques de France'', BnF, MS fr. 2813, folio 265v (c.1375×c.1380)]] Septembra 1266 se je Ludvik IX. odločil, da bo ponovno prevzel križ in vodil, kot je upal, mednarodni križarski pohod. Vedno si je želel znova odpraviti se na križarsko vojno, vendar so bile potrebe Francije bolj nujne. Naslednje leto se je Ludvik, utrujen in bolan, počutil dovolj sposobnega za odhod. Križ je prevzel na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca 1267.{{sfn|Strayer|1969|p=508–518}} Drugič je prevzel križ na slovesnosti 5. junija 1267, ki je potekala pred papeškim legatom v pariški stolnici [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|Notre-Dame]]. Križ je prevzel tudi njegov zet Teobald II. Navarski. Odziv na osmo križarsko vojno je bil manj navdušen kot odziv na sedmo leta 1248. Glavni kronist njegove druge križarske vojne je bil primas Saint-Denisa. Groba zgodovina odprave je opisana tudi v ''Gestes des Cyprus'' (''Dejanja Ciprčanov'') Templjarja iz Tira in delih Viljema Nangiškega, Mateja Pariškega, Fidencija Padovskega in [[al-Makrizi]]ja.{{sfn|Riley-Smith|2005|p=207–212}} ===Križarski pohod leta 1267=== {{Glavni|Križarski pohod leta 1267}} Križarski pohod leta 1267 je bil vojaški pohod iz zgornjega [[Porenje|Porenja]] v Sveto deželo. Bila je eden od več manjših križarskih pohodov v 1260. letih in posledica križarskih oznanjevanj brez primere, ki jih je sponzoriral papež. Potem ko je [[Papež Klemen IV.|Klemen IV.]] izdal svojo bulo, je nemškim škofom, dominikancem in frančiškanom ukazal, naj oznanjajo križarsko vojno. Odziv je bil slab, razen v regijah na meji s Francijo. V zgornjem Porenju je bila križarska vojna oznanjena s precejšnjim uspehom, zaradi česar je v začetku leta 1267 več sto križarjev vzelo križ. Križarji so med postom leta 1267 pod vodstvom dveh ministerialnih vitezov baselskega škofa odšli iz [[Basel|Basla]] in po morju odpotovali v Akro. Več križarjev je brez ovir obiskalo [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|baziliko Božjega groba]] v [[Jeruzalem]]u, o njihovih drugih dejavnostih v Sveti deželi pa je znanega zelo malo. Križarji so se verjetno izogibali vojaških dejavnosti v pričakovanju prihoda vojske Ludvika IX. Francoskega in Edvarda I. Angleškega. Zdi se, da se je večina vrnila v Nemčijo do leta 1270.<ref>Bleck, Reinhard, “[https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bzg-002%3A1987%3A87%3A%3A323 Ein oberrheinischer Palästina-Kreuzzug 1267]” Basler Zeitschrift für Geschichte und Altertumskunde 87 (1987), str. 5–27.</ref> [[Slika:Psitticher knight.png|thumb|upright|Vitez s pohoda leta 1267]] ===Katalonski križarski pohod=== {{Glavni|Katalonski križarski pohod}} Mongolski ilkan [[Abaka]] si je v začetku leta 1267 dopisoval z Jakobom I. Aragonskim in ga povabil, naj se pridruži njegovi vojski proti Mamelukom. Jakob je Abaku poslal veleposlanika Jaymeja Alarica Perpignanskega, ki se je vrnil z mongolski veleposlanikom. Klemen IV. in [[Alfonz X. Kastiljski]] sta poskušala odvrniti Jakoba od vojaške misije v Sveto deželo, ker po njunem mnenju ni bil dovolj moralen. Klemen IV. je novembra 1268 umrl, potem pa so do izvolitve novega papeža Gregorja IX. minila skoraj tri leta. Jakob, ki je pravkar osvojil [[Murcia|Murcio]], je začel zbirati sredstva za križarsko vojno.{{sfn|Chaytor|1933|p=90–96}} 1. septembra 1269 je z močnim ladjevjem odplul iz [[Barcelona|Barcelone]] proti vzhodu in takoj doživel vihar. Kralj se je z večino svoje flote vrnil domov. Pot je nadaljevalo le majhno ladjevje pod poveljstvom njegovih nezakonskih sinov Pedra Fernándeza in Fernána Sáncheza. V Akro je priplulo konec decembra 1269. Kmalu potem, ko je Bajbars prelomil premirje in se z veliko vojsko pojavil pred Akro, so ga Aragonci nameravali takoj napasti, a so jih templjarji in hospitalci zadržali. Po več manjših, a krvavih spopadih brez odločilne zmage, so se Aragonci vrnili domov, ne da bi dosegli kaj dosti.{{sfn|Runciman|1954|p=330–331}} ===Karel I. Anžujski=== Leta 1266 je Karel I. Anžujski pri Beneventu premagal sile Manfreda Sicilskega. Manfred je bil v bitki ubit, ker se ni hotel umakniti. Karel je bil do Manfredovih podpornikov popustljiv, vendar ti niso verjeli v trajnost njegove spravljive politike. Klemen IV. je Karla grajal zaradi njegovih metod upravljanja, saj ga je imel za arogantnega in trmastega, a ga je kljub temu prosil, naj pomaga izgnati [[Gvelfi in gibelini|gibeline]] iz [[Firence|Firenc]]. Papež je Karla hkrati prisilil obljubiti, da bo opustil vse zahteve po Toskani in pomagal [[Balduin II. Courtenayski|Balduinu II. Courtenayskemu]] ponovno zavzeti Konstantinopel, ki ga je leta 1261 osvojil nikejski cesar [[Mihael VIII. Paleolog]]. Papež mu je v zameno za osvojitev obljubil tretjino osvojenih ozemelj.<ref>Abulafia, David, “[https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0304418199000123 Charles of Anjou Reassessed],” Journal of Medieval History 26 (2000), str. 93–114</ref> [[Slika:Enthauptung Konradins.jpg|thumb|250px|[[Konradin]]ova usmrtitev v Neaplju leta 1268]] Karel se je vrnil v [[Toskana|Toskano]], oblegal trdnjavo Poggibonsi in jo konec novembra 1267 osvojil.{{sfn|Runciman|1958|p=101}} Nekateri Manfredovi podporniki so pobegnili na [[Bavarska|Bavarsko]], da bi poskušali prepričati 15-letnega [[Konradin]]a, naj uveljavi svojo dedno pravico do [[Kraljevina Sicilija|Sicilije]]. Konradin je sprejel njihov predlog. [[Mohamed I. al-Mustansir]], [[Hafsidi|hafsidski]] kalif [[Ifrikija|Ifikije]], današnje [[Tunizija|Tunizije]], je dovolil Manfredovemu podporniku Frideriku Kastiljskemu, da iz Severne Afrike napade Sicilijo. V bitki pri Tagliacozzu 23. avgusta 1268 je sprva kazalo, da bo Konradin zmagal, a je bil na koncu poražen. 29. oktobra 1268 sta bila Konradin in njegov zaveznik Friderik Badenski obglavljena.<ref>James Francis Loughlin (1908). "[[wikisource:Catholic Encyclopedia (1913)/Pope Clement IV|Pope Clement IV]]". In Herbermann, Charles (ur.). ''Catholic Encyclopedia''. '''4.''' New York: Robert Appleton Company.</ref> Frideriku Kastiljskemu in njegovim silam je bilo dovoljeno pobegniti v Ifrikijo, kjer so leta 1270 služili Tunizijcem v boju proti Ludvikovim križarjem.{{sfn|Runciman|1954|p=326–327}} ===Priprave na križarsko vojno=== Ludvik IX. ni nikoli opustil ideje o osvoboditvi Jeruzalema, a se je odločil, da bo svojo novo križarsko vojno začel z vojaškim pohodom proti Tunisu. Po besedah njegovega spovednika Geoffreya iz Beaulieuja je bil Ludvik prepričan, da je sultan [[Mohamed I. al-Mustansir]] pripravljen spreobrniti se v krščanstvo. [[Saba Malaspina]], zgodovinar iz 13. stoletja, je bil prepričan, da je Ludvika za napad na Tunis prepričal [[Karel I. Anžujski]], ker je želel zagotoviti plačevanje davka, ki so ga tunizijski vladarji plačevali nekdanjim sicilskim monarhom. Natančna motivacija za Ludvikovo odločitev ni znana, vendar se domneva, da se je za to odločil že leta 1268.{{sfn|Strayer|1969|p=512–513}} Križarsko ladjevje naj bi odplulo v začetku poletja 1270. Devetnajst ladij je bilo genovskih in dvajset marsejskih. Ludvik je prvotno načrtoval, da bi se na vzhod plulo preko Cipra, potem pa se je leta 1269 odločil, da bo najprej napadel Tunis. Njegovo poznavanje Afrike je bilo omejeno, vendar je napad na Tunis ustrezal tako Ludvikovim verskim potrebam kot Karlovim političnim ciljem. Zaradi pomanjkanja navdušenja nad odpravo je moral Ludvik nositi velik del finančnega bremena. Klemen IV. je Teobaldu II. Navarskemu za podporo križarske vojne odstopil desetino cerkvenih dohodkov v Navarri. Zbiranje desetine naj bi nadzirala prior Roncesvallesa in dekan Tudele, pridiganje o križarski vojni pa so v Navarri v glavnem opravljali frančiškani in dominikanci iz [[Pamplona|Pamplone]].{{sfn|Cazel|1969|p=116–149}} ===Pohod in smrt Ludvika IX.=== 2. julija 1270 se je Ludvikova vojska končno vkrcala in izplula iz [[Aigues-Mortes]]a.{{sfn|Lower|2018|p=100–122}} Ladjevju je poveljeval Florent de Varennes, prvi francoski admiral, imenovan leta 1269. Kralj je pred odhodom izjavil: : ''"Že star se podajam na čezmorsko potovanje. Bogu žrtvujem bogastvo, časti, užitke ... Želel sem vam dati ta zadnji zgled in upam, da mu boste sledili, če bodo okoliščine to zahtevale ..."''<ref>[http://www.netmarine.net/tradi/celebres/varennes/index.htm Florent de Varennes]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Net-Marine</ref> [[Slika:Ludva9 lod.jpg|thumb|200px|Ludvik IX. na čelu osmega križarskega pohoda]] Ludvika sta spremljala njegov brat Alfons Poitierski in njegova žena Ivana Toulouška. S kraljem so potovali tudi njegovi trije preživeli sinovi, [[Filip III. Francoski]] z ženo [[Izabela Aragonska|Izabelo Aragonsko]], Ivan Tristran in Peter I. Alençonski ter njegov nečak Robert II. Artoiški. Sodelovali so tudi Robert III. Flandrijski, Ivan I. Bretanski in Hugo XII. Lusignanski, vsi sinovi veteranov prejšnje križarske vojne, ter Gvido III. Saint-Polski, Ivan II. Soissonski in Raoul Soissonski. Odplutje je zamujalo vsaj mesec dni, kar je pomenilo, da se bo morala vojska spopasti z vročino v Tuniziji in slabim vremenom na morju. Vojska je bila manjša kot v [[Sedma križarska vojna|sedmi križarski vojni]]. V Ludvikovem spremstvu je bilo 347 vitezov in okoli 10.000 vojakov. Druga flota pod Ludvikovim zetom Teobaldom II. je odplula iz [[Marseille]]sa v spremstvu njegove žene, Ludvikov hčerke Izabele Francoske.{{sfn|Riley-Smith|2005|p=207–212}} Prvi del potovanja je bil kaotičen. Križarji so se ustavili na [[Sardinija|Sardiniji]]. Ker so bile ladje genovske, tam niso bili dobrodošli. Francoska in navarska flota sta se združili v [[Cagliari]]ju na južni obali Sardinije, kjer je bila sprejeta odločitev o napadu na Tunis. Odločitev je med križarji povzročila zmedo, saj so bili prepričani, da odhajajo v Sveto deželo. Pomirilo jih je samo visoko spoštovanje do kralja.{{sfn|Runciman|1954|p=290–292}} Po tednu dni postanka v Cagliariju je vojska odplula in 18. julija 1270 brez resnega odpora priplula do [[Kartagina (mesto)|Kartagine]]. Kraljeva izvidnica je našla prazno pristanišče s samo nekaj muslimanskimi in genovskimi trgovskimi ladjami. Nekaj kraljevih svetovalcev je menilo, da gre za past, drugi pa so želeli izkoristiti situacijo in se izkrcati. 21. julija se je vojska izkrcala in zasedla stolp La Goulette in se nato utaborila na kartaginski ravnini. Genovski mornarji so zavzeli trdnjavo in pobili posadko in nato trdnjavo uporabili za svojo operativno bazo. Obe strani sta čakali na potezo nasprotnika, saj Ludvik ni želel ponoviti napak, ki jih je storil v Egiptu leta 1250. Do Karlovega prihoda ni hotel tvegati kakšne večje bitke. Sultan, varen za obzidjem svoje trdnjave, se ni hotel spopasti s Franki na odprtem terenu in je svoja dejanja omejil na nadlegovanje.{{sfn|Strayer|1969|p=513–515}} Tunizijska vročina ter pomanjkanje sanitarij in sveže hrane so bili za odpravo pogubni. Križarsko vojsko je prizadela bolezen, verjetno [[griža]], zaradi česar je veliko križarjev umrlo. Zbolel je tudi Ludvik IX. in 25. avgusta umrl. Nasledil ga je Filip III., ki je bil kronan šele leto kasneje.{{sfn|Archer|1904|p=402–403}} Ko so oznanili kraljevo smrt, je v Tunis priplula flota Karla I. Po nekaj nepomembnih spopadih je Karel zaprosil za mir. Mohamed I. al-Mustansir, čigar vojsko so pestile podobne težave, je prošnjo sprejel.{{sfn|Strayer|1969|p=513–515}} [[Slika:Roi de France Louis IX en mer vers Tunis.jpg|thumb|200px|Admiral Florent Varenneški z rdečim ščitom z zlatim križem na plovbi v Tunizijo]] Ivan II. Soissonski in Raoul Soissonski sta umrla bodisi v Tuniziji bodisi kmalu po vrnitvi v Francijo. V Tuniziji je umrl tudi Alfonz Briennski, sin Ivana Briennskega in kraljevega oprode v sedmi križarski vojni. Med preživelimi so bili Olivier Termeški, Raoul II. Clermontski, Jean d'Eppe, Geoffrey de Geneville in Ivan I. Bretanski. Od francoskih maršalov je Lancelot de Saint-Maard umrl, preživela pa sta Raoul II. Sores in Simon Melunski. Od kontingenta z Britanskega otočja sta v Tunisu umrla škotska plemiča David Strathbogie in David de Lindsay, drugi pa so preživeli in se naslednje leto bojevali v vojski princa Edvarda.<ref>Bruce Beebe, [https://academic.oup.com/histres/article-abstract/48/118/127/5670039 The English Baronage and the Crusade of 1270]. Bulletin of the Institute of Historical Research, Volume 48, Issue 118, November 1975. str. 127–148.</ref> ===Tuniški sporazum=== {{Glavni|Tuniški sporazum}} 1. novembra 1270 so Filip III. Francoski, Karel I. Anžujski in Teobald II. Navarski v imenu latinskih kristjanov ter Mohamed I. al-Mustansir za Tunizijo podpisali Tuniški sporazum, s katerim je bilo sklenjeno premirje med sprtima stranema. Kristjani so pridobili tudi prosto trgovino s Tunizijo, menihi in duhovniki pa dovoljenje za bivanje v mestu. Bajbars je odpovedal svoj načrt, da bi poslal egiptovske čete v boj proti Frankom v Tuniziji. Sporazum je bil precej ugoden za Karla, ki je od Tunizijcev prejel tretjino vojne odškodnine in mu je bilo obljubljeno, da bodo begunci [[Staufovci|Hohenstaufenov]] izgnani iz sultanata. Križarji so kmalu zatem odšli in osma križarska vojna se je končala.{{sfn|Lower|2018|p=123–143}} ===Filip III. Francoski=== Filip III. Francoski je kot grof Orléansa spremljal svojega očeta v Tunizijo. Ludvik IX. je v svoji odsotnosti kraljestvo zaupal Mathieuju de Vendômeu in Simonu II. Clermontskemu, kateremu je dal tudi kraljevi pečat. Epidemija, ki je prizadela Ludvika, je prizadela tudi druge člane njegove družine. Pred njim je 3. avgusta umrl njegov brat Ivan Kristan. Ker prevoz njunih posmrtnih ostankov v Francijo zaradi vročine ni bil mogoč, so se odločili za ''[[mos teutonicus]]'', s katerim so mehka tkiva ločili od kosti.<ref>Chisholm, Hugh, ur. (1911). [[wikisource:1911 Encyclopædia Britannica/Philip III., king of France|Philip III, King of France]]. ''Encyclopædia Britannica''. '''21''' (11th ed.). Cambridge University Press. str. 381.</ref> Zaradi epidemije je decembra 1270 umrl še Filipov svak Teobald II. Navarski. Za njim je umrla noseča Filipova žena Izabela, ki je padla s konja, in aprila Teobaldova vdova in Filipova sestra Izabela. Filip III. je 21. maja 1271 prispel v Pariz in se poklonil pokojnemu očetu, Naslednji dan je bil kraljev pogreb. Filip III. je bil kronan v Reimsu 15. avgusta 1271.{{sfn|Kitchin|1892|p=358–367}} ==Posledice== Bodoči kralj [[Edvard I.]] in angleško ladjevje so pripluli v Tunizijo dan preden so jo križarji zapustili. Angleži so se s preostalimi Ludvikovimi silami vrnili na Sicilijo. 22. novembra je bila njihova flota uničena v nevihti pri Trapaniju. Konec aprila 1271 so Angleži nadaljevali pot do Akre, da bi nadaljevali [[Deveta križarska vojna|križarsko vojno lorda Edvarda]]. To je bil zadnji veliki križarski pohod v Sveto deželo.<ref>Summerson, Henry (2005). [https://www.oxforddnb.com/view/10.1093/ref:odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-94804;jsessionid=EAC28E0C30B0FCEF879851A74130978A Lord Edward's crusade (act. 1270–1274)]. Oxford Dictionary of National Biography.</ref> 1. septembra 1271 je bil [[Papež Gregor X.|Gregor X.]] končno izvoljen za papeža. Volitve so potekale v času, ko se je v Akri ukvarjal z Edvardovo odpravo. Ker ni hotel opustiti svoje misije, je takoj po izvolitvi začel pošiljati prošnje za pomoč križarjem. V svoji zadnji pridigi v Akri tik pred odhodom proti Italiji, je slavno pripomnil, citirajoč Psalm 137: : ''"Če te pozabim, Jeruzalem, naj moja desnica pozabi svojo zvijačnost."'' Posvečen je bil 27. marca 1272 v baziliki sv. Petra v Rimu.<ref>Johann Peter Kirsch (1908). "[[wikisource:Catholic Encyclopedia (1913)/Pope Gregory X|Pope Gregory X]]". In Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. '''6.''' New York: Robert Appleton Company.</ref> 31. marca 1272 je [[Drugi lyonski koncil]] odobril načrte za generalni križarski pohod (''passagium generale'') za ponovno osvojitev Svete dežele, ki naj bi se financiral z desetino, ki je bila šest let naložena na vse cerkvene beneficije. Jakob I. Aragonski je želel takoj organizirati odpravo, vendar so temu nasprotovali templjarji. Frančiškanski menih Fidenciju iz Padove, ki je imel izkušnje v Sveti deželi, je papež naročil, naj napiše poročilo o ponovni osvojitvi Svete dežele.<ref>Pierre-Louis-Théophile-Georges Goyau (1910). "[[wikisource:Catholic Encyclopedia (1913)/Second Council of Lyons (1274)|Second Council of Lyons (1274)]]". In ''Catholic Encyclopedia''. '''4'''. New York.</ref> [[Abaka]] je na koncil poslal mongolsko delegacijo. Njegov tajnik Rihaldus je na koncilu prebral poročilo, v katerem je zbrane spomnil na [[Hulegu]]jevo prijaznost do kristjanov in jim zagotovil, da ilkan načrtuje pregnati muslimane iz Sirije. Gregor je nato razglasil novo križarsko vojno, ki naj bi se začela leta 1278 v sodelovanju z Mongoli. S papeževo smrtjo leta 1276 so se vsi načrti končali, zbrani denar pa se razdelil v Italiji.<ref>[https://www.papalencyclicals.net/Councils/ecum14.htm Second Council of Lyons 1274]. Papal Encyclicals Online, 2020.</ref> [[Filip III. Francoski|Filip III.]] je leta 1284 sprožil nesrečno [[Aragonska križarska vojna|aragonsko križarsko vojno]].<ref>Strayer, J. R. “[https://www.jstor.org/stable/2847183 The Crusade against Aragon].” Speculum, Vol. 28, No. 1, 1953, str. 102–113.</ref> Tako kot njegov oče pred njim je tudi on 5. oktobra 1285 umrl zaradi griže. Nasledil pa ga je sin [[Filip IV. Francoski]], ki je bil po obleganju Akre leta 1291 priča dokončne izgube Svete dežele.<ref>Chisholm, Hugh, ed. (1911). [[wikisource:1911 Encyclopædia Britannica/Philip IV., king of France|Philip IV, King of France]]. ''Encyclopædia Britannica''. '''21'''(11th ed.). Cambridge University Press. str. 381–382.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} *{{cite book |last=Archer |first=Thomas Andrew |author-link= |title=The Crusades: The Story of the Latin Kingdom of Jerusalem |series=Story of the Latin Kingdom of Jerusalem |publisher=Putnam |year=1904 |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/000630931/Home }} *{{cite book |last=Asbridge |first=Thomas |title=The Crusades: The War for the Holy Land |year=2012 |publisher=Simon & Schuster |isbn=978-1849836883 |url=https://books.google.com/books?id=rK8nA9U0OE4C }} *{{cite book |last=Bosworth |first=Clifford Edmund |author-link= |title=The New Islamic dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC |isbn=978-0748621378 }} *{{cite book |last=Bouchier |first=Edmund Spenser |title=A Short History of Antioch, 300 B.C. – A.D. 1268 |year=1921 |publisher=B. Blackwell, Oxford |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/001241907/Home }} *{{cite book |last=Cahen |first=Claude |author-link= |title=The Mongols and the Near East |year=1969 |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume IIf |url=https://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0035.pdf |access-date=2025-09-25 |archive-date=2024-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240313233530/http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0035.pdf |url-status=dead }} *{{cite book |last=Carolus-Barré |first=Louis |title=Septième centenaire de la mort de Saint Louis |year=1976 |url=http://opac.regesta-imperii.de/lang_en/anzeige.php?sammelwerk=Septième+centenaire+de+la+mort+de+Saint+Louis&pk=246030 |publisher=Actes des Colloques de Royaumont et de Paris }} *{{cite book |last=Cazel |first=Fred A. Jr. |title=Financing the Crusades |year=1969 |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume VI |url=https://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0006/reference/history.crussix.i0017.pdf |archive-date=2023-03-26 |access-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025014/https://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0006/reference/history.crussix.i0017.pdf |url-status=dead }} *{{cite book |last=Chahin |first=Mack |title=The Kingdom of Armenia |year=2001 |publisher=Routledge |url=https://www.routledge.com/The-Kingdom-of-Armenia-New-Edition/Chahin/p/book/9780700714520 |isbn=978-0700714520 }} *{{cite book |last=Chaytor |first=Henry John |author-link= |title=A History of Aragon and Catalonia |year=1933 |publisher=Methuen |url=https://books.google.com/books?id=NwobngEACAAJ |isbn=978-0404014797 }} *{{cite book |last=Dawson |first=Christopher |title=The Mongol Mission: Narratives and Letters of the Franciscan Missionaries in Mongolia and China in the Thirteenth and Fourteenth Centuries |year=1955 |publisher=Sheed and Ward |url=https://books.google.com/books?id=WIcGAQAAIAAJ |isbn=978-0758139252 }} *{{cite book |last=Furber |first=Elizabeth Chapin |title=The Kingdom of Cyprus, 1191–1291 |year=1969 |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume II |url=https://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0031.pdf |archive-date=2023-03-26 |access-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025056/https://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0031.pdf |url-status=dead }} *{{cite book |last=Gibb |first=H.A.R. |author-link= |title=The Aiyūbids |year=1969 |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume II |url=http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0034.pdf |archive-date=2023-03-26 |access-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025110/http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0034.pdf |url-status=dead }} *{{cite book |last=Grousset |first=René |author-link= |title=Histoire des croisades et du royaume franc de Jérusalem |year=1934 |publisher=Plon, Paris |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/000630923?type%5B%5D=author&lookfor%5B%5D=%22Grousset%2C%20René%2C%201885-1952.%22&ft= }} *{{cite book |last=Grousset |first=René |title=The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year=1970 |publisher=Translated by Naomi Walford. Rutgers University Press |url=https://books.google.com/books?id=CHzGvqRbV_IC |isbn=978-0813513041 }} *{{cite book |last=Hardwicke |first=Mary Nickerson |title=The Crusader States, 1192–1243 |year=1969 |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume II |url=https://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0029.pdf |archive-date=2024-03-28 |access-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328004348/https://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0029.pdf |url-status=dead }} *{{cite book |last=Holt |first=Peter Malcom |title=Early Mamluk Diplomacy, 1260–1290: Treaties of Baybars and Qalāwūn with Christian Rulers |year=1995 |publisher=E. J. Brill, New York |url=https://books.google.com/books?id=b2oeolaGUCEC |isbn=978-9004102460 }} *{{cite book |last=Humphreys |first=R. Stephen |author-link= |title=From Saladin to the Mongols: The Ayyubids of Damascus, 1193–1260 |year=1977 |publisher=State University of New York |isbn=978-0873952637 |url=https://books.google.com/books?id=JfXl5kvabhoC }} *{{cite book |last=Irwin |first=Robert |title=The Middle East in the Middle Ages: The Early Mamluk Sultanate, 1250–1382 |year=1986 |publisher=Southern Illinois University Press |isbn=978-1597400480 |url=https://books.google.com/books?id=0K7tAAAAMAAJ }} *{{cite book |last=Jordan |first=William |author-link= |title=Louis IX and the Challenge of the Crusade: A Study in Rulership |year=1979 |url=https://books.google.com/books?id=bSluPQAACAAJ |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0691635453 }} *{{cite book |last=Kitchin |first=George W. |author-link= |title=A History of France |series=Clarendon Press series |year=1892 |publisher=Clarendon Press, Oxford |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/000873542 }} *{{cite book |last=Lane-Poole |first=Stanley |author-link= |title=History of Egypt in the Middle Ages |series=A History of Egypt; v. 6 |year=1901 |publisher=Methuen, London |isbn=978-0790532042 |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/100322429/Home }} *{{cite book |first=Elizabeth |last=Lapina |chapter=Crusades, Memory and Visual Culture: Representations of the Miracle of Intervention of Saints in Battle |title=Remembering the Crusades and Crusading |url=https://archive.org/details/rememberingcrusa0000mega |editor=Megan Cassidy-Welch |pages=[https://archive.org/details/rememberingcrusa0000mega/page/48 49]–72 |publisher=Routledge |year=2017}} *{{cite book |last=Lock |first=Peter |title=The Routledge Companion to the Crusades |publisher=Routledge |year=2006 |doi=10.4324/9780203389638 |isbn=0-415-39312-4 |url=https://www.taylorfrancis.com/books/mono/10.4324/9780203389638/routledge-companion-crusades-peter-lock }} *{{cite book |last=Lower |first=Michael |title=The Tunis Crusade of 1270: A Mediterranean History |publisher=Oxford University Press |year=2018 |url=https://books.google.com/books?id=BHlUDwAAQBAJ |isbn=978-0198744320 }} *{{cite book |last=Maalouf |first=Amin |title=The Crusades through Arab Eyes |publisher=Saqi Books |year=2006 |isbn=978-0863560231 |url=https://saqibooks.com/books/saqi/the-crusades-through-arab-eyes/ }} *{{cite book |last=Madden |first=Thomas F. |author-link= |title=The New Concise History of the Crusades |year=2005 |publisher=Rowman & Littlefield |url=https://books.google.com/books?id=fKYxKsgVpmMC |isbn=978-0742538221 }} *{{cite book |last=Madden |first=Thomas F. |title=Crusades: Medieval Worlds in Conflict |year=2010 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd. |url=https://books.google.com/books?id=pbJcqNr5SMcC |isbn=978-1138383937 }} *{{cite book |last=Maier |first=Christoph T. |title=Preaching the Crusades: Mendicant Friars and the Cross in the Thirteenth Century |year=1998 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=QhT0HJ--1GwC |isbn=978-0521638739 }} *{{cite book |last=Marshall |first=Christopher |title=Warfare in the Latin East, 1192–1291 |year=1994 |publisher=Cambridge University Press |url=https://www.google.com/books/edition/Warfare_in_the_Latin_East_1192_1291/0lhyFhab2mkC?hl=en |isbn=978-0521477420 }} *{{cite book |last=Murray |first=Alan V. |title=The Crusades – An Encyclopedia |year=2006 |url=https://www.pdfdrive.com/the-crusades-an-encyclopedia-e38126580.html |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1576078624 |access-date=2025-09-25 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025333/https://www.pdfdrive.com/the-crusades-an-encyclopedia-e38126580.html |url-status=dead }} *{{cite book |author=Norwich, J.J. |author-link= |title=Byzantium: The Decline and Fall |publisher=Penguin, London |year=1995 |url=https://www.google.com/books/edition/Byzantium_The_decline_and_fall/LJ-LwwEACAAJ?hl=en |isbn=978-0670823772 }} *{{Cite book |last=Oman |first=Charles |author-link= |title=A History of the Art of War in the Middle Ages |publisher=Metheun |year=1924 |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/102022749/Home }} *{{cite book |last=Pahlitzsch |first=Johannes |title=Baybars I (d. 1277) |year=2006 |publisher=The Crusades – An Encyclopedia}} *{{cite book |last=Paterson |first=Linda |year=2003 |title=Lyric allusions to the Crusades and the Holy Land |publisher=Colston Symposium}} *{{cite book |last=Perry |first=Guy |title=The Briennes: The Rise and Fall of a Champenois Dynasty in the Age of the Crusades, c. 950–1356 |year=2018 |isbn=978-1107196902 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=S4kDugEACAAJ }} *{{cite book |last=Phillips |first=Jonathan |title=Holy Warriors: A Modern History of the Crusades |year=2009 |publisher=Random House |url=https://books.google.com/books?id=NswKPDMt9o0C |isbn=978-0224079372 }} *{{cite book |last=Richard |first=Jean C. |author-link= |title=The Latin Kingdom of Jerusalem |year=1979 |publisher=Amsterdam, North Holland |url=https://books.google.com/books?id=XQ5nAAAAMAAJ |isbn=978-0444852625 }} *{{cite book |last=Richard |first=Jean C. |title=Saint Louis, Crusader King of France |year=1992 |url=https://books.google.com/books?id=j9MrAQAAIAAJ |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0521381567 }} *{{cite book |last=Richard |first=Jean C. |title=The Crusades, c. 1071 – c. 1291 |year=1999 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=a0LO9u6xKvcC |isbn=978-0521625661 }} *{{cite book |last=Riley-Smith |first=Jonathan |author-link= |title=The Feudal Nobility and the Kingdom of Jerusalem, 1174–1277 |year=1973 |url=https://books.google.com/books?id=YKLxAAAAMAAJ |publisher=Macmillan |isbn=978-0333063798 }} *{{cite book |last=Riley-Smith |first=Jonathan |title=The Crusades: A History |year=2005 |publisher=Yale University Press |url=https://books.google.com/books?id=OmSsBDy1G0EC |isbn=978-0300101287 }} *{{cite book |last=Roux |first=Jean-Paul |author-link= |title=Histoire de l'Empire mongol |year=1993 |publisher=Fayard |url=https://books.google.com/books?id=gqjDPAAACAAJ |isbn=978-2213031644 }} *{{cite book |last=Runciman |first=Steven |author-link= |title=A History of the Crusades, Volume Three: The Kingdom of Acre and the Later Crusades |year=1954 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=mrw8AAAAIAAJ |isbn=978-0521347723 }} *{{cite book |last=Runciman |first=Steven |year=1958 |title=The Sicilian Vespers: A History of the Mediterranean World in the Later Thirteenth Century |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1107604742 |url=https://books.google.com/books?id=ExJBAAAAYAAJ }} *{{cite book |last=Runciman |first=Steven |title=The Crusader States, 1243–11291 |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume II |year=1969 |url=http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0030.pdf |archive-date=2021-10-18 |access-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211018175816/http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0030.pdf |url-status=dead }} *{{cite book |last=Setton |first=Kenneth M. |author-link= |title=A History of the Crusades |publisher=University of Wisconsin Press |year=1969 |url=https://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/History/History-idx?type=browse&scope=History.HistCrusades }} *{{cite book |last=Smith |first=Caroline |title=Crusading in the Age of Joinville |year=2006 |publisher=Ashgate Publishing |url=https://books.google.com/books?id=6IPt1zJ7eDUC |isbn=978-0754653639 }} *{{cite book |last=Stewart |first=Angus Donal |title=The Armenian Kingdom and the Mamluks |publisher=Brill |year=2001 |url=https://books.google.com/books?id=7NhtAAAAMAAJ |isbn=978-9004122925 }} *{{cite book |last=Strayer |first=Joseph |url=http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0028.pdf |title=The Crusades of Louis IX |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume II |year=1969 |author-link= |archive-date=2021-12-07 |access-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211207190824/https://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0028.pdf |url-status=dead }} *{{cite book |last=Tyerman |first=Christopher |author-link= |title=England and the Crusades, 1095–1588 |publisher=University of Chicago Press |year=1996 |isbn=0226820122 |url=https://books.google.com/books?id=215JWFCeSOsC }} *{{cite book |last=Tyerman |first=Christopher |title=God's War: A New History of the Crusades |publisher=Belknap Press |year=2006 |isbn=978-0674023871 |url=https://books.google.com/books?id=ULDUopVCVPoC }} *{{cite book |last=Whalen |first=Brett Edward |title=The Two Powers: The Papacy, the Empire, and the Struggle for Sovereignty in the Thirteenth Century |year=2019 |publisher=University of Pennsylvania Press |url=https://books.google.com/books?id=PaSTDwAAQBAJ |isbn=978-0812250862 }} *{{cite book |last=Wolff |first=Robert Lee |author-link= |title=The Latin Empire of Constantinople, 1204–1312 |year=1969 |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume II |url=http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0020.pdf |archive-date=2023-03-26 |access-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025633/http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0020.pdf |url-status=dead }} *{{cite book |last=Ziyādaẗ |first=Muḥammad Muṣṭafā |title=The Mamluk Sultans to 1293 |year=1969 |url=http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0036.pdf |publisher=A History of the Crusades (Setton), Volume II |archive-date=2020-06-14 |access-date=2022-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200614142247/http://images.library.wisc.edu/History/EFacs/HistCrus/0001/0002/reference/history.crustwo.i0036.pdf |url-status=dead }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Križarske vojne]] hzt4kxtt9uyjo2h8f9xur7phv4fs47f Albert Miklavec 0 592336 6678798 6532759 2026-05-21T13:22:06Z Janezdrilc 3152 pp kat 6678798 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Albert Miklavec''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[pesnik]], [[kulturni delavec]], * [[9. marec]] [[1928]], [[Tomaj]], † [[9. maj]] [[1996]], [[Boršt, Dolina|Boršt]] - [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Tomaj|Tomaju]], oče je bil Jožef, občinski uradnik, mati Julija (rojena Vovk). Obvezno šolanje je opravil v domači vasi, nato je med vojno (1941- 1945) študiral na gimnaziji v Malem semenišču v [[Koper|Kopru]], po vojni pa (1946–1948) na [[Klasični licej (Italija)|Klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]]. Nadaljeval je študij in izbral bogoslovje najprej v [[Gorica|Gorici]] (1948–49), nato [[Treviso|Trevisu]] (1949–50) in ga zaklučil [[Trst|Trstu]] (1950–53), kjer je bil medtem posvečen v duhovnika 6. julija 1952. Najprej so ga poslali kot kaplana v [[Bazovica|Bazovico]], nato leta 1956 na [[Katinara, Trst|Katinaro]], kjer je bil med leti 1961–1965 župnijski upravitelj, od leta 1965 pa župnik<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Miklavec, Albert (1928–1996) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923980/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-10-27}}</ref> do leta 1989, nato je bil med leti 1989–96 župnik v [[Boršt, Dolina|Borštu]], kjer ga je doletela nagla smrt.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Župnijski praznik in spomin na župnika Alberta Miklavca v Borštu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zupnijski-praznik-spomin-na-zupnika-alberta-miklavca-v-borstu/|website=Noviglas|date=2025-01-17|accessdate=2025-10-27|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Albert Miklavec je bil večkrat odbornik slovenske Duhovske zveze v [[Trst|Trstu]], vodil je skavtske skupine in bil duhovni vodja skavtov na Katinari, v Bazovici je vodil otroške pevske zbore. Imel je lep glas in dober pevski talent, večkrat je pel tudi kot solist bas bariton na raznih nastopih, saj je takratni Katinarski pevski zbor večkrat nastopal tudi izven cerkve na koncertih, ki jih je prirejala [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|Zveza cerkvenih pevskih zborov]].<ref>{{Navedi splet|title=Hvaležen spomin na duhovnika Alberta Miklavca » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/hvalezen-spomin-na-duhovnika-alberta-miklavca/|website=Noviglas|date=2021-05-09|accessdate=2025-10-27|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Albert Miklavec je začel pesniti že na liceju. Pesmi je najprej objavljal v [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|Koledarju Goriške Mohorjeve]] družbe leta 1956. Podpisoval se je tudi s psevdonimom Slavko. Od ustanovitve tržaške revije [[Mladika (revija)|Mladika]] leta 1957 je bil v njenem uredniškem odboru in njen redni sodelavec, kjer je tudi objavljal svoje pesmi. Leta 1970 je prav Mladika založila njegovo prvo pesniško zbirko ''Prošnja za jutri'' {{COBISS|4202499}}, kjer je 42 pesmi, med katerimi so ilustracije - jedkanice Marjana Kravosa, pesmi so ločene v tri skupine, vsako pa uvaja še geslo iz Sv. pisma. Pesmi so sveže in lepe, največkrat zajete iz narave, dostopne tudi preprostim bralcem, nekatere so iskren razgovor z Bogom, a pesnikovo zaupanje v Boga je tako trdno, da ga ne zajame niti senca najmanjšega dvoma ali iskanja.<ref name=":0" /> Leta 1983 je ''Hranilnica in posojilnica na Opčinah'' pri Trstu (zdaj se je primenovala v [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružno kraško banko Trst Gorica]]) proslavljala 75-letnico ustanovitve in je izdala monumentalno knjigo ''Prgišče Krasa'', v katero je urednica [[Zora Tavčar]] uvrstila 12 črtic [[Rafko Dolhar|Rafka Dolharja]] iz njegove knjige ''Moji kraški sprehodi'' in tudi njegovih 49 celostranskih barvnih fotografij kraške zemlje ter novo pesniško zbirko Alberta Miklavca ''Prgišče Krasa,'' kjer je 25 pesmi, v katerih spremlja Kras in njegovo življenje skozi razne letne čase {{COBISS|2493954}}. Posthumno mu je leta 2006 Kulturno društvo iz Tomaja izdalo pesniško zbirko ''Bori šumijo, ko burja zavija'' {{COBISS|226420480}}. Leta 2021 so mu pri [[Mladika (založba)|Mladiki]] izdali ''Zbrane pesmi'' {{COBISS|86571011}} ob 25. obletnici smrti,<ref>{{Navedi splet|title=Albert Miklavec|url=https://www.mladika.com/oznaka-izdelka/albert-miklavec/|website=Mladika|accessdate=2025-10-27|language=sl-SI}}</ref> kjer je zbranih vseh njegovih 360 objavljenih in do takrat še neobjavljenih poezij, ki govorijo o domu, Krasu, družbi, osebnih čustvih in razmišljanjih, veri, letnih časih, Bogu in cerkvenih praznikih.<ref name=":1" /> Knjigo je uredila Miroslava Cenčič.<ref>{{Citat|title=Zbrane pesmi Alberta Miklavca|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2022/03/tdd-Zbrane-pesmi-Alberta-Miklavca-69d11c58-3693-47c9-bb79-83bc6de5f412.html|date=2022-03-05|accessdate=2025-10-27|language=sl|first=Peter|last=Gergolet}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Miklavec, Albert}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] 6ddq9duhhww6x82p3wcoxunuxpgryk2 Uporabnik:PK2 2 594625 6678990 6552783 2026-05-22T06:35:12Z PK2 47120 add user pages for new Wikipedia editions 6678990 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="font-size:85%" |- | [[User:PK2/sandbox|This]] is where my sandbox pages in different languages are |} ;<div class="center" style="width:auto; margin-left:auto; margin-right:auto; font-size:85%">My user pages in different languages by language code</div> {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ A |- | [[:ab:User:PK2|User page]] in [[:en:Abkhaz language|Abkhaz]]<br />(code: <code>ab</code>) | [[:ace:User:PK2|User page]] in [[:en:Acehnese language|Acehnese]]<br />(code: <code>ace</code>) | [[:ady:User:PK2|User page]] in [[:en:Adyghe language|Adyghe]]<br />(code: <code>ady</code>) | [[:af:User:PK2|User page]] in [[:en:Afrikaans|Afrikaans]]<br />(code: <code>af</code>) | [[:als:User:PK2|User page]] in [[:en:Alemannic German|Alemannic German]]<br />(code: <code>als</code>) | [[:alt:User:PK2|User page]] in [[:en:Southern Altai language|Southern Altai]]<br />(code: <code>alt</code>) | [[:am:User:PK2|User page]] in [[:en:Amharic|Amharic]]<br />(code: <code>am</code>) | [[:ami:User:PK2|User page]] in [[:en:Amis language|Amis]]<br />(code: <code>ami</code>) | [[:an:User:PK2|User page]] in [[:en:Aragonese language|Aragonese]]<br />(code: <code>an</code>) | [[:ang:User:PK2|User page]] in [[:en:Old English|Old English]]<br />(code: <code>ang</code>) |- | [[:ann:User:PK2|User page]] in [[:en:Obolo language|Obolo]]<br />(code: <code>ann</code>) | [[:anp:User:PK2|User page]] in [[:en:Angika|Angika]]<br />(code: <code>anp</code>) | [[:ar:User:PK2|User page]] in [[:en:Arabic|Arabic]]<br />(code: <code>ar</code>) | [[:arc:User:PK2|User page]] in [[:en:Aramaic|Aramaic]] ([[:en:Syriac language|Syriac]])<br />(code: <code>arc</code>) | [[:ary:User:PK2|User page]] in [[:en:Moroccan Arabic|Moroccan Arabic]]<br />(code: <code>ary</code>) | [[:arz:User:PK2|User page]] in [[:en:Egyptian Arabic|Egyptian Arabic]]<br />(code: <code>arz</code>) | [[:as:User:PK2|User page]] in [[:en:Assamese language|Assamese]]<br />(code: <code>as</code>) | [[:ast:User:PK2|User page]] in [[:en:Asturleonese language|Asturleonese]] ([[:en:Asturian language|Asturian]])<br />(code: <code>ast</code>) | [[:atj:User:PK2|User page]] in [[:en:Atikamekw language|Atikamekw]]<br />(code: <code>atj</code>) | [[:av:User:PK2|User page]] in [[:en:Avar language|Avar]]<br />(code: <code>av</code>) |- | [[:avk:User:PK2|User page]] in [[:en:Kotava|Kotava]]<br />(code: <code>avk</code>) | [[:awa:User:PK2|User page]] in [[:en:Awadhi language|Awadhi]]<br />(code: <code>awa</code>) | [[:ay:User:PK2|User page]] in [[:en:Aymara language|Aymara]]<br />(code: <code>ay</code>) | [[:az:User:PK2|User page]] in [[:en:Azerbaijani language|Azerbaijani]]<br />(code: <code>az</code>) | [[:azb:User:PK2|User page]] in [[:en:Azerbaijani language#South Azerbaijani|South Azerbaijani]]<br />(code: <code>azb</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ B |- | [[:ba:User:PK2|User page]] in [[:en:Bashkir language|Bashkir]]<br />(code: <code>ba</code>) | [[:ban:User:PK2|User page]] in [[:en:Balinese language|Balinese]]<br />(code: <code>ban</code>) | [[:bar:User:PK2|User page]] in [[:en:Bavarian language|Bavarian]]<br />(code: <code>bar</code>) | [[:bat-smg:User:PK2|User page]] in [[:en:Samogitian language|Samogitian]]<br />(code: <code>bat-smg</code>) | [[:bbc:User:PK2|User page]] in [[:en:Toba Batak language|Toba Batak]]<br />(code: <code>bbc</code>) | [[:bcl:User:PK2|User page]] in [[:en:Central Bikol|Central Bikol]]<br />(code: <code>bcl</code>) | [[:bdr:User:PK2|User page]] in [[:en:Sama–Bajaw languages|West Coast Bajau]]<br />(code: <code>bdr</code>) | [[:be:User:PK2|User page]] in [[:en:Belarusian language|Belarusian]]<br />(code: <code>be</code>) | [[:be-tarask:User:PK2|User page]] in [[:en:Belarusian language|Belarusian]] ([[:en:Taraškievica|Taraškievica]])<br />(code: <code>be-tarask</code>) | [[:bew:User:PK2|User page]] in [[:en:Betawi language|Betawi]]<br />(code: <code>bew</code>) |- | [[:bg:User:PK2|User page]] in [[:en:Bulgarian language|Bulgarian]]<br />(code: <code>bg</code>) | [[:bh:User:PK2|User page]] in [[:en:Bihari languages|Bihari]] ([[:en:Bhojpuri language|Bhojpuri]])<br />(code: <code>bh</code>) | [[:bi:User:PK2|User page]] in [[:en:Bislama|Bislama]]<br />(code: <code>bi</code>) | [[:bjn:User:PK2|User page]] in [[:en:Banjarese language|Banjarese]]<br />(code: <code>bjn</code>) | [[:blk:User:PK2|User page]] in [[:en:Pa'O language|Pa'O]]<br />(code: <code>blk</code>) | [[:bm:User:PK2|User page]] in [[:en:Bambara language|Bambara]]<br />(code: <code>bm</code>) | [[:bn:User:PK2|User page]] in [[:en:Bengali language|Bengali]]<br />(code: <code>bn</code>) | [[:bo:User:PK2|User page]] in [[:en:Central Tibetan|Central Tibetan]] ([[:en:Lhasa Tibetan|Lhasa Tibetan]])<br />(code: <code>bo</code>) | [[:bpy:User:PK2|User page]] in [[:en:Bishnupriya Manipuri|Bishnupriya Manipuri]]<br />(code: <code>bpy</code>) | [[:br:User:PK2|User page]] in [[:en:Breton language|Breton]]<br />(code: <code>br</code>) |- | [[:bs:User:PK2|User page]] in [[:en:Bosnian language|Bosnian]]<br />(code: <code>bs</code>) | [[:btm:User:PK2|User page]] in [[:en:Mandailing Batak language|Mandailing Batak]]<br />(code: <code>btm</code>) | [[:bug:User:PK2|User page]] in [[:en:Buginese language|Buginese]]<br />(code: <code>bug</code>) | [[:bxr:User:PK2|User page]] in [[:en:Buryat language|Buryat]] (Russia Buriat)<br />(code: <code>bxr</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ C |- | [[:ca:User:PK2|User page]] in [[:en:Catalan language|Catalan]]<br />(code: <code>ca</code>) | [[:cbk-zam:User:PK2|User page]] in [[:en:Chavacano|Chavacano]] (Zamboanga)<br />(code: <code>cbk-zam</code>) | [[:cdo:User:PK2|User page]] in [[:en:Eastern Min|Eastern Min]]<br />(code: <code>cdo</code>) | [[:ce:User:PK2|User page]] in [[:en:Chechen language|Chechen]]<br />(code: <code>ce</code>) | [[:ceb:User:PK2|User page]] in [[:en:Cebuano language|Cebuano]]<br />(code: <code>ceb</code>) | [[:ch:User:PK2|User page]] in [[:en:Chamorro language|Chamorro]]<br />(code: <code>ch</code>) | [[:chr:User:PK2|User page]] in [[:en:Cherokee language|Cherokee]]<br />(code: <code>chr</code>) | [[:chy:User:PK2|User page]] in [[:en:Cheyenne language|Cheyenne]]<br />(code: <code>chy</code>) |- | [[:ckb:User:PK2|User page]] in [[:en:Kurdish language|Kurdish]] ([[:en:Sorani|Sorani]])<br />(code: <code>ckb</code>) | [[:co:User:PK2|User page]] in [[:en:Corsican language|Corsican]]<br />(code: <code>co</code>) | [[:crh:User:PK2|User page]] in [[:en:Crimean Tatar language|Crimean Tatar]]<br />(code: <code>crh</code>) | [[:cs:User:PK2|User page]] in [[:en:Czech language|Czech]]<br />(code: <code>cs</code>) | [[:csb:User:PK2|User page]] in [[:en:Kashubian language|Kashubian]]<br />(code: <code>csb</code>) | [[:cu:User:PK2|User page]] in [[:en:Old Church Slavonic|Old Church Slavonic]]<br />(code: <code>cu</code>) | [[:cv:User:PK2|User page]] in [[:en:Chuvash language|Chuvash]]<br />(code: <code>cv</code>) | [[:cy:User:PK2|User page]] in [[:en:Welsh language|Welsh]]<br />(code: <code>cy</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ D |- | [[:da:User:PK2|User page]] in [[:en:Danish language|Danish]]<br />(code: <code>da</code>) | [[:dag:User:PK2|User page]] in [[:en:Dagbani language|Dagbani]]<br />(code: <code>dag</code>) | [[:de:User:PK2|User page]] in [[:en:German language|German]]<br />(code: <code>de</code>) | [[:dga:User:PK2|User page]] in [[:en:Dagaare language|Dagaare]]<br />(code: <code>dga</code>) | [[:din:User:PK2|User page]] in [[:en:Dinka language|Dinka]]<br />(code: <code>din</code>) | [[:diq:User:PK2|User page]] in [[:en:Zaza language|Zaza]]<br />(code: <code>diq</code>) | [[:dsb:User:PK2|User page]] in [[:en:Lower Sorbian language|Lower Sorbian]]<br />(code: <code>dsb</code>) | [[:dtp:User:PK2|User page]] in [[:en:Dusun language|Dusun]]<br />(code: <code>dtp</code>) | [[:dty:User:PK2|User page]] in [[:en:Doteli|Doteli]]<br />(code: <code>dty</code>) | [[:dv:User:PK2|User page]] in [[:en:Maldivian language|Maldivian]]<br />(code: <code>dv</code>) | [[:dz:User:PK2|User page]] in [[:en:Dzongkha|Dzongkha]]<br />(code: <code>dz</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ E |- | [[:ee:User:PK2|User page]] in [[:en:Ewe language|Ewe]]<br />(code: <code>ee</code>) | [[:el:User:PK2|User page]] in [[:en:Greek language|Greek]]<br />(code: <code>el</code>) | [[:eml:User:PK2|User page]] in [[:en:Emilian–Romagnol|Emilian–Romagnol]]<br />(code: <code>eml</code>) | [[:en:User:PK2|User page]] in [[:en:English language|English]]<br />(code: <code>en</code>) | [[:eo:User:PK2|User page]] in [[:en:Esperanto|Esperanto]]<br />(code: <code>eo</code>) | [[:es:User:PK2|User page]] in [[:en:Spanish language|Spanish]]<br />(code: <code>es</code>) | [[:et:User:PK2|User page]] in [[:en:Estonian language|Estonian]]<br />(code: <code>et</code>) | [[:eu:User:PK2|User page]] in [[:en:Basque language|Basque]]<br />(code: <code>eu</code>) | [[:ext:User:PK2|User page]] in [[:en:Extremaduran language|Extremaduran]]<br />(code: <code>ext</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ F |- | [[:fa:User:PK2|User page]] in [[:en:Persian language|Persian]]<br />(code: <code>fa</code>) | [[:fat:User:PK2|User page]] in [[:en:Akan language|Akan]] ([[:en:Fante dialect|Fante]])<br />(code: <code>fat</code>) | [[:ff:User:PK2|User page]] in [[:en:Fula language|Fula]]<br />(code: <code>ff</code>) | [[:fi:User:PK2|User page]] in [[:en:Finnish language|Finnish]]<br />(code: <code>fi</code>) | [[:fiu-vro:User:PK2|User page]] in [[:en:Võro language|Võro]]<br />(code: <code>fiu-vro</code>) | [[:fj:User:PK2|User page]] in [[:en:Fijian language|Fijian]]<br />(code: <code>fj</code>) | [[:fo:User:PK2|User page]] in [[:en:Faroese language|Faroese]]<br />(code: <code>fo</code>) | [[:fon:User:PK2|User page]] in [[:en:Fon language|Fon]]<br />(code: <code>fon</code>) | [[:fr:User:PK2|User page]] in [[:en:French language|French]]<br />(code: <code>fr</code>) | [[:frp:User:PK2|User page]] in [[:en:Franco-Provençal|Franco-Provençal]]<br />(code: <code>frp</code>) | [[:frr:User:PK2|User page]] in [[:en:North Frisian language|North Frisian]]<br />(code: <code>frr</code>) | [[:fur:User:PK2|User page]] in [[:en:Friulian language|Friulian]]<br />(code: <code>fur</code>) | [[:fy:User:PK2|User page]] in [[:en:West Frisian language|West Frisian]]<br />(code: <code>fy</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ G |- | [[:ga:User:PK2|User page]] in [[:en:Irish language|Irish]]<br />(code: <code>ga</code>) | [[:gag:User:PK2|User page]] in [[:en:Gagauz language|Gagauz]]<br />(code: <code>gag</code>) | [[:gan:User:PK2|User page]] in [[:en:Gan Chinese|Gan Chinese]]<br />(code: <code>gan</code>) | [[:gcr:User:PK2|User page]] in [[:en:French Guianese Creole|French Guianese Creole]]<br />(code: <code>gcr</code>) | [[:gd:User:PK2|User page]] in [[:en:Scottish Gaelic|Scottish Gaelic]]<br />(code: <code>gd</code>) | [[:gl:User:PK2|User page]] in [[:en:Galician language|Galician]]<br />(code: <code>gl</code>) | [[:glk:User:PK2|User page]] in [[:en:Gilaki language|Gilaki]]<br />(code: <code>glk</code>) | [[:gn:User:PK2|User page]] in [[:en:Guarani language|Guarani]]<br />(code: <code>gn</code>) | [[:gom:User:PK2|User page]] in [[:en:Konkani language|Konkani]] (Goan Konkani)<br />(code: <code>gom</code>) |- | [[:gor:User:PK2|User page]] in [[:en:Gorontalo language|Gorontalo]]<br />(code: <code>gor</code>) | [[:got:User:PK2|User page]] in [[:en:Gothic language|Gothic]]<br />(code: <code>got</code>) | [[:gpe:User:PK2|User page]] in [[:en:Ghanaian Pidgin English|Ghanaian Pidgin English]]<br />(code: <code>gpe</code>) | [[:gu:User:PK2|User page]] in [[:en:Gujarati language|Gujarati]]<br />(code: <code>gu</code>) | [[:guc:User:PK2|User page]] in [[:en:Wayuu language|Wayuu]]<br />(code: <code>guc</code>) | [[:gur:User:PK2|User page]] in [[:en:Farefare language|Farefare]]<br />(code: <code>gur</code>) | [[:guw:User:PK2|User page]] in [[:en:Gun language|Gun]]<br />(code: <code>guw</code>) | [[:gv:User:PK2|User page]] in [[:en:Manx language|Manx]]<br />(code: <code>gv</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ H |- | [[:ha:User:PK2|User page]] in [[:en:Hausa language|Hausa]]<br />(code: <code>ha</code>) | [[:hak:User:PK2|User page]] in [[:en:Hakka Chinese|Hakka Chinese]]<br />(code: <code>hak</code>) | [[:haw:User:PK2|User page]] in [[:en:Hawaiian language|Hawaiian]]<br />(code: <code>haw</code>) | [[:he:User:PK2|User page]] in [[:en:Hebrew language|Hebrew]]<br />(code: <code>he</code>) | [[:hi:User:PK2|User page]] in [[:en:Hindi|Hindi]]<br />(code: <code>hi</code>) | [[:hif:User:PK2|User page]] in [[:en:Fiji Hindi|Fiji Hindi]]<br />(code: <code>hif</code>) | [[:hr:User:PK2|User page]] in [[:en:Croatian language|Croatian]]<br />(code: <code>hr</code>) | [[:hsb:User:PK2|User page]] in [[:en:Upper Sorbian language|Upper Sorbian]]<br />(code: <code>hsb</code>) | [[:ht:User:PK2|User page]] in [[:en:Haitian Creole|Haitian Creole]]<br />(code: <code>ht</code>) | [[:hu:User:PK2|User page]] in [[:en:Hungarian language|Hungarian]]<br />(code: <code>hu</code>) | [[:hy:User:PK2|User page]] in [[:en:Armenian language|Armenian]] ([[:en:Eastern Armenian|Eastern Armenian]])<br />(code: <code>hy</code>) | [[:hyw:User:PK2|User page]] in [[:en:Western Armenian|Western Armenian]]<br />(code: <code>hyw</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ I |- | [[:ia:User:PK2|User page]] in [[:en:Interlingua|Interlingua]]<br />(code: <code>ia</code>) | [[:iba:User:PK2|User page]] in [[:en:Iban language|Iban]]<br />(code: <code>iba</code>) | [[:id:User:PK2|User page]] in [[:en:Indonesian language|Indonesian]]<br />(code: <code>id</code>) | [[:ie:User:PK2|User page]] in [[:en:Interlingue|Interlingue]]<br />(code: <code>ie</code>) | [[:ig:User:PK2|User page]] in [[:en:Igbo language|Igbo]]<br />(code: <code>ig</code>) | [[:igl:User:PK2|User page]] in [[:en:Igala language|Igala]]<br />(code: <code>igl</code>) | [[:ik:User:PK2|User page]] in [[:en:Iñupiaq language|Iñupiaq]]<br />(code: <code>ik</code>) | [[:ilo:User:PK2|User page]] in [[:en:Ilocano language|Ilocano]]<br />(code: <code>ilo</code>) | [[:inh:User:PK2|User page]] in [[:en:Ingush language|Ingush]]<br />(code: <code>inh</code>) | [[:io:User:PK2|User page]] in [[:en:Ido|Ido]]<br />(code: <code>io</code>) | [[:is:User:PK2|User page]] in [[:en:Icelandic language|Icelandic]]<br />(code: <code>is</code>) | [[:it:User:PK2|User page]] in [[:en:Italian language|Italian]]<br />(code: <code>it</code>) | [[:iu:User:PK2|User page]] in [[:en:Inuktitut|Inuktitut]]<br />(code: <code>iu</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ J |- | [[:ja:User:PK2|User page]] in [[:en:Japanese language|Japanese]]<br />(code: <code>ja</code>) | [[:jam:User:PK2|User page]] in [[:en:Jamaican Patois|Jamaican Patois]]<br />(code: <code>jam</code>) | [[:jbo:User:PK2|User page]] in [[:en:Lojban|Lojban]]<br />(code: <code>jbo</code>) | [[:jv:User:PK2|User page]] in [[:en:Javanese language|Javanese]]<br />(code: <code>jv</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ K |- | [[:ka:User:PK2|User page]] in [[:en:Georgian language|Georgian]]<br />(code: <code>ka</code>) | [[:kaa:User:PK2|User page]] in [[:en:Karakalpak language|Karakalpak]]<br />(code: <code>kaa</code>) | [[:kab:User:PK2|User page]] in [[:en:Kabyle language|Kabyle]]<br />(code: <code>kab</code>) | [[:kai:User:PK2|User page]] in [[:en:Karai-karai|Karai-karai]]<br />(code: <code>kai</code>) | [[:kaj:User:PK2|User page]] in [[:en:Jju language|Jju]]<br />(code: <code>kaj</code>) | [[:kbd:User:PK2|User page]] in [[:en:Kabardian language|Kabardian]]<br />(code: <code>kbd</code>) | [[:kbp:User:PK2|User page]] in [[:en:Kabiye language|Kabiye]]<br />(code: <code>kbp</code>) | [[:kcg:User:PK2|User page]] in [[:en:Tyap|Tyap]]<br />(code: <code>kcg</code>) | [[:kg:User:PK2|User page]] in [[:en:Kongo language|Kongo]]<br />(code: <code>kg</code>) | [[:kge:User:PK2|User page]] in [[:en:Komering language|Komering]]<br />(code: <code>kge</code>) | [[:ki:User:PK2|User page]] in [[:en:Kikuyu language|Kikuyu]]<br />(code: <code>ki</code>) | [[:kk:User:PK2|User page]] in [[:en:Kazakh language|Kazakh]]<br />(code: <code>kk</code>) | [[:km:User:PK2|User page]] in [[:en:Khmer language|Khmer]]<br />(code: <code>km</code>) |- | [[:kn:User:PK2|User page]] in [[:en:Kannada|Kannada]]<br />(code: <code>kn</code>) | [[:knc:User:PK2|User page]] in [[:en:Central Kanuri|Central Kanuri]]<br />(code: <code>knc</code>) | [[:ko:User:PK2|User page]] in [[:en:Korean language|Korean]]<br />(code: <code>ko</code>) | [[:koi:User:PK2|User page]] in [[:en:Komi-Permyak language|Komi-Permyak]]<br />(code: <code>koi</code>) | [[:krc:User:PK2|User page]] in [[:en:Karachay-Balkar|Karachay-Balkar]]<br />(code: <code>krc</code>) | [[:ks:User:PK2|User page]] in [[:en:Kashmiri language|Kashmiri]]<br />(code: <code>ks</code>) | [[:ksh:User:PK2|User page]] in [[:en:Ripuarian language|Ripuarian]]<br />(code: <code>ksh</code>) | [[:ku:User:PK2|User page]] in [[:en:Kurdish language|Kurdish]] ([[:en:Kurmanji|Kurmanji]])<br />(code: <code>ku</code>) | [[:kus:User:PK2|User page]] in [[:en:Kusaal language|Kusaal]]<br />(code: <code>kus</code>) | [[:kv:User:PK2|User page]] in [[:en:Komi language|Komi]]<br />(code: <code>kv</code>) | [[:kw:User:PK2|User page]] in [[:en:Cornish language|Cornish]]<br />(code: <code>kw</code>) | [[:ky:User:PK2|User page]] in [[:en:Kyrgyz language|Kyrgyz]]<br />(code: <code>ky</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ L |- | [[:la:User:PK2|User page]] in [[:en:Latin|Latin]]<br />(code: <code>la</code>) | [[:lad:User:PK2|User page]] in [[:en:Judaeo-Spanish|Judaeo-Spanish]]<br />(code: <code>lad</code>) | [[:lb:User:PK2|User page]] in [[:en:Luxembourgish|Luxembourgish]]<br />(code: <code>lb</code>) | [[:lbe:User:PK2|User page]] in [[:en:Lak language|Lak]]<br />(code: <code>lbe</code>) | [[:lez:User:PK2|User page]] in [[:en:Lezgian language|Lezgian]]<br />(code: <code>lez</code>) | [[:lfn:User:PK2|User page]] in [[:en:Lingua Franca Nova|Lingua Franca Nova]]<br />(code: <code>lfn</code>) | [[:lg:User:PK2|User page]] in [[:en:Luganda|Luganda]]<br />(code: <code>lg</code>) | [[:li:User:PK2|User page]] in [[:en:Limburgish|Limburgish]]<br />(code: <code>li</code>) |- | [[:lij:User:PK2|User page]] in [[:en:Ligurian language|Ligurian]]<br />(code: <code>lij</code>) | [[:lld:User:PK2|User page]] in [[:en:Ladin language|Ladin]]<br />(code: <code>lld</code>) | [[:lmo:User:PK2|User page]] in [[:en:Lombard language|Lombard]]<br />(code: <code>lmo</code>) | [[:ln:User:PK2|User page]] in [[:en:Lingala|Lingala]]<br />(code: <code>ln</code>) | [[:lo:User:PK2|User page]] in [[:en:Lao language|Lao]]<br />(code: <code>lo</code>) | [[:lt:User:PK2|User page]] in [[:en:Lithuanian language|Lithuanian]]<br />(code: <code>lt</code>) | [[:ltg:User:PK2|User page]] in [[:en:Latgalian language|Latgalian]]<br />(code: <code>ltg</code>) | [[:lv:User:PK2|User page]] in [[:en:Latvian language|Latvian]]<br />(code: <code>lv</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ M |- | [[:mad:User:PK2|User page]] in [[:en:Madurese language|Madurese]]<br />(code: <code>mad</code>) | [[:mai:User:PK2|User page]] in [[:en:Maithili language|Maithili]]<br />(code: <code>mai</code>) | [[:map-bms:User:PK2|User page]] in [[:en:Javanese language|Javanese]] ([[:en:Banyumasan dialect|Banyumasan]])<br />(code: <code>map-bms</code>) | [[:mdf:User:PK2|User page]] in [[:en:Moksha language|Moksha]]<br />(code: <code>mdf</code>) | [[:mg:User:PK2|User page]] in [[:en:Malagasy language|Malagasy]]<br />(code: <code>mg</code>) | [[:mhr:User:PK2|User page]] in [[:en:Meadow Mari language|Meadow Mari]]<br />(code: <code>mhr</code>) | [[:mi:User:PK2|User page]] in [[:en:Māori language|Māori]]<br />(code: <code>mi</code>) | [[:min:User:PK2|User page]] in [[:en:Minangkabau language|Minangkabau]]<br />(code: <code>min</code>) | [[:mk:User:PK2|User page]] in [[:en:Macedonian language|Macedonian]]<br />(code: <code>mk</code>) | [[:ml:User:PK2|User page]] in [[:en:Malayalam|Malayalam]]<br />(code: <code>ml</code>) | [[:mn:User:PK2|User page]] in [[:en:Mongolian language|Mongolian]]<br />(code: <code>mn</code>) |- | [[:mni:User:PK2|User page]] in [[:en:Meitei language|Meitei]]<br />(code: <code>mni</code>) | [[:mnw:User:PK2|User page]] in [[:en:Mon language|Mon]]<br />(code: <code>mnw</code>) | [[:m:mos:User:PK2|User page]] in [[:en:Mooré|Mooré]]<br />(code: <code>mos</code>) | [[:mr:User:PK2|User page]] in [[:en:Marathi language|Marathi]]<br />(code: <code>mr</code>) | [[:mrj:User:PK2|User page]] in [[:en:Hill Mari language|Hill Mari]]<br />(code: <code>mrj</code>) | [[:ms:User:PK2|User page]] in [[:en:Malay language|Malay]]<br />(code: <code>ms</code>) | [[:mt:User:PK2|User page]] in [[:en:Maltese language|Maltese]]<br />(code: <code>mt</code>) | [[:mwl:User:PK2|User page]] in [[:en:Mirandese language|Mirandese]]<br />(code: <code>mwl</code>) | [[:my:User:PK2|User page]] in [[:en:Burmese language|Burmese]]<br />(code: <code>my</code>) | [[:myv:User:PK2|User page]] in [[:en:Erzya language|Erzya]]<br />(code: <code>myv</code>) | [[:mzn:User:PK2|User page]] in [[:en:Mazanderani language|Mazanderani]]<br />(code: <code>mzn</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ N |- | [[:nah:User:PK2|User page]] in [[:en:Nahuatl|Nahuatl]]<br />(code: <code>nah</code>) | [[:nap:User:PK2|User page]] in [[:en:Neapolitan language|Neapolitan]]<br />(code: <code>nap</code>) | [[:nds:User:PK2|User page]] in [[:en:Low German|Low German]]<br />(code: <code>nds</code>) | [[:nds-nl:User:PK2|User page]] in [[:en:Dutch Low Saxon|Dutch Low Saxon]]<br />(code: <code>nds-nl</code>) | [[:ne:User:PK2|User page]] in [[:en:Nepali language|Nepali]]<br />(code: <code>ne</code>) | [[:new:User:PK2|User page]] in [[:en:Newar language|Newar]]<br />(code: <code>new</code>) | [[:nia:User:PK2|User page]] in [[:en:Nias language|Nias]]<br />(code: <code>nia</code>) | [[:nl:User:PK2|User page]] in [[:en:Dutch language|Dutch]]<br />(code: <code>nl</code>) | [[:nn:User:PK2|User page]] in [[:en:Norwegian language|Norwegian]] ([[:en:Nynorsk|Nynorsk]])<br />(code: <code>nn</code>) |- | [[:no:User:PK2|User page]] in [[:en:Norwegian language|Norwegian]] ([[:en:Bokmål|Bokmål]])<br />(code: <code>no</code>) | [[:nov:User:PK2|User page]] in [[:en:Novial|Novial]]<br />(code: <code>nov</code>) | [[:nqo:User:PK2|User page]] in [[:en:N'Ko language|N'Ko]]<br />(code: <code>nqo</code>) | [[:nr:User:PK2|User page]] in [[:en:Southern Ndebele language|Southern Ndebele]]<br />(code: <code>nr</code>) | [[:nrm:User:PK2|User page]] in [[:en:Norman language|Norman]]<br />(code: <code>nrm</code>) | [[:nso:User:PK2|User page]] in [[:en:Northern Sotho|Northern Sotho]]<br />(code: <code>nso</code>) | [[:nup:User:PK2|User page]] in [[:en:Nupe language|Nupe]]<br />(code: <code>nup</code>) | [[:nv:User:PK2|User page]] in [[:en:Navajo language|Navajo]]<br />(code: <code>nv</code>) | [[:ny:User:PK2|User page]] in [[:en:Chewa language|Chewa]]<br />(code: <code>ny</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ O |- | [[:oc:User:PK2|User page]] in [[:en:Occitan language|Occitan]]<br />(code: <code>oc</code>) | [[:olo:User:PK2|User page]] in [[:en:Livvi-Karelian language|Livvi-Karelian]]<br />(code: <code>olo</code>) | [[:om:User:PK2|User page]] in [[:en:Oromo language|Oromo]]<br />(code: <code>om</code>) | [[:or:User:PK2|User page]] in [[:en:Odia language|Odia]]<br />(code: <code>or</code>) | [[:os:User:PK2|User page]] in [[:en:Ossetian language|Ossetian]]<br />(code: <code>os</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ P |- | [[:pa:User:PK2|User page]] in [[:en:Punjabi language|Punjabi]]<br />(code: <code>pa</code>) | [[:pag:User:PK2|User page]] in [[:en:Pangasinan language|Pangasinan]]<br />(code: <code>pag</code>) | [[:pam:User:PK2|User page]] in [[:en:Kapampangan language|Kapampangan]]<br />(code: <code>pam</code>) | [[:pap:User:PK2|User page]] in [[:en:Papiamento|Papiamento]]<br />(code: <code>pap</code>) | [[:pcd:User:PK2|User page]] in [[:en:Picard language|Picard]]<br />(code: <code>pcd</code>) | [[:pcm:User:PK2|User page]] in [[:en:Nigerian Pidgin|Nigerian Pidgin]]<br />(code: <code>pcm</code>) | [[:pdc:User:PK2|User page]] in [[:en:Pennsylvania Dutch language|Pennsylvania Dutch]]<br />(code: <code>pdc</code>) | [[:pfl:User:PK2|User page]] in [[:en:Palatine German dialects|Palatine German]]<br />(code: <code>pfl</code>) | [[:pi:User:PK2|User page]] in [[:en:Pali|Pali]]<br />(code: <code>pi</code>) |- | [[:pl:User:PK2|User page]] in [[:en:Polish language|Polish]]<br />(code: <code>pl</code>) | [[:pms:User:PK2|User page]] in [[:en:Piedmontese language|Piedmontese]]<br />(code: <code>pms</code>) | [[:pnb:User:PK2|User page]] in [[:en:Punjabi language|Punjabi]] (Western Punjabi)<br />(code: <code>pnb</code>) | [[:pnt:User:PK2|User page]] in [[:en:Pontic Greek|Pontic Greek]]<br />(code: <code>pnt</code>) | [[:ppl:User:PK2|User page]] in [[:en:Nawat language|Nawat]]<br />(code: <code>ppl</code>) | [[:ps:User:PK2|User page]] in [[:en:Pashto|Pashto]]<br />(code: <code>ps</code>) | [[:pt:User:PK2|User page]] in [[:en:Portuguese language|Portuguese]]<br />(code: <code>pt</code>) | [[:pwn:User:PK2|User page]] in [[:en:Paiwan language|Paiwan]]<br />(code: <code>pwn</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ Q |- | [[:qu:User:PK2|User page]] in [[:en:Quechuan languages|Quechua]] ([[:en:Southern Quechua|Southern Quechua]])<br />(code: <code>qu</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ R |- | [[:rki:User:PK2|User page]] in [[:en:Rakhine language|Rakhine]]<br />(code: <code>rki</code>) | [[:rm:User:PK2|User page]] in [[:en:Romansh language|Romansh]]<br />(code: <code>rm</code>) | [[:rmy:User:PK2|User page]] in [[:en:Romani language|Romani]] ([[:en:Vlax Romani language|Vlax Romani]])<br />(code: <code>rmy</code>) | [[:rn:User:PK2|User page]] in [[:en:Kirundi|Kirundi]]<br />(code: <code>rn</code>) | [[:ro:User:PK2|User page]] in [[:en:Romanian language|Romanian]]<br />(code: <code>ro</code>) | [[:roa-rup:User:PK2|User page]] in [[:en:Aromanian language|Aromanian]]<br />(code: <code>roa-rup</code>) | [[:roa-tara:User:PK2|User page]] in [[:en:Neapolitan language|Neapolitan]] ([[:en:Tarantino dialect|Tarantino]])<br />(code: <code>roa-tara</code>) | [[:rsk:User:PK2|User page]] in [[:en:Pannonian Rusyn|Pannonian Rusyn]]<br />(code: <code>rsk</code>) | [[:ru:User:PK2|User page]] in [[:en:Russian language|Russian]]<br />(code: <code>ru</code>) | [[:rue:User:PK2|User page]] in [[:en:Rusyn language|Rusyn]]<br />(code: <code>rue</code>) | [[:rw:User:PK2|User page]] in [[:en:Kinyarwanda|Kinyarwanda]]<br />(code: <code>rw</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ S |- | [[:sa:User:PK2|User page]] in [[:en:Sanskrit|Sanskrit]]<br />(code: <code>sa</code>) | [[:sah:User:PK2|User page]] in [[:en:Yakut language|Yakut]]<br />(code: <code>sah</code>) | [[:sat:User:PK2|User page]] in [[:en:Santali language|Santali]]<br />(code: <code>sat</code>) | [[:sc:User:PK2|User page]] in [[:en:Sardinian language|Sardinian]]<br />(code: <code>sc</code>) | [[:scn:User:PK2|User page]] in [[:en:Sicilian language|Sicilian]]<br />(code: <code>scn</code>) | [[:sco:User:PK2|User page]] in [[:en:Scots language|Scots]]<br />(code: <code>sco</code>) | [[:sd:User:PK2|User page]] in [[:en:Sindhi language|Sindhi]]<br />(code: <code>sd</code>) | [[:se:User:PK2|User page]] in [[:en:Northern Sámi|Northern Sámi]]<br />(code: <code>se</code>) | [[:sg:User:PK2|User page]] in [[:en:Sango language|Sango]]<br />(code: <code>sg</code>) | [[:sh:User:PK2|User page]] in [[:en:Serbo-Croatian|Serbo-Croatian]]<br />(code: <code>sh</code>) | [[:shi:User:PK2|User page]] in [[:en:Shilha language|Shilha]]<br />(code: <code>shi</code>) |- | [[:shn:User:PK2|User page]] in [[:en:Shan language|Shan]]<br />(code: <code>shn</code>) | [[:si:User:PK2|User page]] in [[:en:Sinhala language|Sinhala]]<br />(code: <code>si</code>) | [[:simple:User:PK2|User page]] in [[:en:Basic English|Basic English]]<br />(code: <code>simple</code>) | [[:sk:User:PK2|User page]] in [[:en:Slovak language|Slovak]]<br />(code: <code>sk</code>) | [[:skr:User:PK2|User page]] in [[:en:Saraiki language|Saraiki]]<br />(code: <code>skr</code>) | [[:sl:User:PK2|User page]] in [[:en:Slovene language|Slovene]]<br />(code: <code>sl</code>) | [[:sm:User:PK2|User page]] in [[:en:Samoan language|Samoan]]<br />(code: <code>sm</code>) | [[:smn:User:PK2|User page]] in [[:en:Inari Sámi language|Inari Sámi]]<br />(code: <code>smn</code>) | [[:sn:User:PK2|User page]] in [[:en:Shona language|Shona]]<br />(code: <code>sn</code>) | [[:so:User:PK2|User page]] in [[:en:Somali language|Somali]]<br />(code: <code>so</code>) | [[:sq:User:PK2|User page]] in [[:en:Albanian language|Albanian]]<br />(code: <code>sq</code>) |- | [[:sr:User:PK2|User page]] in [[:en:Serbian language|Serbian]]<br />(code: <code>sr</code>) | [[:srn:User:PK2|User page]] in [[:en:Sranan Tongo|Sranan Tongo]]<br />(code: <code>srn</code>) | [[:ss:User:PK2|User page]] in [[:en:Swazi language|Swazi]]<br />(code: <code>ss</code>) | [[:st:User:PK2|User page]] in [[:en:Sotho language|Sotho]]<br />(code: <code>st</code>) | [[:stq:User:PK2|User page]] in [[:en:Saterland Frisian language|Saterland Frisian]]<br />(code: <code>stq</code>) | [[:su:User:PK2|User page]] in [[:en:Sundanese language|Sundanese]]<br />(code: <code>su</code>) | [[:sv:User:PK2|User page]] in [[:en:Swedish language|Swedish]]<br />(code: <code>sv</code>) | [[:sw:User:PK2|User page]] in [[:en:Swahili language|Swahili]]<br />(code: <code>sw</code>) | [[:syl:User:PK2|User page]] in [[:en:Sylheti language|Sylheti]]<br />(code: <code>syl</code>) | [[:szl:User:PK2|User page]] in [[:en:Silesian language|Silesian]]<br />(code: <code>szl</code>) | [[:szy:User:PK2|User page]] in [[:en:Sakizaya language|Sakizaya]]<br />(code: <code>szy</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ T |- | [[:ta:User:PK2|User page]] in [[:en:Tamil language|Tamil]]<br />(code: <code>ta</code>) | [[:tay:User:PK2|User page]] in [[:en:Atayal language|Atayal]]<br />(code: <code>tay</code>) | [[:tcy:User:PK2|User page]] in [[:en:Tulu language|Tulu]]<br />(code: <code>tcy</code>) | [[:tdd:User:PK2|User page]] in [[:en:Tai Nuea language|Tai Nuea]]<br />(code: <code>tdd</code>) | [[:te:User:PK2|User page]] in [[:en:Telugu language|Telugu]]<br />(code: <code>te</code>) | [[:tet:User:PK2|User page]] in [[:en:Tetum language|Tetum]]<br />(code: <code>tet</code>) | [[:tg:User:PK2|User page]] in [[:en:Tajik language|Tajik]]<br />(code: <code>tg</code>) | [[:th:User:PK2|User page]] in [[:en:Thai language|Thai]]<br />(code: <code>th</code>) | [[:ti:User:PK2|User page]] in [[:en:Tigrinya language|Tigrinya]]<br />(code: <code>ti</code>) | [[:tig:User:PK2|User page]] in [[:en:Tigre language|Tigre]]<br />(code: <code>tig</code>) | [[:tk:User:PK2|User page]] in [[:en:Turkmen language|Turkmen]]<br />(code: <code>tk</code>) | [[:tl:User:PK2|User page]] in [[:en:Tagalog language|Tagalog]]<br />(code: <code>tl</code>) | [[:tly:User:PK2|User page]] in [[:en:Talysh language|Talysh]]<br />(code: <code>tly</code>) |- | [[:tn:User:PK2|User page]] in [[:en:Tswana language|Tswana]]<br />(code: <code>tn</code>) | [[:to:User:PK2|User page]] in [[:en:Tongan language|Tongan]]<br />(code: <code>to</code>) | [[:tok:User:PK2|User page]] in [[:en:Toki Pona|Toki Pona]]<br />(code: <code>tok</code>) | [[:tpi:User:PK2|User page]] in [[:en:Tok Pisin|Tok Pisin]]<br />(code: <code>tpi</code>) | [[:tr:User:PK2|User page]] in [[:en:Turkish language|Turkish]]<br />(code: <code>tr</code>) | [[:trv:User:PK2|User page]] in [[:en:Seediq language|Seediq]]<br />(code: <code>trv</code>) | [[:ts:User:PK2|User page]] in [[:en:Tsonga language|Tsonga]]<br />(code: <code>ts</code>) | [[:tt:User:PK2|User page]] in [[:en:Tatar language|Tatar]]<br />(code: <code>tt</code>) | [[:tum:User:PK2|User page]] in [[:en:Tumbuka language|Tumbuka]]<br />(code: <code>tum</code>) | [[:tw:User:PK2|User page]] in [[:en:Akan language|Akan]] (Twi)<br />(code: <code>tw</code>) | [[:ty:User:PK2|User page]] in [[:en:Tahitian language|Tahitian]]<br />(code: <code>ty</code>) | [[:tyv:User:PK2|User page]] in [[:en:Tuvan language|Tuvan]]<br />(code: <code>tyv</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ U |- | [[:udm:User:PK2|User page]] in [[:en:Udmurt language|Udmurt]]<br />(code: <code>udm</code>) | [[:ug:User:PK2|User page]] in [[:en:Uyghur language|Uyghur]]<br />(code: <code>ug</code>) | [[:uk:User:PK2|User page]] in [[:en:Ukrainian language|Ukrainian]]<br />(code: <code>uk</code>) | [[:ur:User:PK2|User page]] in [[:en:Urdu|Urdu]]<br />(code: <code>ur</code>) | [[:uz:User:PK2|User page]] in [[:en:Uzbek language|Uzbek]]<br />(code: <code>uz</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ V |- | [[:ve:User:PK2|User page]] in [[:en:Venda language|Venda]]<br />(code: <code>ve</code>) | [[:vec:User:PK2|User page]] in [[:en:Venetian language|Venetian]]<br />(code: <code>vec</code>) | [[:vep:User:PK2|User page]] in [[:en:Veps language|Veps]]<br />(code: <code>vep</code>) | [[:vi:User:PK2|User page]] in [[:en:Vietnamese language|Vietnamese]]<br />(code: <code>vi</code>) | [[:vls:User:PK2|User page]] in [[:en:West Flemish|West Flemish]]<br />(code: <code>vls</code>) | [[:vo:User:PK2|User page]] in [[:en:Volapük|Volapük]]<br />(code: <code>vo</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ W |- | [[:wa:User:PK2|User page]] in [[:en:Walloon language|Walloon]]<br />(code: <code>wa</code>) | [[:war:User:PK2|User page]] in [[:en:Waray language|Waray]]<br />(code: <code>war</code>) | [[:wo:User:PK2|User page]] in [[:en:Wolof language|Wolof]]<br />(code: <code>wo</code>) | [[:wuu:User:PK2|User page]] in [[:en:Wu Chinese|Wu Chinese]]<br />(code: <code>wuu</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ X |- | [[:xal:User:PK2|User page]] in [[:en:Oirat language|Oirat]] ([[:en:Kalmyk Oirat|Kalmyk Oirat]])<br />(code: <code>xal</code>) | [[:xh:User:PK2|User page]] in [[:en:Xhosa language|Xhosa]]<br />(code: <code>xh</code>) | [[:xmf:User:PK2|User page]] in [[:en:Mingrelian language|Mingrelian]]<br />(code: <code>xmf</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ Y |- | [[:yi:User:PK2|User page]] in [[:en:Yiddish|Yiddish]]<br />(code: <code>yi</code>) | [[:yo:User:PK2|User page]] in [[:en:Yoruba language|Yoruba]]<br />(code: <code>yo</code>) |} {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:85%" |+ Z |- | [[:za:User:PK2|User page]] in [[:en:Zhuang languages|Zhuang]] ([[:en:Standard Zhuang|Standard Zhuang]])<br />(code: <code>za</code>) | [[:zea:User:PK2|User page]] in [[:en:Zeelandic|Zeelandic]]<br />(code: <code>zea</code>) | [[:zgh:User:PK2|User page]] in [[:en:Standard Moroccan Amazigh|Standard Moroccan Amazigh]]<br />(code: <code>zgh</code>) | [[:zh:User:PK2|User page]] in [[:en:Chinese language|Chinese]] ([[:en:Mandarin Chinese|Mandarin Chinese]])<br />(code: <code>zh</code>) | [[:zh-classical:User:PK2|User page]] in [[:en:Classical Chinese|Classical Chinese]]<br />(code: <code>zh-classical</code>) | [[:zh-min-nan:User:PK2|User page]] in [[:en:Southern Min|Southern Min]]<br />(code: <code>zh-min-nan</code>) | [[:zh-yue:User:PK2|User page]] in [[:en:Cantonese|Cantonese]]<br />(code: <code>zh-yue</code>) | [[:zu:User:PK2|User page]] in [[:en:Zulu language|Zulu]]<br />(code: <code>zu</code>) |} dud3tixug1qffje4pl8q76cccmmhg8l Dirka po Italiji 2026 0 595394 6678832 6678313 2026-05-21T15:24:43Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6678832 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="10"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="9"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="8"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="7"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="6"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="6"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="4"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] enfxuzmkevso52jyqutxi9yaasv586y 6678833 6678832 2026-05-21T15:26:08Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6678833 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="11"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="10"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="8"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="7"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="7"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="5"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] bic7jns79lu9qtmp9mrd6jv3egiq5l5 Osnutek:Fani Čampa 118 595410 6679023 6638110 2026-05-22T07:43:05Z Ihana Aneta 242446 6679023 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> Leta Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://wikipedialibrary.wmflabs.org/|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana. == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] 19hq6hrxu2ty02av4uj5br53zg99ii4 Božičnica 0 596006 6678942 6606678 2026-05-21T21:42:27Z Marko3 1829 6678942 wikitext text/x-wiki '''Božíčnica''' je denarni dodatek, ki ga zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove ob koncu leta prejme vsak zaposleni.<ref>Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 12. 2025.</ref> Za razliko od trinajste plače je izplačana vsem delavcem v enakih zneskih.<ref>Pravni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 12. 2025.</ref> Koncept izplačil dodatkov ob koncu leta poznajo različne države. V Nemčiji dodatek imenujejo ''Weinachtsgeld'' (in je dodatno izplačilo poleg trinajste plače),<ref>{{Cite web|url=https://lexetius.com/2005,2717|title=BAG, Urteil vom 12. 10. 2005 – 10 AZR 640/04|website=lexetius.com|access-date=2020-04-28}}</ref> v številnih državah pa gre za neko obliko trinajste plače. V nekaterih državah so izplačila denarnih dodatkov ob koncu leta obvezna, na primer v Evropi v Grčiji (14. plača, izplačana v ob koncu leta, medtem ko se 13. plača izplača v času velikonočnih praznikov), Italiji (izplačana ob koncu leta), na Portugalskem (13. in 14. plača, izplačani ob koncu leta) in v Španiji (13. in 14. plača, izplačani ob koncu leta). Obstajajo pa tudi države, v katerih je izplačilo 13. plače neobvezno, a je postalo poslovni običaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zsss.si/sindikalni-abc/poslovna-uspesnost/|title=Plačilo za poslovno uspešnost|accessdate=28. 12. 2025|publisher=Zveza svobodnih sindikatov Slovenije}}</ref> V Sloveniji božičnica v preteklosti ni bila zakonsko predpisana. Delodajalci pred letom 2025 niso bili obvezani izplačati božičnice, razen če je to bilo določeno s [[Kolektivna pogodba|kolektivno pogodbo]], pogodbo o zaposlitvi ali internimi akti podjetja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://pravniknadlani.si/oznaka/bozicnica/|title=Božičnica|accessdate=28. 12. 2025}}</ref> Vendar pa so božičnice postale del poslovne prakse in kulturnega običaja v številnih podjetjih, zlasti če je bilo poslovanje uspešno.<ref name=":0" /> Novembra 2025 je slovenska vlada s sprejetjem Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov uzakonila obvezno izplačilo božičnice (ki se v zakonu imenuje '''zimski regres'''). Po tem zakonu ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice [[Minimalna plača|minimalne plače]] v Republiki Sloveniji, ki mora biti izplačan v denarni obliki. Če je delavec sklenil delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.<ref>Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), Uradni list RS, št. 91/25.</ref> Delavcu mora delodajalec izplačati zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega leta. Za leto 2025 je znesek božičnice znašal 638,86 evra.<ref>https://www.gov.si/novice/2025-11-24-podrobneje-o-pravici-do-zimskega-regresa/, vpogled: 28. 12. 2025.</ref> == Beseda leta == Beseda božičnica je postala [[beseda leta]] 2025. Gre za izbor besede, ki je najbolj zaznamovala leto in ki ga vsako leto prireja [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Med desetimi kandidatkami, ki jih predlaga komisija, so ljudje za zmagovalko izbrali besedo božičnica. Beseda se v današnjem najpogostejšem pomenu v slovarjih pojavlja šele od nedavnega. Prej je imela beseda zlasti pomen 'božična prireditev', v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju z letnico izida 1984/95 pa ta beseda pomeni 'božično pesem', 'božično darilo' ali 'božično drevo'.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/dvoma-ni-vec-leto-2025-je-najbolj-zaznamovala-bozicnica|title=Imamo jo – besedo leta|date=7. 1. 2026|accessdate=7. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref><ref>Pleteršnik, Maks. (2014). Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. www.fran.si. Dostop 7. 1. 2026.</ref> == Glej tudi == * [[regres za letni dopust]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dohodek]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:2025 v politiki]] 6r0l1q4tbz71e8zkc44gp8tkkytsquu Jožef Muršec 0 597882 6678799 6627345 2026-05-21T13:22:24Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski duhovniki]]; dodal [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=[[Slovenci|Slovenec]]}} '''Jožef Muršec - Živkov''' (tudi '''Josip Muršec''', [[Nemščina|nemško]] '''Joseph Murſchitz'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02946 {{!}} 192 Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-bolfenk-v-slovenskih-goricah/02946/?pg=56|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05}}</ref> ali '''Josef Mursec'''<ref>{{Navedi splet|title=Indeks smrti 1884-1932 - 1435 {{!}} Gradec - Sv. Andrej (mesto in država) {{!}} Štajerska: Graško-sekavška nadškofija {{!}} Avstrija{{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/graz-seckau/graz-st-andrae-stadt-und-land/1435/?pg=114|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-08}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[jezikoslovec]], [[narodni buditelj]], [[organizator]], [[Pedagogika|pedagog]], [[pisatelj]], [[publicist]] in [[teolog]], * [[1. marec]] [[1807]], [[Biš]], [[Slovenske gorice]], † [[25. oktober]] [[1895]], [[Gradec]]. Muršec velja za enega ključnih slovenskih narodnih buditeljev na [[Slovenska Štajerska|Štajerskem]] in podpornikov političnega programa [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]], osrednjo organizacijsko osebnost leta 1848 in slovenskega narodno-političnega publicista večjega formata. Njegovo delo je pomembno prispevalo k utrditvi slovenske narodne zavesti, razvoju slovenskega jezika in uveljavitvi slovenščine v šolstvu, Cerkvi in javnem življenju. == Življenje == [[Slika:Jožef Muršec here-was-born plaque.jpg|sličica|Napis na Muršcovi rojstni hiši]] Rodil se je v kmečki družini, očetu Janezu in Katarini (Katreji) (roj. Kranjc), v Bišu v [[Župnija Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah|župniji Sv. Bolfenka v Slovenskih goricah]].<ref name=":0" /> Ljudsko šolo je obiskoval najprej doma (1814–1815), nato pri [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Sv. Lenartu v Slovenskih goricah]] (1815–1817), kjer je bil njegov stric dekan. Leta 1817 je nadaljeval šolanje v Mariboru, kjer je obiskoval tretji razred, med letoma 1818 in 1825 pa gimnazijo. Po maturi je odšel v [[Gradec]], kjer je študiral na liceju (1825–1827) in nato bogoslovje (1827–1831). Leta 1830 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je od julija 1831 služboval pri [[Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Antonu v Slovenskih goricah]], že po treh mesecih pa je bil premeščen v [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|župnijo Sv. Miklavža pri Ormožu]]. Ob novem letu 1833 je prišel v [[Ptuj]], kjer je bil od leta 1834 tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka, leta 1839 pa imenovan za vikarja. Med letoma 1839 in 1846 je v Gradcu deloval kot učitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj v plemiški družini Friedau. Po priporočilu svojega delodajalca je bil leta 1845 imenovan za veroučitelja na novoustanovljeni graški realki. Leta 1846 je v Gradcu doktoriral iz teologije in nastopil službo. Leta 1851 ga je minister Thun poslal na Hrvaško kot vladnega komisarja za uvajanje mature na reformiranih gimnazijah, vendar je v [[Senj|Senju]] zbolel in se leta 1852 vrnil v Gradec, kjer je do upokojitve leta 1870 poučeval na realki. Po upokojitvi je ostal v Gradcu, poučeval verouk v zavodu Vincentinum in slovenščino slovenskim gojencem malega semenišča. Leta 1879 je bil imenovan za lavantinskega konsistorialnega svetnika, leta 1890 ob biserni maši pa za sekovskega. Umrl je 25. oktobra 1895 v Gradcu, pokopan pa je bil v rojstni župniji. == Narodno in jezikovno delovanje == Že kot kaplan pri Sv. Miklavžu je Muršec prišel v stik s [[Stanko Vraz|Stankom Vrazom]], ki je močno vplival na njegovo narodno zavest. Pod njegovim vplivom se je začel sistematično ukvarjati z zbiranjem ljudskih pesmi, pregovorov, pripovedk in pravljic ter z zapisovanjem slovenskih rastlinskih imen, ki jih je zbral okoli tisoč. Leta 1832 je napisal svojo prvo priložnostno pesem. V [[Ptuj|Ptuju]] sta nanj vplivala [[Anton Krempl]] in [[Davorin Trstenjak]], ki sta ga uvedla v ilirsko gibanje in v dejavnost graškega Slavjanskega društva. S študijem slovanskih in romanskih jezikov se je njegova narodna zavest še poglobila, ob izhajanju [[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijskih in rokodelskih novic]] pa je že sodil med dejavne ilirce. Muršec je sodeloval pri zbiranju narodnega gradiva za slovarje in literarne projekte: pomagal je Vrazu pri Narodnih pesmih, sodeloval z Murkom in Štefanom Kočevarjem pri slovarskem delu ter prevzel pomemben delež pri pripravi ilirskega slovarja, ki pa ni bil dokončan. Z rastlinskimi imeni je prispeval k slovarjem [[Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], [[Franc Miklošič|Franca viteza Miklošiča]] in pozneje [[Anton Janežič|Antona Janežiča]]. S Petrom Kozlerjem je sodeloval pri izdelavi [[Kozlerjev zemljevid|''Zemljovida Slovenske dežele in pokrajin'']]. == Slovnica in šolstvo == [[Slika:Jožef Muršec - Kratka slovenska slovnica za pervence.pdf|sličica|Kratka slovenska slovnica za pervence, 1847]] Leta 1847 je v Gradcu izdal delo ''Kratka slovenska slovnica za prvence'', prvo slovensko slovnico po Vodniku, napisano v slovenskem jeziku. Slovnica se je opirala predvsem na Murkovo delo, vendar jo je Muršec poenostavil in prilagodil šolskim potrebam. Čeprav ni razrešila vseh odprtih slovničnih vprašanj, zlasti v skladnji, je pomembno prispevala k poenotenju slovenskega knjižnega jezika na Štajerskem in dokončno odpravila samostojni vzhodnoštajerski knjižni jezik. Na podlagi slovnice je Muršec dosledno zagovarjal uvedbo slovenščine v šole in urade, o čemer je pisal v strokovnih in časopisnih člankih v letih 1848–1859. == Revolucionarno leto 1848 == Leto 1848 predstavlja vrhunec Murščevega javnega delovanja. Dne 16. aprila 1848 je v Gradcu soustanovil društvo Slovenija in postal njegov tajnik. Kot izvrševalni voditelj je imel ključno vlogo pri organizaciji slovenskega narodnega gibanja na Štajerskem. V časniku ''[[Grazer Zeitung]]'' je objavil programski članek ''Theilweise Beleuchtung der drückenden Sprach- und damit verknüpften Lebensverhältnisse der Slovenen in Steiermark, Krain, Kärnten, Istrien, im Triester und Görzgebiete'', ki velja za prvo pomembno slovensko žurnalistično delo. V njem je s stališča naravnega prava utemeljil pravico slovenskega naroda do lastnega jezika v šoli, upravi in javnem življenju ter ostro kritiziral raznarodovalno delovanje šolstva in uradništva. Kot tajnik Slovenije je vodil agitacijo za narodne barve, sodelovanje s slovanskimi shodi v [[Praga|Pragi]] in [[Zagreb|Zagrebu]], nasprotovanje frankfurtskemu parlamentu ter politično delovanje na Štajerskem. Po preoblikovanju Slovenije v literarno društvo je napisal njeno zgodovino, ki se hrani v deželnem arhivu v Gradcu. == Poznejše delovanje == Po zatrtju revolucionarnega gibanja se je Muršec umaknil iz neposredne politike in se usmeril v cerkveno in publicistično dejavnost. Pisal je za [[Drobtinice]], Slovenski bogoljub, [[Učiteljski tovariš]] in druge revije, objavljal razprave etične, gospodarske in verske vsebine ter spodbujal uporabo slovenščine v cerkveni praksi. Zavzemal se je za vpis osebnih in krajevnih imen v slovenskem jeziku v [[matične knjige]] lavantinske škofije. Med njegovimi pomembnejšimi deli so Bogočastje (1850), razprava Narava in človek v svoji pravi složnosti (1867) ter pozno delo Modroversko krmilo. Objavljal je tudi priložnostne pesmi nabožne in idilične vsebine, ki so bile izdane ob njegovi zlati maši leta 1880. Vse življenje je podpiral slovensko dijaštvo, šole, cerkve in društva, zlasti v domačem okolju, ter skrbel za gospodarski napredek Slovenskih goric, predvsem s pospeševanjem sadjarstva. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=382547|avtor=Baš, Franjo|ime=Muršec, Jožef|vir=SBL}} * {{cite article|last=Granda|first=Stane|title=Dr. Jožef Muršec-Živkov v revolucionarnem letu 1848/49|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume=55|issue=1|year=2007|pages=29–40|issn=0023-4923|language=sl|cobiss=26230573|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9JRCXMC}} * {{cite book|title=Murščev zbornik|year=2025|publisher=Slavistično društvo|location=Maribor; Selnica ob Dravi|language=sl|cobiss=228957187|editor=Bister|editor-first=Feliks J.}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Muršec, Jožef}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] aijqig7knmn6i14jpgyfqg0clufarc0 Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2026 5 598965 6678876 6662652 2026-05-21T17:24:46Z ~2026-30539-61 260314 6678876 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Država z zvezdico == Ali država z zvezdico ne sodeluje? Češka ima vseeno seznam? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:17, 24. marec 2026 (CET) : Prispevki o državah z zvezdico štejejo za naš natečaj kot vsi drugi. Zvezdica pomeni, da wikiskupnost te države letos ne organizira tekmovanja, to pa pomeni, da ni med obveznimi državami za [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:31, 24. marec 2026 (CET) : Na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]] je napisano tole: The CEE Spring Barnstar! '''Check the list frequently, because some communities might start after the official start of the contest!''' Users that created articles about all of the following countries: Albania, Armenia, Aromanian, Austria, Azerbaijan, Bashkortostan, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Chuvasz, Crimean Tatars, Croatia, Greece, Hungary, Kazakhstan, Kosovo, Latvia, Lithuania, Malta, North Macedonia, Novgorodian, Poland, Romania and Moldova, Serbia, Slovakia, Slovenia, Tatars, Ukraine. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:05, 25. marec 2026 (CET) :: Ta seznam je lanski in še čakamo, da objavijo posodobljenega. Hm, tisto o posodabljanju seznama skupnosti mi je novo. Včasih je bilo tako, da skupnosti, ki prijavijo sodelovanje po 21. marcu, pač niso obvezne za hall of fame. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:14, 25. marec 2026 (CET) :: [[:m:Talk:Wikimedia_CEE_Spring_2026#CEE_Spring_2026_Timeline|Pravijo]], da je letošnji seznam "obveznih" potrjen in bo kmalu objavljen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 25. marec 2026 (CET) : Ali že imamo seznam obveznih držav ?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:20, 31. marec 2026 (CEST) == Zgodovina Azerbajdžana == Na prvem seznamu člankov '1000 nujnih' je bila tudi Zgodovina Azerbajdžana. To še vedno drži ali ne? [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:40, 4. april 2026 (CEST) :{{ping|Octopus}} drži, seveda. Samo snel sem jo s seznama, ker si začel članek. Tisti seznam je mišljen kot seznam idej za pisanje; bonus bo podeljen za vse članke, ki bodo izboljšali pokritost razširjenega seznama "nujnih" tem - lahko pobrskaš sam po [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|izvornem seznamu]] in najdeš CEE teme za pisanje v njem, le da boš moral sam pogledati, če je obstoječi članek dovolj kratek, da bo z razširitvijo uvrščen v višji velikostni razred. Tako kot na primer članek o [[Lvov]]u, ki ga je razširila {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, bo štel tudi za bonus, če ga bo uvrstila med svoje prispevke. Manjkajoči so vsi v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|našem seznamu]], če si v dvomih glede kake konkretne teme pa kar vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:48, 7. april 2026 (CEST) ::Zdaj mi je vse jasno. Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 8. april 2026 (CEST) == Severni Kavkaz == A bi "Čečenija in Dagestan" preuredili v Severni kavkaz v predlogi {{tl|CEE Pomlad 2026}}? Tako kot je to poimenovano v seznamih člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 9. april 2026 (CEST) : Skupnost se je letos [[:meta:Wikimedia_CEE_Spring_2026/Participants#CEE_region|prijavila]] kot "Chechnya, Dagestan" in to sem upošteval. Strogo po pravilih je torej tudi pogoj za hall of fame, da napišeš članek prav o Čečeniji ali Dagestanu (čeprav dvomim, da bi v resnici bili tako strogi, glede na to, da po mojem občutku mednarodna organizacija letos poteka rahlo po liniji najmanjšega odpora in še sami niso opazili razlike – ali pa so se je odločili ne opaziti, da jim ne bi bilo treba popravljati toliko povezav). Kogar bi veselilo pisati o Severni Osetiji, Ingušetiji, Kabardino-Balkariji ali Čerkeziji, pa lahko prispevke umesti v kategorijo Rusija in bodo ravno tako šteli za natečaj. :) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:49, 9. april 2026 (CEST) == Brez države v meta statistiki? == Zakaj je 9 naših člankov v [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics]] označenih kot "empty" (brez države)? Sem poskušala ugotoviti, pa mi ni jasno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:32, 17. april 2026 (CEST) : In kam je izginil [[:meta:Wikimedia_CEE_Spring_2026/Statistics/Article_list#sl|spisek naših napisanih člankov]]? Očitno ima bot, ki sestavlja statistiko, neke težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:37, 17. april 2026 (CEST) {{ping|Yerpo|Upwinxp}} Seznam je na meti sedaj nazaj. Ostalo se še raziskuje - problem je pa še v nekategoriziranih člankih. Tule je pogovor na meti [[m:Talk:Wikimedia CEE Spring 2026#Empty category and sl vanished from Article list statistic]]. Mogoče lahko kdo tam kaj pripomne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:33, 19. april 2026 (CEST) https://www.mediawiki.org/wiki/Help:CirrusSearch [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-30539-61|&#126;2026-30539-61]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-30539-61|pogovor]]) 19:24, 21. maj 2026 (CEST) s5ciwvd1h76rt2y9d96jxxegwhzxmjs 6678883 6678876 2026-05-21T18:22:20Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30539-61|~2026-30539-61]] ([[User talk:~2026-30539-61|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6661734 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Država z zvezdico == Ali država z zvezdico ne sodeluje? Češka ima vseeno seznam? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:17, 24. marec 2026 (CET) : Prispevki o državah z zvezdico štejejo za naš natečaj kot vsi drugi. Zvezdica pomeni, da wikiskupnost te države letos ne organizira tekmovanja, to pa pomeni, da ni med obveznimi državami za [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:31, 24. marec 2026 (CET) : Na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]] je napisano tole: The CEE Spring Barnstar! '''Check the list frequently, because some communities might start after the official start of the contest!''' Users that created articles about all of the following countries: Albania, Armenia, Aromanian, Austria, Azerbaijan, Bashkortostan, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Chuvasz, Crimean Tatars, Croatia, Greece, Hungary, Kazakhstan, Kosovo, Latvia, Lithuania, Malta, North Macedonia, Novgorodian, Poland, Romania and Moldova, Serbia, Slovakia, Slovenia, Tatars, Ukraine. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:05, 25. marec 2026 (CET) :: Ta seznam je lanski in še čakamo, da objavijo posodobljenega. Hm, tisto o posodabljanju seznama skupnosti mi je novo. Včasih je bilo tako, da skupnosti, ki prijavijo sodelovanje po 21. marcu, pač niso obvezne za hall of fame. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:14, 25. marec 2026 (CET) :: [[:m:Talk:Wikimedia_CEE_Spring_2026#CEE_Spring_2026_Timeline|Pravijo]], da je letošnji seznam "obveznih" potrjen in bo kmalu objavljen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 25. marec 2026 (CET) : Ali že imamo seznam obveznih držav ?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:20, 31. marec 2026 (CEST) == Zgodovina Azerbajdžana == Na prvem seznamu člankov '1000 nujnih' je bila tudi Zgodovina Azerbajdžana. To še vedno drži ali ne? [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:40, 4. april 2026 (CEST) :{{ping|Octopus}} drži, seveda. Samo snel sem jo s seznama, ker si začel članek. Tisti seznam je mišljen kot seznam idej za pisanje; bonus bo podeljen za vse članke, ki bodo izboljšali pokritost razširjenega seznama "nujnih" tem - lahko pobrskaš sam po [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|izvornem seznamu]] in najdeš CEE teme za pisanje v njem, le da boš moral sam pogledati, če je obstoječi članek dovolj kratek, da bo z razširitvijo uvrščen v višji velikostni razred. Tako kot na primer članek o [[Lvov]]u, ki ga je razširila {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, bo štel tudi za bonus, če ga bo uvrstila med svoje prispevke. Manjkajoči so vsi v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|našem seznamu]], če si v dvomih glede kake konkretne teme pa kar vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:48, 7. april 2026 (CEST) ::Zdaj mi je vse jasno. Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 8. april 2026 (CEST) == Severni Kavkaz == A bi "Čečenija in Dagestan" preuredili v Severni kavkaz v predlogi {{tl|CEE Pomlad 2026}}? Tako kot je to poimenovano v seznamih člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 9. april 2026 (CEST) : Skupnost se je letos [[:meta:Wikimedia_CEE_Spring_2026/Participants#CEE_region|prijavila]] kot "Chechnya, Dagestan" in to sem upošteval. Strogo po pravilih je torej tudi pogoj za hall of fame, da napišeš članek prav o Čečeniji ali Dagestanu (čeprav dvomim, da bi v resnici bili tako strogi, glede na to, da po mojem občutku mednarodna organizacija letos poteka rahlo po liniji najmanjšega odpora in še sami niso opazili razlike – ali pa so se je odločili ne opaziti, da jim ne bi bilo treba popravljati toliko povezav). Kogar bi veselilo pisati o Severni Osetiji, Ingušetiji, Kabardino-Balkariji ali Čerkeziji, pa lahko prispevke umesti v kategorijo Rusija in bodo ravno tako šteli za natečaj. :) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:49, 9. april 2026 (CEST) == Brez države v meta statistiki? == Zakaj je 9 naših člankov v [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics]] označenih kot "empty" (brez države)? Sem poskušala ugotoviti, pa mi ni jasno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:32, 17. april 2026 (CEST) : In kam je izginil [[:meta:Wikimedia_CEE_Spring_2026/Statistics/Article_list#sl|spisek naših napisanih člankov]]? Očitno ima bot, ki sestavlja statistiko, neke težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:37, 17. april 2026 (CEST) {{ping|Yerpo|Upwinxp}} Seznam je na meti sedaj nazaj. Ostalo se še raziskuje - problem je pa še v nekategoriziranih člankih. Tule je pogovor na meti [[m:Talk:Wikimedia CEE Spring 2026#Empty category and sl vanished from Article list statistic]]. Mogoče lahko kdo tam kaj pripomne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:33, 19. april 2026 (CEST) kzk9ls5nf3egwz4r4oyhh19thj40qjh Oskar Simčič 0 598999 6678800 6639675 2026-05-21T13:22:42Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Slovenski duhovniki]]; dodal [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678800 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Oskar Simčič''', slovenski [[duhovnik]], škofov vikar, [[kulturni delavec]], * [[4. maj]] [[1926]], [[Medana]], † [[3. avgust]] [[2022]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Goriška brda|Brdih]], v [[Medana|Medani]], oče je bil Anton, mati Marija (rojenaPolenčič). Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju a v italijanščini, saj je [[Fašizem v Italiji|fašizem]] prepovedal slovenske šole, nato je eno leto obiskoval strokovno-tehnično šolo v [[Krmin|Krminu]]. Leta 1939 je zaključil klasično gimnazijo in licej v Malem semenišču v [[Gorica|Gorici]], kjer ga je učil slovenščino dr. [[Anton Kacin]]. Med drugo svetovno vojno (1940-45) se je šolal v Malem semenišču v [[Videm, Italija|Vidmu]] (Castellerio), nato je med leti 1947 in 1951 študiral bogoslovje v Gorici, kjer je bil posvečen v duhovnika 2. julija 1951. Leta 1951 so ga imenovali za prefekta v Alojzijevišču v Gorici, oktobra naslednjega leta je v [[Rim|Rimu]] nadaljeval bogoslovni študij in dosegel leta 1954 magisterij (licenco) na Teološki fakulteti [[Gregorijana|Papeške univerze Gregorijana]]. Leta 1956 so ga imenovali za kaplana v [[Števerjan|Števerjanu]], leta 1961 je postal župnijski upravitelj, 26. oktobra 1964 je prevzel v soupravo tudi duhovnijo na Jazbinah. Leta 1969 je postal župnik v [[Števerjan|Števerjanu]], a se je konec leta 1972 odpovedal števerjanski župniji in se vrnil v Rim, da bi dopolnil študij na Gregorijanski univerzi. Takrat je bival v slovenskem papeškem zavodu [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Slovenik]] v Rimu. Doktorat iz teologije je dosegel 19. decembra 1974 z disertacijo ''Versko izkustvo in izkustvena govorica v spisih Frančiška Asiškega,'' moderator mu je bil znani jezuit, teolog in pesnik dr. [[Karel Vladimir Truhlar]].<ref>{{Navedi splet|title=Simčič, Oskar (1926–2022) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi945740/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-03-04}}</ref> Vrnil se je v Gorico in leta 1974 ga je nadškof [[Pietro Cocolin]] imenoval za kanonika-penitenciarja goriškega stolnega kapitlja. V šolskem letu 1975/76 je sprejel službo kateheta na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] Trubar v Gorici in tu je bil pet let tudi podravnatelj. Učil je tudi moralno teologijo na videmski bogoslovni šoli. 14. decembra 1978 mu je nadškof Cocolin podelil tudi odgovorno službo škofijskega vikarja za slovenske vernike [[Goriška nadškofija|goriške nadškofije]]. Leta 1979 so ga imenovali za sodnika pri cerkvenem sodišču Treh Benečij za zakonske pravde (s sedežem najprej v [[Benetke|Benetkah]], od leta 1986 pa v [[Padova|Padovi]]), leta 1983 je stopil v zbor škofovih svetovalcev. Čeprav je imel ogromno obveznosti, je skrbel tudi za slovenske vernike v [[Milano|Milanu]], z njimi se je srečeval vsako tretjo nedeljo v mesecu in maševal v slovenščini v cerkvi sv. Tomaža, do leta 2000, ko je to obveznost prevzel [[Karel Bolčina]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Spoštovani in dragi msgr. Oskar Simčič! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/umrl-je-msgr-oskar-simcic-2/|website=Noviglas|date=2022-08-10|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V Milano je s seboj peljal tudi razne otroške oziroma odrasle cerkvene zbore iz Goriškega, da bi prepevali med bogoslužjem, po sv. maši se je slovenska milanska skupnost zbirala v bližnjih prostorih cerkve in z družabnostjo ter s kulturnim programom obogatila nedeljske popoldneve.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl znani goriški duhovnik msgr. Oskar Simčič|url=https://blagovest.si/cerkev-v-sloveniji/umrl-znani-goriski-duhovnik-msgr-oskar-simcic/|website=Blagovest|date=2022-08-03|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Oskar Simčič je pustil močen pečat v [[Števerjan|Števerjanu]], saj je bil duša in motor tudi kulturnega delovanja. Že kot kaplan je prepričal tedanjega župnika [[Ciril Sedej|Cirila Sedeja]], da je prodal kmetije v cerkveni lasti in tudi s temi sredstvi je leta 1958 poskrbel za odkup in obnovo stavbe, ki je bila v lasti družine Formentini in bližnje Borovce; po temeljiti obnovi objekta pa so župnijski dom odprli leta 1969.<ref>{{Navedi splet|title=Danes slovo od Oskarja Simčiča, pustil je sled v mnogih sredinah|url=https://www.primorski.eu/goriska/danes-slovo-od-oskarja-simcica-pustil-je-sled-v-mnogih-sredinah-BC1172627|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-04|language=sl|first=Costanza|last=Frandolic {{!}}}}</ref> Simčič je mnogo deloval na kulturnem področju na Goriškem nasploh, saj je več let predsedoval [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]] in si prizadeval za sodelovanje med Goriško, [[Celovška Mohorjeva družba|Celovško]] in [[Celjska Mohorjeva družba|Celjsko]] [[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjevo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl Oskar Simčič {{!}} Družina Arhiv|url=https://arhiv.druzina.si/clanek/umrl-oskar-simcic|website=Umrl Oskar Simčič {{!}} Družina Arhiv|accessdate=2026-03-04|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Zelo je podpiral združitve tednikov [[Novi list]] in [[Katoliški glas]] v sedanji [[Novi glas]], kar so leta 1996 tudi uresničili.<ref name=":0" /> Bil je tudi ploden publicist, saj je pisal za razne medije<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je msgr. Oskar Simčič|url=https://radio.ognjisce.si/sl/253/novice/34941/umrl-je-msgr-oskar-simcic.htm|website=Radio Ognjišče|date=2022-08-04|accessdate=2026-03-04|language=sl|first=Tone Gorjup, Radio|last=Ognjišče}}</ref> in sodeloval je tudi pri geslih za [[Primorski slovenski biografski leksikon]].<ref>{{Navedi splet|title=Simčič, Oskar (avtor člankov) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/avtor/Sm%C4%8D/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-03-04}}</ref> Leta 2017 so mu podelili [[priznanje Kazimir Humar]] za njegovo nesebično delo v prid [[Slovenci v Italiji|Slovencev v Italiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Steber slovenske narodne skupnosti v Gorici|url=https://radio.ognjisce.si/sl/208/utrip/28632/steber-slovenske-narodne-skupnosti-v-gorici.htm|website=Radio Ognjišče|date=2018-12-01|accessdate=2026-03-04|language=sl|first=Matjaž Merljak, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Simčič, Oskar}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] e1p84lvpfgu7fsgpm4dnssnldhs0j0d Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6678850 6678117 2026-05-21T16:06:08Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Vidinski sandžak 6678850 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-18 06:40:58 CEST smo bili s 468 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Pinky sl}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] l6u4wb90w5hftt5s94jtbzzrcnlrthf 6678888 6678850 2026-05-21T18:24:07Z Yerpo 8417 +1 6678888 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-21 16:49:33 CEST smo bili s 482 prispevki na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Pinky sl}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] mjfm3zw60ggoysdc0ezxcmkaffk0prq 6678986 6678888 2026-05-22T05:37:13Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Hajduk Veljko 6678986 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-21 16:49:33 CEST smo bili s 482 prispevki na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Pinky sl}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 3n6ipgew4h8xblbc6h4uwhiovraeubd 6679060 6678986 2026-05-22T09:31:23Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ pokol knezov 6679060 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-21 16:49:33 CEST smo bili s 482 prispevki na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Pinky sl}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] fj473tr21l3a2821tma3b6iu0kiz23d Osnutek:Marko Robnik Šikonja 118 600245 6679034 6677383 2026-05-22T07:54:04Z TincaL 257387 Pregled slovnice, odstranitev fotografije 6679034 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260331124747|u=TincaL|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | citizenship = slovensko | education = Doktor računalništva in informatike, 2001 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko | alma_mater = Univerza v Ljubljani | occupation = Visokošolski učitelj, redni profesor in znanstveni svetnik s področja računalništva in informatike | notable_works = [https://doi.org/10.1023/A:1025667309714 Razvoj in analiza algoritma RReliefF za ocenjevanje atributov v strojnem učenju]. Vodenje in razvoj številnih odprtih velikih jezikovnih modelov, npr. [https://huggingface.co/EMBEDDIA/sloberta modela SloBERTa] in [https://huggingface.co/cjvt/GaMS3-12B-Instruct GaMS3]. Razvoj in uporaba metodologij razlage za napovedne modele strojnega učenja. | children = | parents = | relatives = | callsign = | awards = Informacijska jagoda IJS (2025) Odlični v znanosti (s soavtorji), nagrada Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) v letu 2023 Najodličnejši raziskovalni dosežek Univerze v Ljubljani v letu 2018: Slovar sopomenk sodobne slovenščine: odzivni slovar (soavtor) Zlata plaketa Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda univerze (2015). | Področje dela = Umetna inteligenca, strojno učenje, jezikovne tehnologije, veliki jezikovni modeli | module2 = | module3 = | module4 = | module5 = | module6 = | signature = | signature_alt = | signature_size = | website = https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/marko-robnik-sikonja | footnotes = | box_width = }} '''Marko Robnik-Šikonja''' je redni profesor računalništva in informatike na [https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/marko-robnik-sikonja Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]. Raziskovalno se ukvarja s področji strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja, jezikovnih tehnologij in praktične rabe analize podatkov. Njegovi najpomembnejši znanstveni rezultati so s področij ocenjevanja kakovosti atributov, obdelave naravnega jezika, analize omrežij, ansambelskega učenja, razlage napovednih modelov in generiranja delno umetnih podatkov. Je avtor več kot 250 znanstvenih publikacij, ki so po podatkih iz baze [https://scholar.google.com/citations?user=Bo-VQjkAAAAJ&hl=en&oi=ao Google Scholar citirane več kot 10.000 krat]. Je avtor več odprtokodnih orodij za strojno učenje in obdelavo naravnega jezika ter številnih podatkovnih zbirk in učnih množic. Je vodja več velikih nacionalnih in mednarodnih projektov in urednik več SCI revij. Za svoje delo in dosežke je prejel več nagrad, med drugim Informacijsko jagodo<ref>{{Navedi splet|title=Prejeli smo Informacijsko jagodo za razvoj velikega generativnega jezikovnega modela za slovenščino|url=https://www.cjvt.si/blog/prejeli-smo-informacijsko-jagodo-za-razvoj-velikega-generativnega-jezikovnega-modela-za-slovenscino/|website=CJVT|date=2025-10-10|accessdate=2026-03-31|language=sl-SI|last=tincal}}</ref> za razvoj velikega jezikovnega modela za slovenščino GaMS. Procese razvoja velikih jezikovnih modelov ter poglede na napredek umetne inteligence je predstavil v osrednjih slovenskih medijih, kot so Delo<ref>{{Navedi splet|title=Velika zbiralna akcija besed za slovenski chatgpt|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/velika-zbiralna-akcija-besed-za-slovenski-chatgpt|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref>, RTV Slovenija<ref>{{Citat|title=Tehnološke možnosti velikih digitalnih jezikovnih modelov v slovenščini|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/126780558/175186069|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref>, Dnevnik<ref>{{Navedi splet|title=Umetna inteligenca se uči slovenščine|url=https://www.dnevnik.si/kultura/splosno/umetna-inteligenca-se-uci-slovenscine-2713804/|website=www.dnevnik.si|date=2025-01-24|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref>, Planet TV<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja GaMS - slovenski ChatGPT|url=https://www.planet-tv.si/clanek/prihaja-gams-slovenski-chatgpt/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> in Slovenska tiskovna agencija<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Med novostmi CJVT tudi gradnja velikega jezikovnega modela za slovenščino|url=https://znanost.sta.si/3404496/med-novostmi-cjvt-tudi-gradnja-velikega-jezikovnega-modela-za-slovenscino|website=znanost.sta.si|accessdate=2026-03-31}}</ref>. ==Življenje== Obiskoval je Osnovno šolo Mislinja, kjer je šolanje zaključil leta 1984, nato pa nadaljeval izobraževanje na Centru srednjih šol Velenje, smer računalništvo, ki ga je končal leta 1988. Študijsko pot je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo leta 1993 diplomiral iz računalništva in informatike ter med študijem prejel več nagrad za odličen uspeh. Podiplomski študij je zaključil na Fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer je leta 1997 magistriral in leta 2001 doktoriral. Poročen je z Jožico Robnik-Šikonja, profesorico francoskega in angleškega jezika, in je oče dveh sinov. Jakob Robnik je doktoriral iz astrofizike na University of California, Berkeley (2026), Matic Robnik pa je magistriral iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (2025). Poleg strokovnih del je napisal tudi mladinski roman [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J6VNQFQ7 Zeleni gral (Genija, 2010)] in zgodbi v verzih Zgodba iz Zgodozemlje (2015); A Tale from Taleland (2015).[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IRRVN2M] ==Delo== Od leta 2018 je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. === Projekti === Je koordinator evropskega projekta [https://ai4dh.eu/ EU ERA Chair AI4DH: Artificial Intelligence for Digital Humanities] (2025–2030), koordinator partnerjev projekta ELEXAI: European Lexicographic Infrastructure for Artificial Intelligence (2026–2029), koordinator projekta [https://www.cjvt.si/llm4dh/ LLM4DH: Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko] (2024–2027), vodja tehnične izvedbe projekta [https://povejmo.si/ PoVeJMO: Prilagodljiva obdelava naravnega jezika s pomočjo velikih jezikovnih modelov] in vodja podprojekta SloLLaMA: odprtodostopni računsko učinkoviti veliki jezikovni modeli za slovenščino (2023–2026). Bil je koordinator partnerjev in tehnični vodja projekta EMBEDDIA: Medjezične vektorske vložitve za manj zastopane jezike v medijski industriji (2019–2022) ter vodja partnerja projekta Jezikovni viri in tehnologije za slovenski jezik (2019–2025). ==== Evropski center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki ==== [https://ai4dh.eu/ ERA Chair projekt AI4DH] vzpostavlja interdisciplinarni Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki. Center raziskovalcem s področja humanistike in družboslovja nudi podporo pri uporabi orodij umetne inteligence, strojnega učenja in analize podatkov. Na voljo je vrhunska infrastruktura za razvoj modelov umetne inteligence, vključno z velikimi jezikovnimi modeli, ter strokovna pomoč pri oblikovanju novih pristopov. Ob tem projekt odpira tudi vprašanja etične rabe umetne inteligence. Center podpira prijavo projektov s področja umetne inteligence v humanistiki, prijaviteljem pa omogoča tudi gostovanje na Univerzi v Ljubljani. ==== '''Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko''' ==== Projekt Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko krepi interdisciplinarno povezovanje   digitalne humanistike, jezikovnih tehnologij in umetne inteligence v slovenskem prostoru. Digitalna humanistika združuje humanistične vede z računalniškimi orodji in metodami, umetna inteligenca pa lahko to področje bistveno nadgradi. V okviru projekta nastajajo veliki jezikovni modeli za govorjeni jezik, jezikoslovje in upravljanje znanja ter slikovno-jezikovni modeli. Raziskovalci v projektu nadgrajujejo velike jezikovne modele z jezikoslovnimi viri in raziskujejo njihovo delovanje. Napredne tehnologije umetne inteligence omogočajo analizo zgodovinskih podob, motivov v pravljicah in pravnih besedil ter prinašajo nove vpoglede v kulturo in družbo. Projekt vodi dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Projekt financira ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. === '''Organizacijske aktivnosti:''' === Je član uredniških odborov revij Machine Learning in Data Mining and Knowledge Discovery ter področni urednik pri Journal of Classification in International Journal of Data Science (IJDS). Kot mentor je sodeloval pri 101 diplomah, 32 magisterijih in sedmih doktoratih. Bil je sopredsednik programskega odbora konference [https://ai4science.si/ AI for Science], sekcija AI & Digital Humanities. Višji član programskega odbora [https://www.elra.info/elra-events/lrec/ Natural Language Generation and Summarization LREC 2025]. Pooblaščena oseba za poletno šolo European Summer School in Logic, Language and Information (ESSLI) 2023. Sopredsednik programskega odbora konference Symbolic and Numeric Algorithms for Scientific Computing (SYNASC) 2021. Bil je soorganizator EACL 2021 Hackashop on News Media Content Analysis and Automated Report Generation, Balto-Slavic Natural Language Processing (BSNLP) 2021 in soorganizator Semantic Evaluation, SemEval-2020 Task 3: Graded Word Similarity in Context. === '''Članstvo v programskih odborih znanstvenih konferenc:''' === European Conference on Machine Learning (ECML) Knowledge Discovery in Databases (KDD) European Conference on Artificial Intelligence (ECAI) Association for the Advancement of Artificial Intelligence (AAAI) International Joint Conference on Artificial Intelligence (IJCAI) Text, Speech, and Dialogue (TSD) Language Resources and Evaluation (LREC) Language Technologies and Digital Humanistics (JTDH) Semantic Evaluation (SemEval) === '''Vabljena predavanja:''' === Challenges of using large language models in science, predavanje na SMASH Xmas seminarju, 12. decembra 2025. Large language models for lexicography, osrednje predavanje na konferenci eLex 2025 na Bledu, 18. novembra 2025. Trends and challenges in Artificial Intelligence, osrednje predavanje na konferenci SiNAPSA Neuroscience Conference SNC25, 17. septembra 2025. Transformers and Attention Deep Dive, BERT & LLMs pri predmetu Optimisation for Deep Learning na E&ICT Academy, MNIT Jaipur, Indija, 4. julija 2025. Challenges of Modern AI, vabljeno predavanje na srečanju Slovenskega društva za umetno inteligenco, 27. marca 2025. Challenges in explaining machine learning models for text, predavanje na SemDial – The 27th Workshop on the Semantics and Pragmatics of Dialogue, v Mariboru, 17. avgusta 2023. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} o74f9cmvnel0e0jzbdo1ct9i2xfudh5 6679036 6679034 2026-05-22T07:54:35Z TincaL 257387 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6679036 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovenski strokovnjak za umetno inteligenco in razvoj velikih jezikovnih modelov}} {{Teme osnutkov|women|music|performing-arts|northern-africa|north-america}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260522095435|u=TincaL|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260331124747|u=TincaL|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | citizenship = slovensko | education = Doktor računalništva in informatike, 2001 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko | alma_mater = Univerza v Ljubljani | occupation = Visokošolski učitelj, redni profesor in znanstveni svetnik s področja računalništva in informatike | notable_works = [https://doi.org/10.1023/A:1025667309714 Razvoj in analiza algoritma RReliefF za ocenjevanje atributov v strojnem učenju]. Vodenje in razvoj številnih odprtih velikih jezikovnih modelov, npr. [https://huggingface.co/EMBEDDIA/sloberta modela SloBERTa] in [https://huggingface.co/cjvt/GaMS3-12B-Instruct GaMS3]. Razvoj in uporaba metodologij razlage za napovedne modele strojnega učenja. | children = | parents = | relatives = | callsign = | awards = Informacijska jagoda IJS (2025) Odlični v znanosti (s soavtorji), nagrada Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) v letu 2023 Najodličnejši raziskovalni dosežek Univerze v Ljubljani v letu 2018: Slovar sopomenk sodobne slovenščine: odzivni slovar (soavtor) Zlata plaketa Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda univerze (2015). | Področje dela = Umetna inteligenca, strojno učenje, jezikovne tehnologije, veliki jezikovni modeli | module2 = | module3 = | module4 = | module5 = | module6 = | signature = | signature_alt = | signature_size = | website = https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/marko-robnik-sikonja | footnotes = | box_width = }} '''Marko Robnik-Šikonja''' je redni profesor računalništva in informatike na [https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/marko-robnik-sikonja Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]. Raziskovalno se ukvarja s področji strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja, jezikovnih tehnologij in praktične rabe analize podatkov. Njegovi najpomembnejši znanstveni rezultati so s področij ocenjevanja kakovosti atributov, obdelave naravnega jezika, analize omrežij, ansambelskega učenja, razlage napovednih modelov in generiranja delno umetnih podatkov. Je avtor več kot 250 znanstvenih publikacij, ki so po podatkih iz baze [https://scholar.google.com/citations?user=Bo-VQjkAAAAJ&hl=en&oi=ao Google Scholar citirane več kot 10.000 krat]. Je avtor več odprtokodnih orodij za strojno učenje in obdelavo naravnega jezika ter številnih podatkovnih zbirk in učnih množic. Je vodja več velikih nacionalnih in mednarodnih projektov in urednik več SCI revij. Za svoje delo in dosežke je prejel več nagrad, med drugim Informacijsko jagodo<ref>{{Navedi splet|title=Prejeli smo Informacijsko jagodo za razvoj velikega generativnega jezikovnega modela za slovenščino|url=https://www.cjvt.si/blog/prejeli-smo-informacijsko-jagodo-za-razvoj-velikega-generativnega-jezikovnega-modela-za-slovenscino/|website=CJVT|date=2025-10-10|accessdate=2026-03-31|language=sl-SI|last=tincal}}</ref> za razvoj velikega jezikovnega modela za slovenščino GaMS. Procese razvoja velikih jezikovnih modelov ter poglede na napredek umetne inteligence je predstavil v osrednjih slovenskih medijih, kot so Delo<ref>{{Navedi splet|title=Velika zbiralna akcija besed za slovenski chatgpt|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/velika-zbiralna-akcija-besed-za-slovenski-chatgpt|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref>, RTV Slovenija<ref>{{Citat|title=Tehnološke možnosti velikih digitalnih jezikovnih modelov v slovenščini|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/126780558/175186069|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref>, Dnevnik<ref>{{Navedi splet|title=Umetna inteligenca se uči slovenščine|url=https://www.dnevnik.si/kultura/splosno/umetna-inteligenca-se-uci-slovenscine-2713804/|website=www.dnevnik.si|date=2025-01-24|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref>, Planet TV<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja GaMS - slovenski ChatGPT|url=https://www.planet-tv.si/clanek/prihaja-gams-slovenski-chatgpt/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> in Slovenska tiskovna agencija<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Med novostmi CJVT tudi gradnja velikega jezikovnega modela za slovenščino|url=https://znanost.sta.si/3404496/med-novostmi-cjvt-tudi-gradnja-velikega-jezikovnega-modela-za-slovenscino|website=znanost.sta.si|accessdate=2026-03-31}}</ref>. ==Življenje== Obiskoval je Osnovno šolo Mislinja, kjer je šolanje zaključil leta 1984, nato pa nadaljeval izobraževanje na Centru srednjih šol Velenje, smer računalništvo, ki ga je končal leta 1988. Študijsko pot je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo leta 1993 diplomiral iz računalništva in informatike ter med študijem prejel več nagrad za odličen uspeh. Podiplomski študij je zaključil na Fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer je leta 1997 magistriral in leta 2001 doktoriral. Poročen je z Jožico Robnik-Šikonja, profesorico francoskega in angleškega jezika, in je oče dveh sinov. Jakob Robnik je doktoriral iz astrofizike na University of California, Berkeley (2026), Matic Robnik pa je magistriral iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (2025). Poleg strokovnih del je napisal tudi mladinski roman [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J6VNQFQ7 Zeleni gral (Genija, 2010)] in zgodbi v verzih Zgodba iz Zgodozemlje (2015); A Tale from Taleland (2015).[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IRRVN2M] ==Delo== Od leta 2018 je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. === Projekti === Je koordinator evropskega projekta [https://ai4dh.eu/ EU ERA Chair AI4DH: Artificial Intelligence for Digital Humanities] (2025–2030), koordinator partnerjev projekta ELEXAI: European Lexicographic Infrastructure for Artificial Intelligence (2026–2029), koordinator projekta [https://www.cjvt.si/llm4dh/ LLM4DH: Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko] (2024–2027), vodja tehnične izvedbe projekta [https://povejmo.si/ PoVeJMO: Prilagodljiva obdelava naravnega jezika s pomočjo velikih jezikovnih modelov] in vodja podprojekta SloLLaMA: odprtodostopni računsko učinkoviti veliki jezikovni modeli za slovenščino (2023–2026). Bil je koordinator partnerjev in tehnični vodja projekta EMBEDDIA: Medjezične vektorske vložitve za manj zastopane jezike v medijski industriji (2019–2022) ter vodja partnerja projekta Jezikovni viri in tehnologije za slovenski jezik (2019–2025). ==== Evropski center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki ==== [https://ai4dh.eu/ ERA Chair projekt AI4DH] vzpostavlja interdisciplinarni Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki. Center raziskovalcem s področja humanistike in družboslovja nudi podporo pri uporabi orodij umetne inteligence, strojnega učenja in analize podatkov. Na voljo je vrhunska infrastruktura za razvoj modelov umetne inteligence, vključno z velikimi jezikovnimi modeli, ter strokovna pomoč pri oblikovanju novih pristopov. Ob tem projekt odpira tudi vprašanja etične rabe umetne inteligence. Center podpira prijavo projektov s področja umetne inteligence v humanistiki, prijaviteljem pa omogoča tudi gostovanje na Univerzi v Ljubljani. ==== '''Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko''' ==== Projekt Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko krepi interdisciplinarno povezovanje   digitalne humanistike, jezikovnih tehnologij in umetne inteligence v slovenskem prostoru. Digitalna humanistika združuje humanistične vede z računalniškimi orodji in metodami, umetna inteligenca pa lahko to področje bistveno nadgradi. V okviru projekta nastajajo veliki jezikovni modeli za govorjeni jezik, jezikoslovje in upravljanje znanja ter slikovno-jezikovni modeli. Raziskovalci v projektu nadgrajujejo velike jezikovne modele z jezikoslovnimi viri in raziskujejo njihovo delovanje. Napredne tehnologije umetne inteligence omogočajo analizo zgodovinskih podob, motivov v pravljicah in pravnih besedil ter prinašajo nove vpoglede v kulturo in družbo. Projekt vodi dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Projekt financira ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. === '''Organizacijske aktivnosti:''' === Je član uredniških odborov revij Machine Learning in Data Mining and Knowledge Discovery ter področni urednik pri Journal of Classification in International Journal of Data Science (IJDS). Kot mentor je sodeloval pri 101 diplomah, 32 magisterijih in sedmih doktoratih. Bil je sopredsednik programskega odbora konference [https://ai4science.si/ AI for Science], sekcija AI & Digital Humanities. Višji član programskega odbora [https://www.elra.info/elra-events/lrec/ Natural Language Generation and Summarization LREC 2025]. Pooblaščena oseba za poletno šolo European Summer School in Logic, Language and Information (ESSLI) 2023. Sopredsednik programskega odbora konference Symbolic and Numeric Algorithms for Scientific Computing (SYNASC) 2021. Bil je soorganizator EACL 2021 Hackashop on News Media Content Analysis and Automated Report Generation, Balto-Slavic Natural Language Processing (BSNLP) 2021 in soorganizator Semantic Evaluation, SemEval-2020 Task 3: Graded Word Similarity in Context. === '''Članstvo v programskih odborih znanstvenih konferenc:''' === European Conference on Machine Learning (ECML) Knowledge Discovery in Databases (KDD) European Conference on Artificial Intelligence (ECAI) Association for the Advancement of Artificial Intelligence (AAAI) International Joint Conference on Artificial Intelligence (IJCAI) Text, Speech, and Dialogue (TSD) Language Resources and Evaluation (LREC) Language Technologies and Digital Humanistics (JTDH) Semantic Evaluation (SemEval) === '''Vabljena predavanja:''' === Challenges of using large language models in science, predavanje na SMASH Xmas seminarju, 12. decembra 2025. Large language models for lexicography, osrednje predavanje na konferenci eLex 2025 na Bledu, 18. novembra 2025. Trends and challenges in Artificial Intelligence, osrednje predavanje na konferenci SiNAPSA Neuroscience Conference SNC25, 17. septembra 2025. Transformers and Attention Deep Dive, BERT & LLMs pri predmetu Optimisation for Deep Learning na E&ICT Academy, MNIT Jaipur, Indija, 4. julija 2025. Challenges of Modern AI, vabljeno predavanje na srečanju Slovenskega društva za umetno inteligenco, 27. marca 2025. Challenges in explaining machine learning models for text, predavanje na SemDial – The 27th Workshop on the Semantics and Pragmatics of Dialogue, v Mariboru, 17. avgusta 2023. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} dgwl42074mlydzbahyg27dsw8wqm089 Mija Lorbek 0 600504 6678780 6664300 2026-05-21T12:04:41Z ~2026-21414-44 257795 minor change 6678780 wikitext text/x-wiki [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 148.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost GO!2025 - Ziberna, Lorbek, Turel]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 365.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost GO!2025 - Kos, Micallef, Lorbek]] [[Slika:Pogovor s predstavniki gospodarstva o vplivih evropske prestolnice kulture na gospodarski razvoj regije.jpg|sličica|Pogovor s predstavniki gospodarstva o vplivih EPK na razvoj regije]] '''[[Mija Lorbek]]''' je menedžerka na področju kulture, novih medijev in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda [[GO! 2025]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki vodi projekt [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>. V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot direktorica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, vodja Xcentra in Kluba K4. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je delovala na področju glasbe, kot vodja projekta v agenciji za tradicionalno glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref> s področja sodobne glasbe. Nato je delovala pri projektih v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref>, festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Kot soavtorica je sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot. Bila je direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref>. Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim [[BBC]], [[Intel]] in [[Coca-Cola (podjetje)|Coca-Cola]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Sodelovala je pri organizaciji mednarodnih sejmov v Veliki Britaniji in ZDA. Delovala je tudi kot programska vodja [[Xcentra]]<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>, uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, kjer je tudi kasneje projektno sodelovala pri Xmobilu<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]], kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na odprtem javnem pozivu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]]<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] iz odbora za kulturo in izobraževanje je predsednik odbora Hannes Heide, dejal da je “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Sodelovala je na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>. == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomskl delo ''Medijske umetnosti'' (2005) je prejelo univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani na programu Menedžment neprofitnih organizacij, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' z mednarodno [[Trimove raziskovalne nagrade|Trimovo raziskovalno nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja medijskih umetnosti in člankov o inovacijah. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, s častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Ars Electronica.<ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> == Zasebno življenje == Po življenju v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[London|Londonu]] se je leta 2012 preselila v Novo Gorico, kjer živi s svojo desetletno hčerko in dolgoletnim partnerjem. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kulturni delavec|Kulturni delavci]] mf2jse78jlild635r99f8sbkh7echhp 6678781 6678780 2026-05-21T12:15:08Z ~2026-21414-44 257795 minor change 6678781 wikitext text/x-wiki [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 148.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost GO!2025 - Ziberna, Lorbek, Turel]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 365.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost GO!2025 - Kos, Micallef, Lorbek]] [[Slika:Pogovor s predstavniki gospodarstva o vplivih evropske prestolnice kulture na gospodarski razvoj regije.jpg|sličica|Pogovor s predstavniki gospodarstva o vplivih EPK na razvoj regije]] '''[[Mija Lorbek]]''' je menedžerka na področju kulture, novih medijev in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda [[GO! 2025]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki vodi projekt [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>. V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot direktorica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, vodja Xcentra in Kluba K4. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je delovala na področju glasbe, kot vodja projekta v agenciji za tradicionalno glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref> s področja sodobne glasbe. Nato je delovala pri projektih v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref>, festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Kot soavtorica je sodelovala pri nagrajenem projektu dunajskega festivala robotike Roboexotice DWI.bot<ref>{{Navedi splet|title=DWI.bot|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|accessdate=2026-05-21|language=en}}</ref>. Bila je direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref>. Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim [[BBC]], [[Intel]] in [[Coca-Cola (podjetje)|Coca-Cola]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Sodelovala je pri organizaciji mednarodnih sejmov v Veliki Britaniji in ZDA. Delovala je tudi kot programska vodja [[Xcentra]]<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>, uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, kjer je tudi kasneje projektno sodelovala pri Xmobilu<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]], kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na odprtem javnem pozivu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]]<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] iz odbora za kulturo in izobraževanje je predsednik odbora Hannes Heide, dejal da je “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Sodelovala je na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>. == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomskl delo ''Medijske umetnosti'' (2005) je prejelo univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani na programu Menedžment neprofitnih organizacij, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' z mednarodno [[Trimove raziskovalne nagrade|Trimovo raziskovalno nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja medijskih umetnosti in člankov o inovacijah. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, s častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Ars Electronica.<ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> == Zasebno življenje == Po življenju v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[London|Londonu]] se je leta 2012 preselila v Novo Gorico, kjer živi s svojo desetletno hčerko in dolgoletnim partnerjem. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kulturni delavec|Kulturni delavci]] h4og1l8l6ojablioaoc81r1s1toi7w3 6678782 6678781 2026-05-21T12:16:20Z ~2026-21414-44 257795 minor change 6678782 wikitext text/x-wiki [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 148.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost GO!2025 - Ziberna, Lorbek, Turel]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 365.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost GO!2025 - Kos, Micallef, Lorbek]] [[Slika:Pogovor s predstavniki gospodarstva o vplivih evropske prestolnice kulture na gospodarski razvoj regije.jpg|sličica|Pogovor s predstavniki gospodarstva o vplivih EPK na razvoj regije]] '''[[Mija Lorbek]]''' je menedžerka na področju kulture, novih medijev in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda [[GO! 2025]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki vodi projekt [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>. V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot direktorica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, vodja Xcentra in Kluba K4. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je delovala na področju glasbe, kot vodja projekta v agenciji za tradicionalno glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref> s področja sodobne glasbe. Nato je delovala pri projektih v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref>, festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Kot soavtorica je sodelovala pri nagrajenem projektu dunajskega festivala robotike Roboexotice DWI.bot<ref>{{Navedi splet|title=DWI.bot|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=DWI.bot|accessdate=2026-05-21|language=en|last=Lorbek|first=Mija}}</ref>. Bila je direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref>. Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim [[BBC]], [[Intel]] in [[Coca-Cola (podjetje)|Coca-Cola]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Sodelovala je pri organizaciji mednarodnih sejmov v Veliki Britaniji in ZDA. Delovala je tudi kot programska vodja [[Xcentra]]<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>, uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, kjer je tudi kasneje projektno sodelovala pri Xmobilu<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]], kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na odprtem javnem pozivu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]]<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] iz odbora za kulturo in izobraževanje je predsednik odbora Hannes Heide, dejal da je “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Sodelovala je na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>. == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomskl delo ''Medijske umetnosti'' (2005) je prejelo univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani na programu Menedžment neprofitnih organizacij, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' z mednarodno [[Trimove raziskovalne nagrade|Trimovo raziskovalno nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja medijskih umetnosti in člankov o inovacijah. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, s častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Ars Electronica.<ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> == Zasebno življenje == Po življenju v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[London|Londonu]] se je leta 2012 preselila v Novo Gorico, kjer živi s svojo desetletno hčerko in dolgoletnim partnerjem. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kulturni delavec|Kulturni delavci]] 94bol0hdvvoy2jpeb5ugrf91yj84kf1 Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025 0 600510 6678784 6678227 2026-05-21T12:35:47Z ~2026-21414-44 257795 minor change 6678784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Crossborder buses for European Capital of Culture Nova Gorica Gorizia GO!2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> == Politični pritiski == V letu 2025 so delovanje zavoda GO! 2025 spremljali politični pritiski, ko zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaterih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, kar je z namenom črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> senzacionalistične oddaje Tarča, ki je predstavila pristranski prispevek o poslovanju zavoda brez celotnega pregleda dokumentacije izrazito pristransko. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je hkrati samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so se polemike na vprašanje nadaljnjega obstoja zavoda po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo spodaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi za zagotavljanje dolgoročnih učinkov, saj vzor čezmejnega sodelovanja mest in uspeh projekta še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] 52c1lv2zhqwq0mb42i6vctnay5cnpew 6678785 6678784 2026-05-21T12:36:31Z ~2026-21414-44 257795 mala sprememba 6678785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Crossborder buses for European Capital of Culture Nova Gorica Gorizia GO!2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> == Politični pritiski == V letu 2025 so delovanje zavoda GO! 2025 spremljali politični pritiski, ko zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaterih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, kar je z namenom črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> senzacionalistične oddaje Tarča, ki je predstavila pristranski prispevek o poslovanju zavoda brez celotnega pregleda dokumentacije izrazito pristransko. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so se polemike na vprašanje nadaljnjega obstoja zavoda po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo spodaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi za zagotavljanje dolgoročnih učinkov, saj vzor čezmejnega sodelovanja mest in uspeh projekta še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] 2sq5u4y0ash7lhib8lbn191vrxbq1xo 6678786 6678785 2026-05-21T12:42:59Z ~2026-21414-44 257795 mala sprememba 6678786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Crossborder buses for European Capital of Culture Nova Gorica Gorizia GO!2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> == Politični pritiski == V letu 2025 so delovanje zavoda GO! 2025 spremljali politični pritiski, ko zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaterih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek o poslovanju zavoda brez celotnega pregleda dokumentacije izrazito pristransko. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so se polemike na vprašanje nadaljnjega obstoja zavoda po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo spodaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi za zagotavljanje dolgoročnih učinkov, saj vzor čezmejnega sodelovanja mest in uspeh projekta še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] l4x9fxl9vtrn0qz1ei69qng4j081fk2 6678788 6678786 2026-05-21T12:47:16Z ~2026-21414-44 257795 mala sprememba 6678788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Crossborder buses for European Capital of Culture Nova Gorica Gorizia GO!2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] o02ko0qqjwilnmoi7sji9hfgqum78q8 6678795 6678788 2026-05-21T13:16:36Z ~2026-21414-44 257795 citati 6678795 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Crossborder buses for European Capital of Culture Nova Gorica Gorizia GO!2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti, zavezanost evropskim vrednotam "ter odločnost in vztrajnost pri soočanju z izzivi čezmejnega konteksta. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim. O programu so zapisali tudi, da ''“njegova privlačnost za široko občinstvo zagotavlja potencial za pomemben kulturni vpliv, ne le za Novo Gorico in Gorico, temveč tudi za širšo evropsko skupnost.”"''<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] ahwhb0cfv41tc29l77v2dhujna5st9o 6678802 6678795 2026-05-21T13:24:35Z ~2026-21414-44 257795 6678802 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Crossborder buses for European Capital of Culture Nova Gorica Gorizia GO!2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti, zavezanost evropskim vrednotam "ter odločnost in vztrajnost pri soočanju z izzivi čezmejnega konteksta. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim. O programu so zapisali tudi, da ''“njegova privlačnost za široko občinstvo zagotavlja potencial za pomemben kulturni vpliv, ne le za Novo Gorico in Gorico, temveč tudi za širšo evropsko skupnost.”"''<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [https://erpac.regione.fvg.it/ ERPAC], [https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/vse-o-sto STO, Promoturismo], [https://www.consiglio.regione.fvg.it/cms/multisito/sl/crfvg.html;jsessionid=8B6F3B2553AC778710B8B2496AD208ED?__locale=sl Regija Furlanija Julijska krajina] idr. == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] a1e6a1mmh7hpi9chfseo9mnycb3vlnt 6678810 6678802 2026-05-21T13:38:03Z ~2026-21414-44 257795 mala sprememba 6678810 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Crossborder buses for European Capital of Culture Nova Gorica Gorizia GO!2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti, zavezanost evropskim vrednotam "ter odločnost in vztrajnost pri soočanju z izzivi čezmejnega konteksta. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim. O programu so zapisali tudi, da ''“njegova privlačnost za široko občinstvo zagotavlja potencial za pomemben kulturni vpliv, ne le za Novo Gorico in Gorico, temveč tudi za širšo evropsko skupnost.”"''<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [https://erpac.regione.fvg.it/ ERPAC], [https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/vse-o-sto STO, Promoturismo], [https://www.consiglio.regione.fvg.it/cms/multisito/sl/crfvg.html;jsessionid=8B6F3B2553AC778710B8B2496AD208ED?__locale=sl Regija Furlanija Julijska krajina] idr. == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> ''“Bil sem že v veliko evropskih prestolnic kulture, vendar je EPK Nova Gorica-Gorica 2025 najbolj izjemna doslej. Veliko ljudi je temu projektu resnično močno predanih,” je'' ''še dodal Hannes Heide.'' <ref>{{Navedi splet|title=Obe Gorici kot vzor združevanja vrednot, ki presegajo delitve: Združeni v projektu EPK 2025 - Telegraf|url=https://telegraf.si/obe-gorici-kot-vzor-zdruzevanja-vrednot-ki-presegajo-delitve-zdruzeni-v-projektu-epk-2025/|date=2025-10-30|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI}}</ref>GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] ki46zyzo458kja1wqrcti1qvte83eeb 6678820 6678810 2026-05-21T14:50:18Z Yerpo 8417 pp 6678820 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti, zavezanost evropskim vrednotam "ter odločnost in vztrajnost pri soočanju z izzivi čezmejnega konteksta. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim. O programu so zapisali tudi, da ''“njegova privlačnost za široko občinstvo zagotavlja potencial za pomemben kulturni vpliv, ne le za Novo Gorico in Gorico, temveč tudi za širšo evropsko skupnost.”"''<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [https://erpac.regione.fvg.it/ ERPAC], [https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/vse-o-sto STO, Promoturismo], [https://www.consiglio.regione.fvg.it/cms/multisito/sl/crfvg.html;jsessionid=8B6F3B2553AC778710B8B2496AD208ED?__locale=sl Regija Furlanija Julijska krajina] idr. == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> ''“Bil sem že v veliko evropskih prestolnic kulture, vendar je EPK Nova Gorica-Gorica 2025 najbolj izjemna doslej. Veliko ljudi je temu projektu resnično močno predanih,” je'' ''še dodal Hannes Heide.'' <ref>{{Navedi splet|title=Obe Gorici kot vzor združevanja vrednot, ki presegajo delitve: Združeni v projektu EPK 2025 - Telegraf|url=https://telegraf.si/obe-gorici-kot-vzor-zdruzevanja-vrednot-ki-presegajo-delitve-zdruzeni-v-projektu-epk-2025/|date=2025-10-30|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI}}</ref>GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] 1jjyhbuv1ndgoa8skf6iunzn8c7ohic 6678821 6678820 2026-05-21T14:50:43Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:2025 v kulturi]]; dodal [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6678821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti, zavezanost evropskim vrednotam "ter odločnost in vztrajnost pri soočanju z izzivi čezmejnega konteksta. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim. O programu so zapisali tudi, da ''“njegova privlačnost za široko občinstvo zagotavlja potencial za pomemben kulturni vpliv, ne le za Novo Gorico in Gorico, temveč tudi za širšo evropsko skupnost.”"''<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''[[EZTS GO]] ([[GECT GO]])'''<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [https://erpac.regione.fvg.it/ ERPAC], [https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/vse-o-sto STO, Promoturismo], [https://www.consiglio.regione.fvg.it/cms/multisito/sl/crfvg.html;jsessionid=8B6F3B2553AC778710B8B2496AD208ED?__locale=sl Regija Furlanija Julijska krajina] idr. == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> ''“Bil sem že v veliko evropskih prestolnic kulture, vendar je EPK Nova Gorica-Gorica 2025 najbolj izjemna doslej. Veliko ljudi je temu projektu resnično močno predanih,” je'' ''še dodal Hannes Heide.'' <ref>{{Navedi splet|title=Obe Gorici kot vzor združevanja vrednot, ki presegajo delitve: Združeni v projektu EPK 2025 - Telegraf|url=https://telegraf.si/obe-gorici-kot-vzor-zdruzevanja-vrednot-ki-presegajo-delitve-zdruzeni-v-projektu-epk-2025/|date=2025-10-30|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI}}</ref>GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] ogevpwjf327j7eaxj8ahwfdudvub2xe 6678855 6678821 2026-05-21T16:40:59Z A09 188929 -promo PR, -spam 6678855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot ERPAC, STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] l6314sokstq4vjx1bqdpuix9dfplwre 6678992 6678855 2026-05-22T06:56:13Z ~2026-21414-44 257795 6678992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot ERPAC, STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] gbygnv0166q3ihxva8y22qwrh60mmri 6678993 6678992 2026-05-22T06:59:30Z ~2026-21414-44 257795 6678993 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij, * poživitev in regenaracija mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot ERPAC, STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] j968rgp2i3tw5g450uuj0q6yadjuibo 6678994 6678993 2026-05-22T07:01:02Z ~2026-21414-44 257795 6678994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij, * poživitev in regenaracija mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot ERPAC, STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] auuma2a50n6v49imn31g46p9goes8wf 6678995 6678994 2026-05-22T07:01:24Z ~2026-21414-44 257795 /* Vodstvo */ 6678995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij, * poživitev in regenaracija mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot ERPAC, STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. == Vodenje == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] o7cpc02yc60n6mv3s0sf4ob2o2diq25 6678997 6678995 2026-05-22T07:03:33Z ~2026-21414-44 257795 6678997 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij, * poživitev in regenaracija mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot ERPAC, STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. == Vodenje == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] 609sgdizequqotavxi2dw9kdwabv5b5 6678998 6678997 2026-05-22T07:04:30Z ~2026-21414-44 257795 6678998 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij, * poživitev in regenaracija mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot ERPAC, STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. == Vodenje == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] 6rcf8bx75s2mrpzy3wt3p94v0jac7w9 6679001 6678998 2026-05-22T07:09:24Z ~2026-21414-44 257795 6679001 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot ERPAC, STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. == Vodenje == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] l0bt8husvpc1cqj7xptvr2erwvhgu3g 6679002 6679001 2026-05-22T07:10:02Z ~2026-21414-44 257795 /* Organizacija */ 6679002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. == Organizacija in vodstvo projekta == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] ij96b8l54kaeuz7cbxp2k07b93xlyji 6679017 6679002 2026-05-22T07:30:22Z ~2026-21414-44 257795 6679017 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. == Organizacija in vodstvo projekta == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. V začetku leta 2026 so je razvila politična debata glede zagotavljanja trajnih učinkov po zaključku projekta [[Evropska prestolnica kulture|EPK]]. Predlagno je bilo podaljšanje delovanja zavoda ali pa združevanje z drugimi javnimi zavodi, saj uspeh GO!2025 še vedno odmeva po tujini tudi leto po nazivu, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] 49843w084oe6lful75ukjwy8hg5u1it 6679018 6679017 2026-05-22T07:31:48Z ~2026-21414-44 257795 6679018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod GO! 2025 usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo za leti 2024 in 2025, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat še senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Izpostavili so štiri pogodbe iz leta 2024 izmed več kot tisoč pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer so se spraševali o zakonitosti in transparentnosti opravljenih storitev. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] bgl7vzay53f903cpfwsmokl6msk85xv 6679019 6679018 2026-05-22T07:32:54Z ~2026-21414-44 257795 6679019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica, ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda na čelu s predsednikom Marjanom Zaharjem ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] 4nn214680dk99unxoy5bjdjh0tfrux5 6679020 6679019 2026-05-22T07:35:17Z ~2026-21414-44 257795 6679020 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt izvaja javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] d1au6pdlp69wwkucfabrmtr29z2t8ax 6679021 6679020 2026-05-22T07:36:07Z ~2026-21414-44 257795 6679021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] khg2p6lvtex00bjmhuznb43021omi74 6679026 6679021 2026-05-22T07:45:00Z ~2026-21414-44 257795 6679026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>pomočnica direktorice za čezmejne zadeve Lucija Sila, pomočnica direktorice za finance in pravne zadeve Nian Vrabec, predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025 je zavod organiziral skupaj z občino Chemnitz in EPK Chemnitz 2025, pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je potekal v dveh sklopih: predstavitve in okrogle mize ter kulturni program z jazz kvartetom, ki so ga sestavljali novogoriški in nemški glasbeniki, predstavitev Makers projekta. Dogodek so obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU, evropskih institucij ter mednarodnih kulturnih institucij ter mrež.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] bjd75zw9ad27y36543zku8sme4walmd 6679027 6679026 2026-05-22T07:45:42Z ~2026-21414-44 257795 /* Glej tudi */ 6679027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: * razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, * krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, * poživitev kulturnega dogajanja, * prenovitev mest, * povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>pomočnica direktorice za čezmejne zadeve Lucija Sila, pomočnica direktorice za finance in pravne zadeve Nian Vrabec, predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025 je zavod organiziral skupaj z občino Chemnitz in EPK Chemnitz 2025, pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je potekal v dveh sklopih: predstavitve in okrogle mize ter kulturni program z jazz kvartetom, ki so ga sestavljali novogoriški in nemški glasbeniki, predstavitev Makers projekta. Dogodek so obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU, evropskih institucij ter mednarodnih kulturnih institucij ter mrež.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] * [[Chemnitz]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] k4nr8pgmvyosb7xoqvvqcsyqu0rmb6l 6679028 6679027 2026-05-22T07:46:40Z ~2026-21414-44 257795 6679028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, poživitev kulturnega dogajanja, prenovitev mest, povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskalo skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>pomočnica direktorice za čezmejne zadeve Lucija Sila, pomočnica direktorice za finance in pravne zadeve Nian Vrabec, predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025 je zavod organiziral skupaj z občino Chemnitz in EPK Chemnitz 2025, pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je potekal v dveh sklopih: predstavitve in okrogle mize ter kulturni program z jazz kvartetom, ki so ga sestavljali novogoriški in nemški glasbeniki, predstavitev Makers projekta. Dogodek so obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU, evropskih institucij ter mednarodnih kulturnih institucij ter mrež.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] * [[Chemnitz]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] b2pqwshb3vrgf15fetnga4cmbdl12f4 6679037 6679028 2026-05-22T08:03:34Z ~2026-21414-44 257795 6679037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, poživitev kulturnega dogajanja, prenovitev mest, povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskalo skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>pomočnica direktorice za čezmejne zadeve Lucija Sila, pomočnica direktorice za finance in pravne zadeve Nian Vrabec, predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025, je zavod organiziral z občino [[Chemnitz]] in EPK Chemnitz 2025. Pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je obsegal: predstavitve, okrogle mize, kulturni program z jazz kvartetom goriških in nemških glasbenikov, predstavitev Makers projekta. Dogodek so množično obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo, zahtevalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Razprave so se nanašale predvsem na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v parih medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>, zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je predstavila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, saj je predsednik po prvem pregledu podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> o čemer je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, saj je želelo javnosti pokazati vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] * [[Chemnitz]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] 9st5boi58qmcqitv0cyqafbsy0gno4j 6679038 6679037 2026-05-22T08:06:40Z ~2026-21414-44 257795 6679038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, poživitev kulturnega dogajanja, prenovitev mest, povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskalo skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>pomočnica direktorice za čezmejne zadeve Lucija Sila, pomočnica direktorice za finance in pravne zadeve Nian Vrabec, predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025, je zavod organiziral z občino [[Chemnitz]] in EPK Chemnitz 2025. Pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je obsegal: predstavitve, okrogle mize, kulturni program z jazz kvartetom goriških in nemških glasbenikov, predstavitev Makers projekta. Dogodek so množično obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo podalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> zaradi zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je pripravila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Politične razprave so se nanašale na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaj medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, predsednik je po pregledu dokumentacije podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje je tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, kar je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nobenih nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi posamezne državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, ki je pokazala, da je vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] * [[Chemnitz]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] p8ijh70ahp9gkbi73zbettiip9iydqn 6679067 6679038 2026-05-22T09:44:04Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ 6679067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, poživitev kulturnega dogajanja, prenovitev mest, povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskalo skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>pomočnica direktorice za čezmejne zadeve Lucija Sila, pomočnica direktorice za finance in pravne zadeve Nian Vrabec, predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025, je zavod organiziral z občino [[Chemnitz]] in EPK Chemnitz 2025. Pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je obsegal: predstavitve, okrogle mize, kulturni program z jazz kvartetom goriških in nemških glasbenikov, predstavitev Makers projekta. Dogodek so množično obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo podalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> zaradi zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je pripravila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Politične razprave so se nanašale na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaj medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, predsednik je po pregledu dokumentacije podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje je tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, kar je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nobenih nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi posamezne državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, ki je pokazala, da je vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] * [[Chemnitz]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] kjci6qqe9y7ho4hph23uwbkzbo2y45t 6679069 6679067 2026-05-22T09:47:23Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ kat 6679069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, poživitev kulturnega dogajanja, prenovitev mest, povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskalo skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>pomočnica direktorice za čezmejne zadeve Lucija Sila, pomočnica direktorice za finance in pravne zadeve Nian Vrabec, predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025, je zavod organiziral z občino [[Chemnitz]] in EPK Chemnitz 2025. Pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je obsegal: predstavitve, okrogle mize, kulturni program z jazz kvartetom goriških in nemških glasbenikov, predstavitev Makers projekta. Dogodek so množično obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo podalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> zaradi zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je pripravila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Politične razprave so se nanašale na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaj medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, predsednik je po pregledu dokumentacije podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje je tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, kar je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nobenih nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi posamezne državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, ki je pokazala, da je vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] * [[Chemnitz]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evropska unija]] [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] plkfjldxzdoj7l0sxhb250kbmtm1o0r Pluton (mitologija) 0 600872 6679008 6663920 2026-05-22T07:16:16Z Yerpo 8417 {{drugipomeni2}} 6679008 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Pluton}} [[slika:Statuette of Pluto, front - Getty Museum (71.AA.438).jpg|thumb|Kipec Plutona iz 1. stoletja n. št.]] '''Pluton''' ({{langx|grc|Πλούτων|Ploútōn}}) je [[bog|božanstvo]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]], vladar [[grško podzemlje|podzemlja]], ki so ga sprva klicali tudi [[Had (grški bog)|Had]], kasneje pa je ime ''Had'' začelo označevati podzemlje samo. Pluton ima v tem kontekstu pozitiven značaj, kot božanstvo, ki vlada nad [[posmrtno življenje|posmrtnim življenjem]]. Pogosto je zamenjan tudi s [[Plutos]]om, grškim bogom bogastva, in ima tudi atribute plodnosti, ker je kot [[htonično božanstvo]] vladal nad domeno, kjer se nahajajo mineralna bogastva in semena, nujna za pridelek.<ref name="Hansen2001">{{navedi knjigo |first=William |last=Hansen |title=Classical Mythology: A Guide to the Mythical World of the Greeks and Romans |url=https://archive.org/details/classicalmytholo0000hans |publisher=Oxford University Press |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/classicalmytholo0000hans/page/180 180]–182}}</ref><ref name="Schmidt2001">{{navedi knjigo |last=Schmidt |first=Jöel |year=2001 |orig-year=1993 |title=Slovar grške in rimske mitologije |publisher=Založba Mladinska knjiga |pages=188 |isbn=86-11-14534-8 |cobiss=8565042}}</ref> Kot vladar je omenjen v [[Starogrška književnost|starogrški književnosti]] [[Klasična Grčija|klasičnega obdobja]], natančneje v delih atenskih dramatikov in filozofa [[Platon]]a, čigar dela so pomemben vir za razumevanje Plutonovega pomena. Pod tem imenom se pojavlja tudi v drugih mitih, posebej v tistem o [[Orfej in Evridika|Orfejevem]] spustu v podzemlje, a bolj v drugotni vlogi.<ref name="Hansen2001"/> Njegova [[Interpretatio graeca|rimska ustreznica]] je ''[[Dis Pater]]'', »oče bogastva«.<ref name="Schmidt2001"/> V [[Pozna antika|pozni antiki]] so ga, podobno kot druga božanstva podzemlja, [[krščanstvo|krščanski]] pisci v prizadevanju za diskreditacijo grško-rimske mitologije začeli povezovati s [[hudič]]em in [[demon]]i.<ref>{{cite journal |first=Friedrich |last=Solmsen |title=The Powers of Darkness in Prudentius' ''Contra Symmachum'': A Study of His Poetic Imagination |journal=Vigiliae Christianae |volume=19 |year=1965 |pages=237–257}}</ref><ref>{{cite journal |first=Margaret E. |last=Frazer |title=Hades Stabbed by the Cross of Christ |journal=Metropolitan Museum Journal |volume=9 |year=1974 |pages=153–161}}</ref> V [[Dante Alighieri|Dantejevi]] ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'' nastopa kot vladar četrtega kroga pekla, na katerega so obsojeni grabežljivci. Po božanstvu se imenujejo pritlikavi planet [[Pluton]] (sorodna izraza [[plutoid]] in [[plutino]]), element [[plutonij]] in geološka tvorba [[pluton (geologija)|pluton]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Plutonion]], Plutonovo svetišče == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Pluto (mythology)|Pluton}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-mit}} [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Bogovi podzemlja]] lieks29snop3hdwirxig5m02h7evhuc Cerkev sv. Miklavža, Brdo pri Ihanu 0 602718 6678869 6677075 2026-05-21T17:12:07Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo]] 6678869 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo]] csi1kvmvu4r20hwc2wub59q2b9jwvi6 Trdnjava Boyen 0 602719 6679130 6677087 2026-05-22T11:34:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679130 wikitext text/x-wiki [[File:Twierdza Boyen - Makieta.jpg|thumb|300px|Model trdnjave]] '''Trdnjava Boyen''' ({{langx|de|Feste Boyen}}, {{langx|pl|Twierdza Boyen}}) je nekdanja [[Prusija|pruska]] [[trdnjava]], ki stoji v zahodnem delu [[Giżycko|Giżycka]] v [[Varminsko-mazursko vojvodstvo|Varminsko-mazurskem vojvodstvu]] na severovzhodu [[Poljska|Poljske]]. Stoji na ozki ožini med dvema velikima jezeroma [[Mazursko jezersko okrožje|Mazurskega jezerskega okrožja]], Kisajno in Niegocin. Trdnjava v obliki zvezde je bila pomemben vojaški objekt strateškega pomena v 19. in začetku 20. stoletja. Postavljena v Vzhodni Prusiji je bila glavni člen v verigi utrdb, ki so zapirale dostop do pruske države z vzhoda. == Zgodovina == Trdnjava Boyen, poimenovana po pruskem vojnem ministru Hermannu von Boyenu, je bila zgrajena med letoma 1844 in 1856 (ali 1843 in 1855 po nekaterih virih) po ukazu kralja [[Friderik Viljem IV. Pruski|Friderika Viljema IV.]], z delovno silo približno 3000 vojakov.<ref>{{cite web|url=http://poznajpolske.onet.pl/warminsko-mazurskie/gizycko-twierdza-boyen/1pfey|title=Giżycko - Twierdza Boyen|publisher=Poznajpolske.onet.pl|accessdate=6 May 2015|language=Polish|archive-date=18 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518070421/http://poznajpolske.onet.pl/warminsko-mazurskie/gizycko-twierdza-boyen/1pfey|url-status=dead}}</ref> Zgodovina trdnjave Giżycko Boyen se je začela v prvi polovici 19. stoletja. Prvi načrti za trdnjavo segajo v leto 1818 in so odražali izkušnje generala von Grolmanna in von Boyena med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]]. Vendar pa je bila končna odločitev o gradnji utrdb sprejeta šele 9. avgusta 1841. Avtor načrta je bil Johann Leopold Ludwig Brese, ki je pred tem zasnoval utrdbo Winiary in druge elemente poznanjske trdnjave. Lokacija je bila dogovorjena po ogledu lokacije leta 1842 s strani generalov von Grolmanna, von Krausenecka in von Asterja. 5. aprila 1843 se je na območju stolpa začela gradnja z načrtom in prvimi zemeljskimi deli – izravnavo terena in kopanjem vodnjaka. 4. septembra 1844 je bil s sodelovanjem lokalnih oblasti položen temeljni kamen. Dela, ki jih je začel general Aster, so bila končana leta 1846 po načrtih majorja Westphala. 24. decembra 1846 je kralj Friderik Viljem IV. uradno poimenoval trdnjavo ''Feste Boyen'' (Trdnjava Boyen). Polovica bastijonov, skupaj trije, je bila poimenovana po generalu von Boyenu – Leopold, Ludwig in Hermann, preostali trije – Recht (Zakon), Schwert (Meč) in Licht (Svetloba) – pa po njegovem družinskem geslu. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je trdnjava podpirala nemške čete v bližnji bitki pri Tannenbergu poleti 1914 s svojim daljnosežnim topništvom, garnizija pa je izvajala prikrite operacije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] trdnjava ni bila vključena v vojaške operacije. V letih 1942–1945 je bila lokacija poljske bolnišnice in sedeža nemške vojaške obveščevalne službe (''Fremde Heere Ost'') pod poveljstvom Reinharda Gehlena.<ref>"Wolfsschanze": Hitlers Machtzentrale im Zweiten Weltkrieg by Uwe Neumärker, Robert Conrad, Cord Woywodt, p. 50</ref> Nemci so jo leta 1944 brez boja zapustili. Po vojni je trdnjavo upravljala poljska vojska. Leta 1975 je bila razglašena za spomenik in odprta kot turistična atrakcija z majhnim muzejem na njenem posestvu. Skoraj neposredno nasproti vhoda v trdnjavo skozi vrata Kętrzyn je stavba postaje za golobe pismonoše. Med prvo svetovno vojno je pošta iz Giżycka zelo hitro dosegla Königsberg, Szczecin in Wrocław. Nemška obveščevalna služba je morala ceniti ta način komunikacije že med drugo svetovno vojno, saj je bila leta 1942 na poljskih ozemljih, priključenih Tretjemu rajhu, odrejena likvidacija vseh golobov pismonoš. === Prva svetovna vojna === Med bitko pri Tannenbergu (od 17. avgusta do 2. septembra 1914) je bilo v trdnjavi in ​​njeni okolici nameščenih 4000 vojakov iz pomožnih enot pod poveljstvom polkovnika Hansa Busseja.<ref>Robert Kempa: ''Twierdza Boyen w Giżycku (praktyczny przewodnik)'' [https://www.jadarhobby.pl/pdf_datasheet.php?products_id=27783 fragmenty].</ref> Garnizija je izvajala ofenzivne operacije, pri čemer je posnemala večjo skupino, za katero so Rusi ocenili, da je pehotna divizija. 23. avgusta so Rusi dokončali obkolitev Giżycka, vključno s trdnjavo, vendar so se ustavili 16 kilometrov od Giżycka. Sama trdnjava ni bila napadena, vendar je njeno topništvo podpiralo poljske enote in obrambo Giżycka, ki je bil napaden od 25. avgusta. 27. avgusta je poveljnik trdnjave zavrnil rusko ponudbo za predajo. 7. septembra je nemška 36. pehotna divizija dosegla trdnjavo in dokončala obkolitev.<ref>Sebastian Krahel, Twierdza Boyen (Giżycko) – fortyfikacja jako atrakcja turystyczna.[http://www.wgsr.uw.edu.pl/pub/uploads/pis03/Krahel.pdf]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.</ref> Po prvi svetovni vojni je bila trdnjava razglašena za zastarelo in preurejena v podporno strukturo, v kateri je bila med drugim tudi bolnišnica. === Trdnjava v letih 1941–1944 === Od leta 1941 do 1944 je v trdnjavi delovala poljska bolnišnica. General Franz Halder je bil tam od 10. oktobra 1941, kjer si je opomogel od zlomljene ključnice (po padcu med jahanjem v Mamerkih). Po poskusu atentata na Hitlerja (20. julija 1944) je otorinolaringolog dr. Giesing 22. in 23. julija 1944 odpotoval v Hitlerjev štab na posvetovanja v [[Volčji brlog]]. V trdnjavi je bil nameščen III. oddelek 12. oddelka Generalštaba (OKH) za tuje vojske Vzhod. Oddelku je vodil polkovnik Alexis Freiher von Roenne, ki je poročal generalu Gehlenu. Obveščevalna postaja v trdnjavi je imela kodno ime ''Emma''. Roenny je imel na voljo stavbo vojašnice, ki se je nahajala desno od vhoda skozi Giżycka vrata, med bastijonoma Ludwik in Leopold. Stavba vojašnice je bila zasnovana za nastanitev približno 500 vojakov. Tukaj so analizirali dokumente, zasežene na fronti in rekrutirali častnike [[Rdeča armada|Rdeče armade]] za sodelovanje. Sovjetske častnike so sem pripeljali iz različnih taborišč za vojne ujetnike. Rekrutiranje agentov je potekalo po metodi ''korenčka in palice''. Tiste, ki niso bili pripravljeni sodelovati, so poslali v zapor (tevtonski grad) v Rynu, tiste, ki so bili pripravljeni sodelovati, pa so nastanili v ločenem sektorju trdnjave. Ta sektor, zasnovan za 100 ljudi, je vključeval jedilnico, kino in knjižnico. Od 16. julija do 4. septembra 1942 je bil tukaj zaprt Andrej Vlasov, ki je bil kasneje premeščen v Vinnico v Ukrajini. Po besedah ​​Jürgena Thorwalda je v trdnjavi Boyen deloval center za usposabljanje častnikov ROA. To potrjujejo tudi pričevanja prisilnega delavca Franciszeka Charubina, pomočnika strojevodje, ki je leta 1944 na železniški postaji Giżycko srečal častnike v nemških uniformah, ki so govorili rusko. Navadni vojaki ROA so se verjetno usposabljali v vojašnici v Orzyszu. Isti F. Charubin poroča, da so v Orzysz prispeli transporti vojnih ujetnikov Rdeče armade, od tam pa so odšli transporti vojakov v nemških uniformah, ki so peli ruske pesmi. Charubin je poročal o železniških prevozih vojakov na progi Giżycko-Pisz do Poljske vstajske zveze, ki je bila leta 1942 vključena v Domovinsko armado. V trdnjavi je deloval laboratorij za ocenjevanje kakovosti hrane, dostavljene v ''Volčje brlog''. === Po letu 1944 === Leta 1945 so Nemci trdnjavo zapustili brez boja. Po drugi svetovni vojni je trdnjavo upravljala poljska vojska, ki je del trdnjave prepustila civilnim tovarnam hrane, večina teh pa je bila po letu 1989 zaprta. Leta 1975 je bila trdnjava razglašena za arhitekturni spomenik. Potem ko jo je vojska zapustila, je bila odprta za javnost, kar je v letih 1996 in 1997 povzročilo opustošenje in požare v žitnicah. == Arhitektura == [[Slika:20230808 Feste Boyen - ehemalige Kaserne.jpg|thumb|Trdnjava Boyen – Nekdanja vojašnica]] [[Slika:20230808 Feste Boyen - Festungsmauer.jpg|thumb|Obzidje trdnjave Boyen]] 100 hektarjev velik kompleks je bil ključni element pruskih utrdb, namenjenih zavarovanju vzhodnih meja Vzhodne Prusije pred Rusijo. Je na strateško pomembni ožini. Pruski vojni minister Hermann von Boyen je prepričal kralja Friderika Viljema IV., da tam zgradi eno najimpozantnejših trdnjav v vsej Mazuriji. Med letoma 1847 in 1855 so bili zgrajeni [[bastijon]]i in smodniška vrata, jarki, vojašnice in vse druge potrebne stavbe. Trdnjava ima obliko sedemkrake zvezde, kar poudarjajo masivni zemeljski nasip, obzidje in jarki. V trdnjavo vodijo štiri vrata. Glavni vhod so dvojna Lötzenerjeva vrata z [[dvižni most|dvižnim mostom]] pred notranjimi vrati; poleg teh so še Rastenburška vrata in Smodniška vrata. Vodna vrata so bila med gradnjo železniške proge zaprta. Leta 1914 je trdnjavo na kratko oblegala ruska vojska, vendar je ni zavzela. == Turizem == Leta 1994 je mesto večino trdnjave prepustilo Društvu prijateljev trdnjave Boyen, ustanovljenemu septembra 1993 (Majdan je bil prepuščen leta 2001). Društvo je uredilo območje trdnjave in zagotavljalo 24-urni nadzor. Večino stavb so odprli za obiskovalce, označili poti in zagotovili vodnike. V vojašnici blizu Giżyckih vrat sta bila ustanovljena mladinski hostel in Muzej trdnjave Boyen. V trdnjavi potekajo zgodovinske rekonstrukcije, motociklistični shodi in koncerti v amfiteatru, ki je v [[revelin]]u. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Jurgen Thorwald: ''Illusion - Soviet soldiers in Hitler's army,'' OWN Warsaw - Kraków in 1994 (orig. Ger. 1974), {{ISBN|978-83-01-11579-1}} * Bogdan Vasilenko: ''Mamry and the surrounding area.'' Guide, Kętrzyn in 1996, {{ISBN|83-905491-0-7}} == Zunanje povezave == {{commons category|Fort Boyen in Giżycko}} * [https://web.archive.org/web/20150803022415/http://www.boyen.gizycko.pl/en/main_en.html uradna spletna stran] (angleščina) * [https://twierdza.gizycko.pl/ Trdnjava Boyen] {{coord|54|1|55|N|21|44|52|E|display=title}} [[Kategorija:Muzeji na Poljskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1856]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1856]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1975]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Poljske]] cz6fjo2no1n661hrdocnx8d4xmw08fd Vuk Drašković 0 602730 6678817 6678627 2026-05-21T14:18:21Z Stebunik 55592 /* Mladost, izobrazba, oporečništvo */ 6678817 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino; drugi pa so spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] Jajcu II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovani prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjenje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 8kxa7sno5przv2x5w6esrbu6ofl2bjb 6678818 6678817 2026-05-21T14:21:39Z Stebunik 55592 /* Mladost, izobrazba, oporečništvo */ 6678818 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino; drugi pa so spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjenje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ivx64lejrwzrkts20rmd2i9ufqslyff 6678877 6678818 2026-05-21T17:50:29Z Stebunik 55592 /* Mladost, izobrazba, oporečništvo */ 6678877 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino; drugi pa so spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjenje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] qjssgfxu9ypw0frmxdkskuvqc6grike 6679058 6678877 2026-05-22T09:30:18Z Stebunik 55592 /* „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim */ 6679058 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino; drugi pa so spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ==== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ==== Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] [[Vuk Drašković]]: {| |- ! Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]] a molčati o [[Sarajevo| Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjenje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 5s2kyi80bes3i2kfro1k2qe0lgclc0f 6679114 6679058 2026-05-22T11:22:24Z Stebunik 55592 /* Spremenljivost stališč */ 6679114 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino; drugi pa so spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ==== Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom ==== Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjenje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] bqoo52o6cojer3kbzohbpy3e8xq7ne5 6679115 6679114 2026-05-22T11:23:57Z Stebunik 55592 /* Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom */ 6679115 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino; drugi pa so spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjenje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] p500zb60wywg2m9zjslo8fm5ip6ol3a 6679126 6679115 2026-05-22T11:32:29Z Stebunik 55592 /* Spremenljivost stališč */ 6679126 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino; drugi pa so spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; on pa da je „predsednik Srbskega gibanja prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjenje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] o3fjvf5ibogd8wjhgsdgd4xgjnj9utv Stanisław Zaremba (matematik) 0 602746 6678980 6677469 2026-05-22T05:13:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6678980 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljski matematik, inženir (1863–1942).}} {{infopolje Znanstvenik | name = Stanisław Zaremba | image = Stanislaw Zareba Polish mathematician.jpg | image_size = 150px | caption = Stanisław Zaremba, pred letom 1939 | birth_date = {{datum rojstva|1863|10|03}} | birth_place = [[Romanivka, Berezneguvatska vaška gromada|Romanówka]], [[Trembowla]], [[Avstrijska Galicija|Galicija]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Ukrajina]]) | death_date = {{datum smrti in starost|1942|11|23|1863|10|03}} | death_place = [[Krakov]] | nationality = {{ikona zastave|POL}} [[Poljaki|poljska]] | fields = [[matematična analiza]] | workplaces = [[Jagelonska univerza]] | alma_mater = [[Univerza v Parizu]] | thesis_title = Sur un problème concernant l'état calorifique d'un corps solide homogène indéfini | thesis_year = 1889{{r|zare-1889}} | thesis_url = https://patrimoine.sorbonne-universite.fr/idurl/1/3164 | doctoral_advisor = {{ubl|[[Jean Gaston Darboux]]|[[Charles Émile Picard]]}} | doctoral_students = {{ubl|[[Wacław Franciszek Sierpiński]] {{small|(1906)}}|[[Antoni Maria Emilian Hoborski|Antoni Hoborski]] {{small|(1908)}}|[[Alfred Rosenblatt]] {{small|(1908)}}|[[Witold Wilkosz]] {{small|(1918)}}|[[Witold Pogorzelski]] {{small|(1919)}}|[[Juliusz Rudnicki]] {{small|(1920)}}|[[Włodzimierz Stożek]] {{small|(1922)}}|[[Władysław Nikliborc]] {{small|(1924)}}|[[Stanisław Gołąb]] {{small|(1931)}}}} | known_for = {{ubl|[[matematična analiza]]|[[direktna metoda v variacijskem računu]]|[[teorija potenciala]]|[[mešani robni pogoj]]|[[objektivna stopnja napetosti|Zaremba-Jaumannova stopnja Cauchyjeve napetosti]]|[[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]]}} | awards = | parents = {{ubl|Hipolit Zaremba (1834&ndash;1903)|Aleksandra, rojena Kurzańska}} | spouse = Henryka (Henrietta) Małgorzata, rojena Cauvin (1866&ndash;1953) | children = [[Stanisław Krystyn Zaremba]] (1903&ndash;1990) }} '''Stanisław Zaremba''', [[Poljaki|poljski]] [[matematik]] in [[inženir]], * [[3. oktober]] [[1863]], Romanówka, [[Trembowla]], [[Avstrijska Galicija|Galicija]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Romanivka, Berezneguvatska vaška gromada|Romanivka]], [[Ukrajina]]), † [[23. november]] [[1942]], [[Krakov]].{{r|kura-1980}}{{rp|180}}{{r|spl01}} Zarembova raziskovanja na področju [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]], [[uporabna matematika|uporabne matematike]], [[teorija potenciala|teorije potenciala]], [[matematična fizika|matematične fizike]], [[kristalografija|kristalografije]] in [[klasična analiza|klasične analize]], še posebej [[harmonična funkcija|harmoničnih funkcij]], so mu prinesla široko prepoznavnost. Bil je eden izmed matematikov, ki so s svojimi pedagoškimi in organizacijskimi sposobnostmi ter raziskavami prispevali k uspehu [[poljska matematična šola|poljske matematične šole]]. Poleg [[Kazimierz Żorawski|Kazimierza Żorawskega]] predstavlja začetnika te šole v 20. stoletju.{{r|spl10}} Poleg raziskovalnih del je napisal mnoge univerzitetne učbenike in [[monografija|monografije]]. Od leta 1900 je bil profesor na [[Jagelonska univerza|Jagelonski univerzi]], od leta 1903 član [[Akademija znanj|Akademije znanj]], leta 1919 soustanovitelj in predsednik [[Poljsko matematično društvo|Poljskega matematičnega društva]] ter prvi urednik ''[[Annales de la Société Polonaise de Mathématique]]''. == Življenje == Rodil se je v Romanówki v sedanji Ukrajini v družini inženirja Hipolita (1834&ndash;1903) in Aleksandre, rojene Kurzańske. Kot sin inženirja{{r|kura-1980}}{{rp|180}} se je izobraževal na gimnaziji svetega Petra v [[Sankt Peterburg]]u, kjer je bil učni jezik nemščina. Maturiral je leta 1881. Študiral je na [[Državni tehnološki inštitut v Sankt Peterburgu|Tehnološkem inštitutu]] v istem mestu, kjer je leta 1886 diplomiral iz inženirstva.{{r|kura-1980}}{{rp|180}}{{r|spl02}} Leta 1887 je zapustil Sankt Peterburg in odšel v [[Pariz]] študirat matematiko{{snd}} leta 1889 je [[doktorat|doktoriral]] na [[Univerza v Parizu|Sorboni]] pod mentorstvom [[Jean Gaston Darboux|Jeana Gastona Darbouxa]] in [[Charles Émile Picard|Charlesa Émila Picarda]].{{r|kura-1980}}{{rp|180}}{{r|spl03}}{{r|zare-1889}} Svojo učiteljsko kariero je začel v srednješolskem izobraževanju. V Franciji je ostal do leta 1900. Leta 1890 je bil imenovan na katedro za matematiko na [[Jagelonska univerza|Jagelonski univerzi]]. Leta v Franciji so mu omogočila, da je vzpostavil močan most med poljskimi matematiki in matematiki v Franciji. Še posebej je sodeloval s [[Paul Painlevé|Paulom Painlevéjem]] in [[Édouard Goursat|Édouardom Goursatom]]. Poleg pedagoškega dela je bil eden od ustanoviteljev Poljskega matematičnega društva. Njegova znanstvena dejavnost je zajemala specifične veje višje matematike, zlasti [[infinitezimalni račun|infinitezimalno]] analizo. Rezultati njegovih raziskav so si pridobili svetovni sloves in jih navajajo mnogi avtorji. Na [[Mednarodni kongres matematikov|mednarodnih kongresih matematikov]] (leta 1908, 1920, 1924, 1932 in 1936) je imel pet sekcijskih predavanj{{snd}} največje število med poljskimi matematiki.{{r|spl00}} Bil je mentor več priznanim poljskim matematikom; pod njegovim mentorstvom so doktorske disertacije napisali med drugim [[Wacław Franciszek Sierpiński]], [[Stanisław Gołąb]], [[Antoni Maria Emilian Hoborski|Antoni Hoborski]] in [[Witold Wilkosz]].{{r|spl03}} Umrl je v Krakovu med [[zgodovina Poljske (1939–1945)|nemško okupacijo Poljske]]. Pokopan je bil na [[Pokopališče Rakowicki|Pokopališču Rakowicki]] (oddelek IA-zahod{{snd}} desno od Sowińskega).{{r|spl04}} === Zasebno življenje === Bil je mož Henryke (Henriette) Małgorzate, rojene Cauvin (1866&ndash;1953), učiteljice francoskega rodu. Njegov sin, [[Stanisław Krystyn Zaremba|Stanisław Krystyn]], je bil prav tako matematik, pa tudi plezalec v Tatrah in Alpah. == Delo == === Raziskovalna dejavnost === {{citatni blok|text= Zarembova veličastna odkritja so naletela na širok odziv in globoko priznanje v svetu. Stanisław Zaremba je ponos poljske znanosti. Hkrati je s svojo pionirsko dejavnostjo na tako pomembnem področju, kot je matematična analiza, postal eden od ustvarjalcev sodobne poljske matematike.|sign= [[Kazimierz Kuratowski]]|source= {{r|kura-1980}}{{rp|183}}}} Med njegovimi najpomembnejšimi deli sta ''Teoretična aritmetika'' (''Arytmetyka teoretyczna'') (1912) in ''Uvod v analizo'' (''Wstęp do analizy'') (izdaji iz let 1915 in 1918).{{r|zare-1912}}{{r|zare-1915}}{{r|zare-1918}} Kažeta čudovito logično strukturo{{snd}} od intuicije kot izhodišča do kompleksnih matematičnih konstrukcij. Publikacija ''Logika matematike'' (''La logique des mathématiques'') spada na področje logike. ''Teoretična mehanika'' (''Mechanika teoreticzna''){{snd}} od katere so bili žal objavljeni le prvi zvezki{{snd}} uteleša težnjo po uporabi rezultatov matematičnih rešitev v fiziki kot končnem cilju raziskovanja.{{r|zare-1926a}} Skupaj s [[Stefan Kreutz|Stefanom Kreutzom]] je leta 1919 predstavil novo izpeljavo obstoja 32 [[kristalografska točkovna skupina|kristalografskih razredov]].{{r|kreu-1919}}{{r|pogo-2015}} == Priznanja == === Nagrade === Leta 1928 je prejel [[nagrada Jerzmanowskih|nagrado Jerzmanowskih]].{{r|spl07}} === Odlikovanja === * poveljniški križec [[red Polonia Restituta|reda Polonia Restituta]] (7. november 1925){{r|spl05}} * zlati [[križec za zasluge (Poljska)|križec za zasluge]] (11. november 1936){{r|spl06}} * častnik [[red legije časti|reda legije časti]] (Francija, 1927) === Časti === [[Častni doktorat]] je prejel na [[Univerza v Marseillu|Univerzi v Marseillu]],{{r|spl08}} leta 1929 pa na Jagelonski univerzi{{r|spl09}} in [[Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju|Univerzi Adama Mickiewicza v Poznanju]]. == Zapuščina == [[Poljska pošta]] je 23. novembra 1982 izdala poštno znamko s podobo Stanisława Zarembe{{snd}} kataloška številka 2688, z nominalno vrednostjo 5 [[poljski zlot|PLN]]{{snd}} kot del niza z naslovom »Poljski matematiki«.{{r|fisc-2019}} == Bibliografija == * {{navedi disertacijo | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur un problème concernant l'état calorifique d'un corps solide homogène indéfini | date= 1889 | type= doktorska disertacija | publisher= [[Gauthier-Villars|Gauthier-Villars et fils]] | location= Pariz | lang= pl | via= [[Polona (digitalna knjižnica)|Polona]] | url= https://polona.pl/item-view/38d9381e-d275-4413-87e8-0e949e9ee27d | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O problemu toplotnega stanja nedoločenega homogenega trdnega telesa | ref= SKL-zare-1889}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Contribution a la théorie de la fonction de Green | journal= [[Bulletin de la Société Mathématique de France]] | date= 1896 | volume= 54 | pages= 19&ndash;24 | lang= fr | issn= 0037-9484 | trans-title= Prispevek k teoriji Greenove funkcije}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur la méthode d’approximations successives de M. Picard | journal= [[Journal de mathématiques pures et appliquées]] | date= 1897a | volume= 5 | issue= 3 | pages= 311&ndash;329 | lang= fr | issn= 0021-7824 | eissn= 1776-3371 | via= [[Gallica]] | url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k1074625/f315n20 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O metodi zaporednih aproksimacij g. Picarda}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur le problème de Dirichlet | journal= [[Annales scientifiques de l'École normale supérieur]] | date= 1897b | series= 3 | volume= 14 | issue= | pages= 251&ndash;258 | lang= fr | issn= 0012-9593 | doi= 10.24033/asens.448 | jfm= 28.0362.04 | trans-title= O Dirichletovem problemu}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur l’équation aux dérivées partielles ∆u + ξu + f = 0 et sur les fonctions harmoniques | journal= Annales scientifiques de l'École normale supérieur | date= 1899 | series= 3 | volume= 16 | issue= | pages= 427&ndash;463 | lang= fr | issn= 0012-9593 | doi= 10.24033/asens.471 | trans-title= O parcialni diferencialni enačbi u + ξu + f = 0 in o harmoničnih funkcijah}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= O równaniu, o pochodnych cząstkowych : ∆u+∑u+f=0 : i o funkcyach harmonicznych | date= 1900a | publisher= Druk J. Sikorskiego | location= Varšava | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/ae2d0a81-8855-4584-a755-8f7c548963fa | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O enačbi s parcialnimi odvodi: ∆u+∑u+f=0; in o harmoničnih funkcijah}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur le développement d’une fonction arbitraire en un série procédant suivant les fonctions harmoniques | journal= Journal de mathématiques pures et appliquées | date= 1900b | volume= 5 | issue= 6 | pages= 47&ndash;72 | lang= fr | issn= 0021-7824 | eissn= 1776-3371 | jfm= 31.0419.01 | via= Gallica | url= http://ark.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k1074659/f50n26 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O razvoju poljubne funkcije v vrsto, ki poteka po harmoničnih funkcijah}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Contribution à la théorie de l’équation aux dérivées partielles | journal= Annales de la Faculté des Sciences d l’Université de Toulouse | date= 1990c | volume= 32 | issue= 3 | pages= 5&ndash;12 | lang= fr | trans-title= Prispevek k teoriji parcialnih diferencialnih enačb}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= O teoryi równania Laplacea i o metodach Neumanna i Robina | date= 1901a | publisher= [[Akademija znanj]] | location= Krakov | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/0b64b0af-a89f-4c4a-bf7a-1149573233ff | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O teoriji Laplaceove enačbe in o metodah Neumanna in Robina}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= O tak zwanych funkcjach zasadniczych w teoryi równań fizyki matematycznej | date= 1901b | publisher= Akademija znanj | location= Krakov | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/248c6c07-10fb-4ea9-958d-4737ce2b8118 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O tako imenovanih fundamentalnih funkcijah v teoriji enačb matematične fizike}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Przyczynek do teoryi pewnego równania fizyki matematycznej | date= 1902a | publisher= Akademija znanj | location= Krakov | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/a7fb0848-5165-42f2-9461-22be39f1445c | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Prispevek k teoriji določene enačbe matematične fizike}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur l’intégration de l’équation ∆u + ξu = 0 | journal= Journal de mathématiques pures et appliquées | date= 1902b | volume= 5 | issue= 8 | pages= 59&ndash;117 | lang= fr | issn= 0021-7824 | eissn= 1776-3371 | jfm= 33.0797.02 | via= Gallica | url= http://ark.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k1074672/f60n60 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O integraciji enačbe ∆u + ξu = 0}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur un problème d’hydrodynamique lié à un cas de double réfraction accidentelle dans les liquides et sur les considération théoreques de W. Natanson relatives à ce phénomène | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie | date= 1903a | pages= 404&ndash;422 | lang= fr | trans-title= O hidrodinamičnem problemu, povezanem s primerom naključnega dvojnega loma v tekočinah, in o teoretičnih premislekih W. Natansona o tem pojavu}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur une généralisation de la théorie classique de la viscosité | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1903b | pages= 381&ndash;403 | lang= fr | trans-title= O posplošitvi klasične teorije viskoznosti}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur une forme perfectionnée de la théorie de la relaxation | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1903c |pages= 595&ndash;614 | lang= fr | trans-title= O izboljšani obliki teorije relaksacije}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Contribution à la théorie des fonctions fondamentales | journal= Annales scientifiques de l'École normale supérieur | date= 1903d |series= 3 | volume= 20 | issue= | pages= 9&ndash;26 | lang= fr | issn= 0012-9593 | doi= 10.24033/asens.519 | jfm= 34.0823.01 | trans-title= Prispevek k teoriji fundamentalnih funkcij}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Les fonctions fondamentales de M. Poincaré et la méthode de Naumann pour une frontière composée des polygones curvilignes | journal= Journal de mathématiques pures et appliquées | date= 1904a | volume= 5 | issue= 10 | pages= 395&ndash;444 | lang= fr | issn= 0021-7824 | eissn= 1776-3371 | jfm= 35.0355.03 | via= Gallica | url= http://ark.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k107469t/f400n50 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Poincaréjeve fundamentalne funkcije in Naumannova metoda za mejo, sestavljeno iz krivolinijskih mnogokotnikov}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Contribution à la théorie d’une équation fonctionelle de la physique | journal= [[Rendiconti del Circolo Matematico di Palermo]] | date= 1904b | volume= 19 | issue= | pages= 140&ndash;150 | lang= fr | issn= 0009-725X | eissn= 1973-4409 | trans-title= Prispevek k teoriji funkcijske enačbe v fiziki}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Solution générale du problème de Fourier | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1905 | pages= 69&ndash;168 | lang= fr | trans-title= Splošna rešitev Fourierjevega problema}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Teorya ciągów i szeregów nieskończonych : wykłady uniwersyteckie | date= 1906a | location= Krakov | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/9fb5e35f-e1d7-44e9-82c2-29295aad88e0 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Teorija neskončnih zaporedij in vrst: univerzitetna predavanja}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Teorya wyznaczników równań liniowych | date= 1906b | publisher= Kółko Matematyczno-Fizyczne Uczniów Uniwersytetu Jagiellońskiego | location= Krakov | id= rokopis | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/9165dd80-bce6-49ee-9d27-c25d4048baea | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Teorija determinant linearnih enačb}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Zarys pierwszych zasad teoryi liczb całkowitych | date= 1907a | publisher= Akademija znanj | location= Krakov | lang= pl | oclc= 69628334 | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/61f608ba-dee2-4c06-a734-913585d50e19 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Oris prvih načel teorije celih števil}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= L’équation biharmonique et une classe remarquable de fonctions fonda-mentales harmoniques | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1907b | issue= 3 | pages= 147&ndash;196 | lang= fr | trans-title= Biharmonična enačba in izjemni razred fundamentalnih harmoničnih funkcij}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Teorya ciągów i szeregów nieskończonych | date= 1908a | id= rokopis | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/400ccbee-8e38-451a-9b47-00e2d69a464b | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Teorija neskončnih zaporedij in vrst}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur l'application d'un procédé alterné au problème biharmonique | date= 1908b | lang= fr | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/accf6554-adce-422c-a630-b2c5f160c7fc | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O uporabi alternirajoče metode za biharmonični problem}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= O zasadzie Dirichleta | date= 1908c | publisher= Druk J. Sikorskiego | location= Varšava | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/d9a0726a-390a-44d3-9d92-237a79626ee0 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O Dirichletovem načelu}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Pogląd na historyę rozwoju i stan obecny teoryi równań fizyki w czterech odczytach | date= 1909a | publisher= Druk J. Sikorskiego | location= Varšava | lang= pl | oclc= 69346520 | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/df45350b-56db-444f-8b7e-0cba29bdac8b? | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Pregled zgodovinskega razvoja in trenutnega stanja teorije fizikalnih enačb v štirih predavanjih}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Teorya wyznaczników i równań liniowych | date= 1909b | publisher= Kółko Matematyczno-Fizyczne Uczniów Uniwersytetu Jagiellońskiego | location= Krakov | lang= pl | oclc= 69616537 | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/dbbae2ad-a15c-4bb2-a2f7-0652f1e14ac1 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Teorija determinant in linearnih enačb}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur l'unicité de la solution du problème de Dirichlet | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1909-04-05 | pages= 561&ndash;563 | lang= fr | url = https://www.biodiversitylibrary.org/item/26235#page/611/mode/1up | doi= | id= | jfm= 40.0452.02 | trans-title= O edinstvenosti rešitve Dirichletovega problema}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur le principe de Dirichlet | date= 1909d | lang= fr | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/86fe610d-9ffe-4285-9a3c-59b6d3cd9609 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O Dirichletovem načelu}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur le calcul numérique des fonctions demandées dans le problème de Dirichlet et le problème hydrodynamique | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1909e | issue= 2 | pages= 125&ndash;195 |lang= fr | trans-title= O numeričnem izračunu funkcij, potrebnih v Dirichletovem problemu in hidrodinamičnem problemu}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Le problème biharmonique restreint | journal= Annales scientifiques de l'École normale supérieur | date= 1909f | series= 3 | volume= 26 | pages= 337&ndash;404 | lang= fr | issn= 0012-9593 | trans-title= Omejeni biharmonični problem}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur le principe du minimum | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1909g | issue= 7 | pages= 197&ndash;264 | lang= fr| trans-title= O načelu minimuma}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur un problème mixte relatif à l' équation de Laplace | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1910 | pages= 313&ndash;344 | lang= fr | url= | doi= | id= | jfm= 41.0854.12 }}, prevedeno v ruščino kot {{citat | last1= Zaremba | first1= S. | authorlink1= | script-title= ru:Об одной смешанной задаче, относящейся к уравнению Лапласа | journal= [[Uspehi matematičeskih nauk]] | date= 1946 | volume = 1 | issue= 3–4(13–14) | pages= 125&ndash;146 | lang= ru | url= http://mi.mathnet.ru/eng/umn/v1/i3/p125 | mr= 25032 | zbl= 0061.23010 | trans-title= O mešanem problemu, povezanem z Laplaceovo enačbo}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur le principe de Dirichlet | journal= [[Acta Mathematica]] | date= 1911 | volume= 34 | issue= | pages= 293&ndash;316 | lang= fr | issn= 0001-5962 | eissn= 1871-2509 | trans-title= O Dirichletovem načelu}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Arytmetyka teoretyczna | date= 1912 | publisher= Akademija znanj | location= Krakov | lang= pl | oclc= 69511091 | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/396009b0-94eb-4591-9578-93c6e549bf64 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Teoretična aritmetika | ref= SKL-zare-1912}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Les propriétés typiques des nombres réels et quelques-unes des relations les plus intéressantes qui subsistent entre elles | journal= Bulletin International de l'Académie des Sciences de Cracovie. Classe des Sciences Mathématiques et Naturelles | series= Serie A: Sciences mathématiques | date= 1913 | pages= | lang= fr | via= Polona| url= https://polona.pl/item-view/e437d0a3-f333-4c44-a747-14a8bc4e2b61 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Tipične lastnosti realnih števil in nekatere najzanimivejše relacije, ki obstajajo med njimi}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Ogólne zasady analizy matematycznej. Cz. 2: Rachunek całkowy | date= 1914 | publisher= Kółko Matematyczno-Fizyczne Uczniów Uniwersytetu Jagiellońskiego | location= Krakov | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/567a39a5-3e47-4a67-94ed-8955cd6dfbf8 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Splošna načela matematične analize. 2. del: Integralni račun}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Wstęp do analizy. Cz. 1: Pojęcie dowodu matematycznego oraz inne wiadomości pomocnicze | date= 1915a | publisher= Skład główny w Księgarni Gebethnera i Wolffa | location= Varšava | lang= pl | oclc= 69586726 | via= Polona | url= https://polona.pl/preview/56e6c85a-e309-4aa8-a5bc-69909795a011 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Uvod v analizo. 1. del: Koncept matematičnega dokaza in druge pomožne teme | ref= SKL-zare-1915}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sopra un teorema d’unicita relativo alla equazione della onde sferiche | journal= Rendiconti della Accademia Nazionale dei Lincei | date= 1915b | volume= 5 | issue= 24 | pages= 904&ndash;908 | lang= it | trans-title= O izreku edinstvenosti glede enačbe sfernega valovanja}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= O niektórych poglądach p. Łukasiewicza na metodykę nauk dedukcyjnych | date= 1917 | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/preview/de93c6dc-f348-4f9c-970a-7bb0c109b6d3 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O nekaterih pogledih g. Łukasiewicza na metodologijo deduktivnih znanosti}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Wstęp do analizy. Cz. 2: Teorya liczb rzeczywistych | date= 1918 | publisher= Skład główny w Księgarni Gebethnera i Wolffa | location= Varšava | lang= pl | oclc= 69586727 | via= Polona | url= https://polona.pl/preview/58eee21a-9863-45f8-952a-cde80e0b6bc1 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Uvod v analizo. 2. del: Teorija realnih števil | ref= SKL-zare-1918}} * {{citat | last1= Kreutz | first1= Stefan | authorlink1= Stefan Kreutz | last2= Zaremba | first2= Stanisław | author-mask2= 3 | title= Sur les fondements dla la cristallographie géométrique | journal= Bulletin de l’Académie de Sciences de Cracovie | series= Numéro supplémentaire | date= 1919 | page= 473 | location= Krakov | lang= fr | trans-title= O temeljih geometrijske kristalografije | ref= SKL-kreu-1919}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Le Caractere propre et la Portée de la Physique | journal= [[Scientia (revija)|Scientia]] | date= 1920 | issue= 28 | lang= fr | issn= 0036-8687 | trans-title= Posebnost in področje fizike}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur un théoreme fondamental relatif à l’èquation de Fourier | journal= Compte Rendus du Congrés International des Mathématiciens (Strasbourg 22-30 Septembre 1920) | date= 1921 | pages= 343&ndash;350 |location= Toulouse | lang= fr | trans-title= O fundamentalnem izreku, ki se nanaša na Fourierovo enačbo}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= La théorie de la relativité et les faits observés | journal= Journal de mathématiques pures et appliquées | date= 1922 | volume= 9 | issue= 1 | pages= 105&ndash;139| lang= fr | issn= 0021-7824 | eissn= 1776-3371 | jfm= 48.0992.02 | via= Gallica | url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k107614t/f112n36 | trans-title= Teorija relativnosti in opazovana dejstva}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Ogólne zasady analizy matematycznej. Cz. 1, (Rachunek różniczkowy) | date= 1923a | publisher= Kółko Matematyczno-Fizyczne Uczniów Uniwersytetu Jagiellońskiego | location= Krakov | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/436ed193-ebe4-448f-bba3-ed53de81f493 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Splošna načela matematične analize. 1. del (Diferencialni račun)}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Ogólne zasady analizy matematycznej. Cz. 3, (Teorja całek wielokrotnych) | date= 1923b | publisher= Kółko Matematyczno-Fizyczne Uczniów Uniwersytetu Jagiellońskiego | location= Krakov | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/7648dc4e-6e48-4953-a52c-8b44ef5aaf78 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Splošna načela matematične analize. 3. del (Teorija večkratnih integralov)}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | chapter= Rola przekształceń punktowych przestrzeni w krystalografii | title= Poradnik dla samouków, t. IV | pages= 177&ndash;195 | date= 1924 | publisher= Wydawnictwo A.Heficha i St, Michalskiego | location= Varšava | lang= pl | via= Polona | chapter-url= https://polona.pl/item-view/22b78baa-dfe8-4d86-a3cb-d08e8dde495d | accessdate= 2026-05-15 | trans-chapter= Vloga točkovnih transformacij prostora v kristalografiji}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Mechanika teoretyczna. Cz. 1, (Wiadomości wstępne i statyka ciała sztywnego swobodnego) | date= 1926a | publisher= Kółko Matematyczno-Fizyczne Uczniów Uniwersytetu Jagiellońskiego | location= Krakov | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/4ac491d5-9e49-42e3-836e-dbad2daeb6f3 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Teoretična mehanika. 1. del (Predhodni koncepti in statika prostega togega telesa) | ref= SKL-zare-1926a}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur un groupe de transformation qui se présentent en électrodynamique | journal= [[Annales de la Société Polonaise de Mathématiques]] | date= 1926b | volume= 5 | pages= 3&ndash;19 | lang= fr | issn= 0066-2216 | eissn= 1730-6272 | trans-title= O grupah transformacij, ki se pojavljajo v elektrodinamiki}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur un problème toujours possible comprenant à titre de cas particuliers, le problème de Dirichlet et celui de Neumann | journal= Journal de Mathématiques pures et appliquées | date= 1927a | volume= 9 | issue= 6 | pages= 127&ndash;163 | lang= fr | issn= 0021-7824 | eissn= 1776-3371 | trans-title= O problemu, ki je vedno rešljiv in obsega{{snd}} kot posebna primera{{snd}} Dirichletov in Neumannov problem}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur le changement du système de référence pour un champ électro-magnétique déterminé | journal= Annales de la Société Polonaise de Mathématique | date= 1927b | volume= 6 | issue= | pages= 8&ndash;49 | lang= fr | issn= 0066-2216 | eissn= 1730-6272 | trans-title= O spremembi referenčnega sistema za dano elektromagnetno polje}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Sur un groupe de transformations qui se présentent en électrodynamique | journal= [[Annales Polonici Mathematici]] | date= 1929 | volume= 6 | pages= 8&ndash;49 | lang= fr | issn= 0066-2216 | eissn= 1730-6272 | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/776011ce-b302-4f23-86b6-1abb4feec6ac | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= O grupah transformacij, ki se pojavljajo v elektrodinamiki}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Zarys mechaniki teoretycznej. Tom 1: Wiadomości pomocnicze i kinematyka | date= 1933 | publisher= Akademija znanj | location= Krakov | lang= pl | oclc= 69538136 | via= Polona| url= https://polona.pl/preview/e207227d-5cef-4943-bce1-c657e4f274d6 | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Oris teoretične mehanike. 1. zvezek: Pomožni koncepti in kinematika}} * {{citat | last1= Zaremba | first1= Stanisław | author-mask1= 3 | title= Zarys mechaniki teoretycznej. Tom 2: Podstawy matematycznego ujęcia mechaniki | date= 1939 | publisher= Akademija znanj | location= Krakov | lang= pl | url= https://polona.pl/item-view/cf988d7a-c3b8-4062-8359-9813b470d13e | via = Polona | accessdate= 2026-05-15 | trans-title= Oris teoretične mehanike. 2. zvezek: Temelji matematične formulacije mehanike}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|krakovska matematična šola|en|Kraków School of Mathematics}} * {{medjezikovna povezava|mešani robni pogoj|en|mixed boundary condition}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|30em|refs= <ref name="fisc-2019">[[#SKL-fisc-2019|Fischer (2019)]], str. 257.</ref> <ref name="kreu-1919">[[#SKL-kreu-1919|Kreutz; Zaremba (1919)]].</ref> <ref name="kura-1980">[[#SKL-kura-1980|Kuratowski (1980)]], str. 180.</ref> <ref name="pogo-2015">[[#SKL-pogo-2015|Pogoda (2015)]].</ref> <ref name="zare-1889">[[#SKL-zare-1889|Zaremba (1889)]].</ref> <ref name="zare-1912">[[#SKL-zare-1912|Zaremba (1912)]].</ref> <ref name="zare-1915">[[#SKL-zare-1915|Zaremba (1915)]].</ref> <ref name="zare-1918">[[#SKL-zare-1918|Zaremba (1918)]].</ref> <ref name="zare-1926a">[[#SKL-zare-1926a|Zaremba (1926a)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= ICM Plenary and Invited Speakers | publisher= [[Mednarodna matematična zveza]] (IMU) | website= mathunion.org | lang= en | url= https://www.mathunion.org/icm-plenary-and-invited-speakers?combine=Zaremba | accessdate= 2023-07-22}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Zaremba Stanisław | work= [[Internetna enciklopedija PWN]] | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN]] | lang= pl | url= http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=4000414 | accessdate=2007-11-26}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Księga pamiątkowa inżynierów technologów Polaków wychowańców Instytutu Technologicznego w Petersburgu : (w rocznicę stulecia uczelni) | trans-title= Spominska knjiga poljskih tehnoloških inženirjev, alumnov Tehnološkega inštituta v Sankt Peterburgu : (ob stoletnici univerze) | date= 1933 | location= Varšava | page= 100 | website= bc.pollub.pl | lang= pl | url= http://bc.pollub.pl/dlibra/publication/785/edition/713 | accessdate= 2026-05-18 | archive-date= 2021-11-29 | archive-url= https://web.archive.org/web/20211129225018/http://bc.pollub.pl/dlibra/publication/785/edition/713 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl03">{{Projekt Matematična genealogija | id= 12546}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Lokalizator Grobów - Zarząd Cmentarzy Komunalnych | website= zck-krakow.pl | lang= pl | url= https://zck-krakow.pl/locator | accessdate= 2021-01-12}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= M.P. z 1925 r. nr 262, poz. 1082 | lang= pl | quote= za izjemno znanstveno dejavnost | url= https://dziennikustaw.gov.pl/M1925262108201.pdf}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= M.P. z 1936 r. Nr 263, poz. 464 | lang= pl | quote= za izjemne prispevke na področju znanosti in domoljubne vzgoje mladine, opravljene v letih 1905–1918 | url= https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP19362630464}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Erazm Jerzmanowski - fundator polskiej Nagrody Nobla | website= smj.jaroslaw.pl | lang= pl | url= http://www.smj.jaroslaw.pl/biblioteczkasmj/archiwalia/187-erazm-jerzmanowski-fundator-polskiej-nagrody-nobla | accessdate= 2024-06-17}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Prof. Zaremba doktorem h, c. Uniwersytetu w Marsylii. | magazine= [[Gazeta Lwowska (1810–1939)|Gazeta Lwowska]] | date= 1938-12-13 | volume= 128 | issue= 282 | page= 3 | lang= pl | url= http://jbc.bj.uj.edu.pl/dlibra/plain-content?id=94645}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Doktorzy honoris causa | website= uj.edu.pl | publisher= [[Jagelonska univerza]] | lang= pl | url= https://www.uj.edu.pl/uniwersytet-z-collegium-medicum/nagrody-i-wyroznienia/dhc | accessdate= 2025-05-11}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= Kazimierz Żorawski | website= impan.gov.pl | lang= pl, fr | url= http://www.impan.gov.pl/Great/Zorawski/Zorawski-pl.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20041031183244/http://www.impan.gov.pl/Great/Zorawski/Zorawski-pl.html | archivedate= 2004-10-31}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | title= Zaremba Stanisław | work= [[WIEM (enciklopedija)|WIEM]] | lang= pl | url= http://portalwiedzy.onet.pl/49314,,,,zaremba_stanislaw,haslo.html | accessdate= 2007-11-26 | archive-date= 2011-06-06 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110606014055/http://portalwiedzy.onet.pl/49314,,,,zaremba_stanislaw,haslo.html | url-status= dead }} * {{citat | last1= Fischer |first1= A. | title= FISCHER. Katalog polskich znaków pocztowych (i z Polską związanych). Tom I. | date= 2019 | ref= SKL-fisc-2019}} * {{citat | last1= Koroński | first1= Jan | authorlink1= Jan Koroński | title= The centenary of Professor S Zaremba's circle of student mathematicians at Jagiellonian University | journal= Zeszyty Nauk. Politech. Śląsk. Mat.-Fiz. | date= 1996 | volume= 76 | pages= 93&ndash;121 | lang= pl}} * {{citat | last1= Koroński | first1= Jan | authorlink1= | title= Stanisław Zaremba (1863‒1942) and his results in the field of differential equations | journal= Technical Transactions | date= 2016 | volume= 2016 | number= Fundamental Sciences Issue 2-NP (20) 2015 | url= http://www.ejournals.eu/Czasopismo-Techniczne/2015/Nauki-Podstawowe-Zeszyt-2-NP-(20)-2015/art/6853/ | doi= 10.4467/2353737XCT.15.217.4422 | doi-broken-date= 2025-07-12 }} * {{citat | last1= Kuratowski | first1= Kazimierz | authorlink1= Kazimierz Kuratowski | title= A Half Century of Polish Mathematics: Remembrances and Reflections | date= 1980 | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN]] / [[Pergamon Press]] | location= Varšava / Oxford | series= (International Series in Pure and Applied Mathematics) | volume= 108 | pages= VIII+204 | isbn= 83-01-00819-9 | mr= 0565253 | zbl= 0438.01006 | isbn=0-08-023046-6}} * {{citat | last1= Pelczar | first1= Andrzej | authorlink1= Andrzej Pelczar | title= Stanisław Zaremba | date= 2000-04-11 | website= info-poland.buffalo.edu | lang= en | url= http://info-poland.buffalo.edu/web/sci_health/math/Zaremba/Zaremba.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20060831001620/http://info-poland.buffalo.edu/web/sci_health/math/Zaremba/Zaremba.htm | archivedate= 2006-08-31 }} * {{citat | last1= Pelczar | first1= Andrzej | authorlink1= | title= Równania różniczkowe w Polsce. Zarys historii do połowy lat siedemdziesiątych XX wieku | journal= [[Wiadomości Matematyczne]] | date= 2001 | volume= 37 | issue= 1 | pages= 63&ndash;118 | doi= 10.14708/wm.v37i01.4876}} * {{citat | last1= Pogoda | first1= Zdzisław | authorlink1= Zdzisław Pogoda | title= Stanisław Zaremba i krystalografia | journal= [[Kwartalnik Historii Nauki i Techniki]] | date= 2015 | volume= 60 | issue= 4 | pages= 131&ndash;137 | issn= 0023-589X | url= https://rcin.org.pl/ibl/dlibra/publication/220647/edition/191092/content | accessdate= 2025-07-23 | ref= SKL-pogo-2015 }} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{Mactutor | id= Zaremba | title= Stanisław Zaremba}} * {{Projekt Matematična genealogija | id= 12546}} * {{citat | title= Stanisław Zaremba | website= matematycy.interklasa.pl | lang= pl | url= http://www.matematycy.interklasa.pl/biografie/matematyk.php?str=zaremba | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160126051016/http://www.matematycy.interklasa.pl/biografie/matematyk.php?str=zaremba | archivedate= 2016-01-26}} * {{citat | title= Publikacije Stanisława Zarembe | via= [[Polona (digitalna knjižnica)|Polona]] | lang= pl, en | url= https://polona.pl/search/?query=Stanis%C5%82aw_Zaremba&filters=creator:%22Zaremba,_Stanis%C5%82aw_(1863--1942)%22,public:1,hasTextContent:0}} {{predsedniki Poljskega matematičnega društva}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zaremba, Stanislaw}} [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Poljski inženirji]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Parizu]] [[Kategorija:Predavatelji na Jagelonski univerzi]] [[Kategorija:Predsedniki Poljskega matematičnega društva]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] jt4iyhzrqh7etm108cint7a3lz8xou2 Dahije 0 602809 6678823 6678731 2026-05-21T14:58:08Z Octopus 13285 /* Opombi */ zavezniki 6678823 wikitext text/x-wiki {{infopolje Militantna organizacija |name=Dahije |native_name=Dahije |native_name_lang=sr |war= |image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg |caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza |active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804 |ideology= |leaders= *[[Mehmed-aga Fočić]] *[[Kučuk-Alija]] *[[Aganlija]] *[[Mula Jusuf]] |headquarters=Beograd |area= |size= |partof= |predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]] |successor= |allies=[[Osman Pazvantoğlu]] |opponents=[[Osmansko cesarstvo]]<br>lokalni Srbi |battles= |url= }} '''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]: дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.<ref name="Sundhaussen2007">{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}</ref><ref name="Skok1971">{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}</ref> Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.<ref name="Skok1971"/>}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam. ==Ozadje== Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} ==Upor janičarjev== Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Leta 1796 so janičarji pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk, vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}} == Nadzor nad beograjskim pašalukom== [[Slika:Dahias & Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo Mustafa Pašo]] Vladavina sultana [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) je bila obdobje notranjih sporov med pašami, [[Ajan|ajan]]i in [[Kirdžal|kirdžal]]i in nemirov.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Dogajati so začeli tudi novi konflikti z janičarji, grožnja Francozov Egiptu pa je Porto prisilila, da je v začetku leta 1799 dovolila vrnitev janičarjev v Beograjski pašaluk. Leta 1800 so se janičarji pod vodstvom Mehmed-age Fočića, Kučuk-Alije, Aganlije in Mule Jusufa preselili iz Vidinskega sandžaka v Beograjski pašaluk ter prevzeli oblast nad večino pokrajine in nato še nad samim Beogradom.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Janičarska aga Bego Novljanin in Ćurtoglija, ki sta živela v Šabcu, sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića in nato od njegove družine zahtevala denar.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} Knez Aleksa Nenadović, eden najvplivnejših srbskih voditeljev, je protestiral pri vezirju Hadži Mustafa Paši, ki je 17. aprila, po starem koledarju 5. aprila 1800,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} v Šabac poslal 600{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} ali 800 najemnikov, ki so ujeli in usmrtili 27,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} 28{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} ali 36{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} njunih mož, medtem ko sta Novljanin in Ćurtoglija pobegnila v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}}{{sfn|Nenadović|1893|p=43}}{{sfn|Nenadović|1884|pp=539-540}} Po vrnitvi so janičarji obnovili teror nad Srbi. Julija 1801 so zavzeli Beograd in Mustafa Pašo decembra umorili. Vodilni štirje janičarji, imenovani dahije, so odpravili srbske fermane, pregnali spahije, ki niso prešli na njihovo stran, in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabljali za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} V Šabcu so za svojega vodjo postavili Mus-ago Fočića, brata Mehmed-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} Tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Aleksa, Grbović in Birčanin so se z drugimi knezi na skrivaj sestali v samostanu Čokešina, kjer so sultanu napisali prošnjo glede janičarjev in jo prek Avstrije poslali [[Visoka porta|Porti]].{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Porta je nato dahijam zagrozila, da bo nadnje poslala veliko vojsko, če ne bodo prenehali z zatiranjem raje.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Izgnani spahije in njim zvesti muslimani so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} Upor v Požarevcu so dahije preprečile, ker je izbruhnil prezgodaj.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Tiranija je Srbe prisilila, da so sultanu poslali peticijo, za katero so izvedeli dahije. V strahu pred izgonom s pomočjo Srbov so se odločili usmrtiti vodilne Srbe po celotnem pašaluku, kar je znano kot "[[Pokol knezov|pokol knezov]]". ==Upor== Pokol knezov konec januarja 1804 je spodbudil Srbe k uporu proti dahijam,{{sfn|Novaković|1904|p=180}} s čimer se je začela [[prva srbska vstaja]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} Po zboru v Orašcu 14. februarja 1804 so Karađorđevi uporniki odšli v šumadijske vasi, kjer so požgali turške gostilne, pobili dahijske privržence in zbirali može za svojo vojsko.{{sfn|Batalaka|1898|pp=69-72}} Število upornikov se je v nekaj dneh povečalo na 2000.{{sfn|Protić|1893|p=109}} Dahije so se čutili ogrožene in so k upornikom poslali Aganlijo,{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} da bi se pogajal o miru, vendar mu to ni uspelo in vstaja se je razširila.{{sfn|Novaković|1904|p=88}}{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} Uporniki so napadli Rudnik, ki ga je držal zloglasni Sali-aga, brat Kučuk-Alije.{{sfn|Nenadović|1884|pp=242-243}} 6. marca so ga zavzeli, Sali-agi z 200–300 možmi pa je uspelo pobegniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Kučuk-Alija je 14. marca v Vrbici prestregel Karađorđevo stražo, ki je čakala na uporniško vojsko. V kratki kratki bitki so uporniki zgubili nekaj mož in se umakili. Kučuk-Alija je odšel v Kragujevac, da bi tamkajšnje Srbe odvrnil od upora in zase zbral več vojakov.{{sfn|Novaković|1904|pp=115-117, 136}}{{sfn|Protić|1893|pp=112-115}}{{sfn|Batalaka|1898|p=86}}{{sfn|Nenadović|1903|p=70}} Srbski uporniki so konec marca 1804 pri Kijevu uničili dahijsko vojsko in ubili do 400 sovražnikov.{{sfn|Novaković|1904|p=139-140}}{{sfn|Protić|1893|p=118}} Oddelek razbojniških najemnikov ([[kirdžali]]) pod poveljstvom Alije Gušanca je bila nekaj dni pred tem poražena pri Ćupriji. Gušancu so dvakrat ali trikrat preprečili, da bi se pri Jagodini pridružil Kučuk-Aliji in se prebil do Beograda.{{sfn|Jovanović|2014|p=16}}{{sfn|Novaković|1904|pp=142-143}} Gušancu je konec marca uspel preboj do Jagodine, deloma zaradi šibke srbske obrambe okoli mesta.{{sfn|Jovanović|2014|p=17}} Obleganje Jagodine je bilo zaradi slabega vremena neuspešno in srbski uporniki so se konec marca razpršili.{{sfn|Novaković|1904|pp=144, 150}} Blokada Beograda se je okrepila.{{sfn|Stojančević|1957|p=119}} Srbski uporniki so po prvi bitki pri Jagodini zbrali novo vojsko in bolje načrtovali napad na Jagodino. 16. aprila so pod vodstvom Karađorđa osvojili mesto, ubili 300 ljudi, jih veliko ujeli in prisilili Kučuk-Alijo v beg.{{sfn|Novaković|1904|pp=149-152}} Po zmagi pri Jagodini so manjše uporniške enote zasledovale Kučuk-Alijo skozi Šumadijo in ga 17. in 18. aprila dvakrat uspešno napadla iz zasede.{{sfn|Novaković|1904|pp=152-155}} Janičarji so takrat od pomembnih mest držali samo še Beograd, Smederevo in Požarevac.{{sfn|Jovanović|2014|p=23}} Po zavzetju Požarevca konec maja in Smedereva 4. junija 1804{{sfn|Stojančević|1957|p=124}} je na severu Beograjskega pašaluka ostal v rokah dahij samo še Beograd.{{sfn|Novaković|1904|p=174}} Sredi junija 1804 se je pred Beogradom zbrala velika srbska uporniška vojska z najpomembnejšimi poveljniki.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Vojska naj bi štela od 6.000 do 16.000 mož.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Sultan je takrat Karađorđu izdal ferman (odlok), naj ne napade mesta, in upornikom poslal na pomoč svojo vojsko iz Bosne. Uporniki so napad prekinili.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Bosanski vezir [[Bekir Paša]] je dobil nalogo, da ustavi boje med dahijami in Srbi ter vzpostavi mir in varnost v Beogradskem pašaluku in na osmanski meji.{{sfn|Novaković|1904|pp=177, 190}}{{sfn|Nenadović|1903|p=95}} Štirje voditelji dahij so po Donavi pobegnili iz Beograda na Ada Kale, ker so se bali zarote voditelja najemnikov Alije Gušanca in niso vedeli za načrte Bekirja Paše, povezane z njimi.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}} Zgovinar K. Nenadović je prepričan, da je Bekir Paša štirim voditeljem dejansko dovolil, da so na skrivaj odšli.{{sfn|Nenadović|1903|p=96}}{{sfn|Nenadović|1884|p=93}} Ko je Alija Gušanac izvedel za njihov beg, je prevzel oblast v Beogradu in izropal njihove dvorce.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Bekir Paša je obljubil izboljšanje statusa Srbov, Karađorđe pa je poudaril, da se ne bodo ustavili, dokler dahij ne bodo ujeti živih ali mrtvih, ker se je zavedal, da lahko dahije kadar koli zberejo vojsko Vidinskega pašaluka in napadejo. S tem se je strinjal tudi Bekir Paša.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=96–97}}{{sfn|Protić|1893|p=154}} Bekir Paša ni imel dovolj vojakov za obrambo pred morebitnim srbskim napadom, zato je želel čim prej zasesti beograjsko trdnjavo.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Napad na Ada Kalo je opravil Milenko Stojković. Srbi so med napadom postrelili dahije, jih obglavili in njihove glave poslal v Beograd, kjer so jih nataknili na kole.{{sfn|Perović|1976|p=54}}{{sfn|Nenadović|1903|p=97}}{{sfn|Batalaka|1898|p=150}} V avstrijskem poročilu z dne 25. avgusta je zapisano, da je Porta zdaj verjela, da bo s smrtjo voditeljev dahij odpravljen vzrok srbskega upora in da bo s pravičnim ravnanjem s Srbi zagotovila mir.{{sfn|Perović|1976|p=54}} Bekir Paša je v enem od ohranjenih pisem obljubljal, da bodo Srbi imeli celo boljše življenje kot v času mandata Hadži Mustafe Paše, vendar vse kaže, da Srbi niso dobili nobenih resničnih zagotovil.{{sfn|Novaković|1904|p=179}} Srbi se niso želeli vrniti pod osmansko oblast in niso želeli nobenega vmešavanja v njihove zadeve. Vodstvo upornikov je na skrivaj poslalo delegaciji v Avstrijo in Rusijo, da bi prosili za pomoč in da bi Srbija postala protektorat.{{sfn|Batalaka|1898|pp=146-147}} Po zatrtju dahij je Bekir Paša želel, da bi Srbi razpustili svoje vojske, vendar se Srbi niso želeli ustaviti brez zagotovil. Kirdžali so bili še vedno močni in janičarji so še vedno držali pomembna mesta, med njimi tudi Užice. Sultan je zdaj okoliškim pašalukom ukazal, naj zatrejo Srbe, saj se je zavedal njihove grožnje. Srbi so iskali tujo pomoč in septembra 1804 poslali delegacijo v [[Sankt Peterburg]], ki se je vrnila z denarjem in obljubo diplomatske podpore. ==Voditelji== Janičarji so po umoru Mustafe Paše izbrali štiri glavne voditelje: Mehmed-ago Fočića, Kučuka Alijo, Aganlijo in Mulo Jusufa. Voditelji so sandžak razdelili na pašaluke. ===Mehmed-aga Fočić=== Mehmed-aga Fočić je bil sin Foče Efendije,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ki je služil kot kadi v Loznici. Imel je brata po imenu Musa-aga. ,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Njegov oče Foča je bil proti zatiranju Srbov s strani dahij.{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Fočić pa je bil opisan kot najslabši od štirih voditeljev. Poskus upora Srbov in Mustafa Pašinih mož leta 1802 v Požarevcu ni uspel.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Ko je je Mehmed-aga prestregel pismo Alekse Nenadovića avstrijskemu častniku glede upora proti dahijam, je Mehmed-aga načrtoval umor njega in drugih pomembnih osebnosti v Valjevski nahiji. {{sfn|Nenadović|1903|p=631}} Z zvijačo je ujel Alekso, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića sina Milovana in jih aretiral. 23. januarja 1804 so Aleksa in Ilijo usmrtili z obglavljenjem. {{sfn|Nenadović|1903|pp=631-633}} Fočić je njuni odsekani glavi razstavil v svoji hiši.{{sfn|Nenadović|1903|p=633}} ===Kučuk-Alija=== Kučuk-Alija je bil rojen v Rudniški nahiji v družini Đevrlić. V osmanski službi je napredoval od janičarja do položaja muteselima Kragujevca, ki ga je upravljal nekaj časa pred vstajo. Njegova žena je bila sestra enega od njegovih zasebnih vojakov.<ref>{{cite book | title=Pusto tursko | publisher=Almanah | author=Bašić, Husein | year=2000 | page=111 }}</ref> Njegov brat Sali-Aga je bil muteselim Rudniške nahije. Kučuk-Alija je osebno ubil Mustafo Pašo in nato postal eden od štirih vodilnih janičarjev. Marca 1804 je vodil čete proti srbskim upornikom. ===Aganlija=== Aganlija ali Aganli je bil v mladosti čolnar, rojen v Bosni. V obdobju pred srbsko vstajo je bil čiftlik-sahib Vranića in je upravljal nahijo Soko. Ker je bil od štirih voditeljev najboljši diplomat, je bil ob izbruhu upora z močnim odredom vojske poslan k Srbom, da bi jih pomiril ali prestrašil. Aganlija in njegovo spremstvo so bili aprila 1804 med pogovori v Drlupi s srbskim uporniškim voditeljem Karađorđem napadeni, on sam pa je bil ranjen v nogo.{{sfn|Novaković|1904|p=116}}{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=101}} Po misiji Bekirja Paše in obleganju Beograda so Aganlija in trije drugi voditelji pobegnili po Donavi proti Poreču in nato na otok Ada Kale. Tam so jih Milenko Stojković in njegovih 30 mož po ukazu Bekirja Paše in s pomočjo poveljnika otoka Ibrahima Paše ujeli in obglavili. ===Mula Jusuf=== Mula Jusuf je bil guverner Kragujevške nahije.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=89}} Po umoru Hadži Mustafa Paše leta 1801 je v Jagodino iz Vidina prispel janičar Tosun-aga in zahteval, da tudi on dobi del pašaluka.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je temu nasprotoval in se okrepil z četami, ki jih je poslal Mehmed-aga Fočić. Med njimi so bili Turki in Srbi.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je Tosun-ago porazil,{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} dahije pa so ga nato izbrali za svojega vrhovnega poveljnika. Mula Jusuf je leta 1804 vodil spopade okoli Beograda. ===Kabadahije=== Najboljši in dahijam najbolj zvesti janičarji so bili znani kot kabadahije. Imenovani so bili za muteselime (župane) mest in vasi.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} V vsaki vasi so imenovali subaše.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Dahije so zaposlovali tudi lahko konjenico (delije) in razbojniške plačance (kirdžalije) ter imeli podporo vsaj dela vojakov v vsakem mestu. Zloglasni janičarski privrženci na podeželju, pogosto nastanjeni v obcestnih in vaških gostilnah, so bili znani kot handžije. '''Sali-Aga Đevrlić''' je bil brat Kučuk-Alije, dahijskega muteselima Rudniške nahije. Slovel je kot hudoben zatiralec Srbov, zlasti žensk. Zaradi hudodelstev so ga imenovali "rudniški bik".{{sfn|Protić|1893|p=110}}{{sfn|Nenadović|1903|p=68}} Med "pokolom knezov" je osebno umoril Gavrila Buđevca.{{sfn|Protić|1893|p=110}} Po obleganju Rudnika 4.-6. marca 1805 je uspel pobegniti in se z 200–300 možmi vrniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Pred napadom na Čačak 5. aprila 1805 je pobegnil. '''Mus-aga Fočić''' je bil brat Mehmed-age in v začetku leta 1804 poveljnik nahije Šabac in Valjevo. '''Alil-aga Džavić''' je bil muteselim Užic.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Med napadom na Rudnik je bil v začetku marca 1804 ubit. '''Čolak-Alija''' je bil dahijski muteselim. V začetku marca 1804 je bil v Rudniku poražen. '''Poreč-Alija''' je bil dahijski muteselim Valjeva. Bil je nekdanji pripadnik Pazvanoglujeve vojske, v kateri je služil v 1790. letih.{{sfn|Jovanović|1883|p=214}} Kot župan Valjeva je nasledil Asan-ago.{{sfn|Batalaka|1898|p=1011}} Bil je zloglasen hudodelec.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Gostil je Mehmed-ago Fočića, ko je januarja 1804 ujel Alekso Nenadovića, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Med napadom na Valjevo marca 1804 je pobegnil.{{sfn|Nenadović|1903|p=74}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=97-103}} Leta 1806 sta ga v bitki pri Dživdžibarah premagala Petar Dobrnjac in Paulj Matejić. Preživel je uničenje dahij in se nastanil v Poreču, od koder ga je leta 1807 izgnal Milenko Stojković. '''Kara-Mustafa''' je bil dahijski muteselim Kragujevca.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Kasneje je postal kapi-binbaşı vezirja Sulejmana Paše Skopljaka in sodeloval v [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]]. '''Kučuk-Sali-aga Arslanović''' je bil dahijski muteselim Požarevca{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} in poveljnik med obleganjem Požarevca leta 1804. '''Abd-aga''' je bil dahijski muteselim Jagodine. Na tem položaju je nasledil Mahmud-ago. '''Tosun-aga''' je bil poveljnik janičarjev. Vodil je odred janičarjev iz Vidinskega sandžaka, ki je leta 1800 zavzel Ćuprijo.{{sfn|Nenadović|1893|p=49}} Poskušal je vladati Jagodini kot enakopraven četverici dahij, vendar mu to ni uspelo. Kučuk-Alija ga je s 500 konjeniki poslal v Batočino, da bi prekinil obleganje. Konec marca 1804 je preživel napad na Kijevo. '''Ibrahim-aga''' je bil brat Mula-Jusufa. Padel je v spopadu z Milenkom Stojkovićem pri Ćirikovcu.{{sfn|Protić|1893|p=135}} '''Omer-aga''' je deloval v Požarevski nahiji. '''Mula Nožina''' ali '''Nožin-aga''' je deloval v Šabcu. Bil je razbojniški plačanec iz Bosne, rojen v Maoči. '''Uzun-Mehmed''' ali '''Uzun-Kavedžija''' je bil janičarski poveljnik in lastnik kavarne (kafedžija). Mehmed-aga Fočić ga je z dvanajst možmi poslal ubit Karađorđa v Topoli, vendar mu to ni uspelo. Vsi napadalci so bili ubiti.{{sfn|Vukićević|1907|pp=284-290}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=39, 48}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=43-47}} '''Bego Novljanin''' ali '''Novljanin-beg''' je bi kabadahija iz Bosanskega Novega.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}}{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} V začetku 90. let 19. stoletja se je kljub omejitvam preselil v Šabac, kjer sta bila on in Ćurtoglija, kabadahija iz Zvornika, znana zlobneža.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} V času vladanja Hadži Mustafe paše je bil osmanski poveljnik v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Novljanin in Ćurtoglija sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića, nakar je knez Aleksa Nenadović protestiral pri Mustafi Paši. Mustafovi vojaki so ujeli in usmrtili 36 njegovih mož, Novljaninu pa je uspelo pobegnil v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}} Po umoru Mustafa Paše sta se vrnila v Beograjski pašaluk. Dvojica ni ubijala in ropala le Srbov, temveč tudi muslimane, ki sta jih krivila za izgon janičarjev iz pašaluka.{{sfn|Pantelić|1949|p=211}} Novljanin se je 1. avgusta 1805 predal v Užicah in mu je bilo dovoljeno oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} Ćurtoglija je bil leta 1805 skupaj z Musago Fočićem ubit v Zvorniku. Njuni glavi sta bili poslani v Travnik. '''Osman-aga Fočić''' je bil janičarski aga. Bil je brat ali bratranec Mehmed-age in Mus-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} 1. avgusta 1805 se je v Užicah predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Omer-aga Nišlija''' je bil janičarski aga. V Užice ga je poslal niški Hafiz Aga{{sfn|Protić|1893|p=169}} ali pa se je tja skupaj z Bego Novljaninom preselil iz Bosne med vladavino dahij. Ostal v Užicu z janičarji iz Vidinskega sandžaka.{{sfn|Batalaka|1898|p=168}} 1. avgusta 1805 se je predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Foča-oglu-aga''' ali '''Fočo efendija''' je bil oče dahijskega voditelja Mehmed-age in kabadahije Mus-age. Bil je dahijski svetovalec. Po poreklu je bil iz [[Hercegovski sandžak|Hercegovskega sandžaka]]. Pred dahijsko zasedbo Beograda leta 1801 je bil kadi (sodnik) v Loznici. Po pisanju v ''Zemunskih spominih'' je prav on svetoval umor vezirja Hadži Mustafa Paše.{{sfn|Novaković|1904|p=112}} Po izbruhu srbskega vstaje je nasprotoval nadaljnjemu zatiranju Srbov.{{sfn|Novaković|1904|p=69}}{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ===Kirdžali=== '''Alija Gušanac''' je bil razbojniški plačanec iz [[Gusinje|Gusinja]] v vzhodni [[Črna gora|Črni gori]], od tod tudi njegov vzdevek. Imel je čin bimbaše ([[major]]). Kučuk Aliji se je skupaj z 800–900 plačanci, večinoma Turki in Albanci, pa tudi nekaj kristjani, pridružil v Jagodini. Ko so voditelji dahij pobegnili iz Beograda, je Gušanac prevzel oblast v Beogradu. '''Husein Ganić''' je bil plačanec iz Ipeške nahije in poveljnik 250 Albancev v Kučuk-Alijevi službi. Konec marca 1804 je padel pri Kijevu. ===Zavezniki=== '''Osman Pazvantoğlu''' je bil vezir Vidinskega sandžaka in dolgoletni podpornik janičarjev. '''Ali-paša Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Mehmedov nečak. '''Mehmed-kapetan Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Alijev stric. ==Zapuščina== Srbi imajo veliko epskih pesmi o dahijah. Ena od njih je ''Početak bune protiv dahija'' (''Začetek upora proti dahijam''), ki jo je zložil slepi bard Filip Višnjić (1767–1834) in jo je zapisal filolog [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] (1787–1864). Prvi celovečerni film v Srbiji in na Balkanu, ''Življenje in dejanja nesmrtnega vodje Karađorđa'' iz leta 1911, je vključeval tudi dahije. Več dahij je igral Sava Todorović.<ref>{{cite web|title=Karadjordje (2011)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0266688/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_6_nm_2_in_0_q_karadjordje}}</ref> Dahije in začetek upora proti njim so prikazani v srbski televizijski humoristični seriji ''Crni Gruja'' (2003–2007), v kateri je Aganlijo igral Nikola Pejaković.<ref>{{cite web|title=Crni Gruja (2003–2007)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0375289/}}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] qzqt1lzorjo17abp65pwb2hbxa6lvae 6678824 6678823 2026-05-21T14:59:51Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6678824 wikitext text/x-wiki {{infopolje Militantna organizacija |name=Dahije |native_name=Dahije |native_name_lang=sr |war= |image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg |caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza |active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804 |ideology= |leaders= *[[Mehmed-aga Fočić]] *[[Kučuk-Alija]] *[[Aganlija]] *[[Mula Jusuf]] |headquarters=Beograd |area= |size= |partof= |predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]] |successor= |allies=[[Osman Pazvantoğlu]] |opponents=[[Osmansko cesarstvo]]<br>lokalni Srbi |battles= |url= }} '''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]: дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.<ref name="Sundhaussen2007">{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}</ref><ref name="Skok1971">{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}</ref> Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.<ref name="Skok1971"/>}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam. ==Ozadje== Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} ==Upor janičarjev== Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Leta 1796 so janičarji pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk, vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}} == Nadzor nad beograjskim pašalukom== [[Slika:Dahias & Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo Mustafa Pašo]] Vladavina sultana [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) je bila obdobje notranjih sporov med pašami, [[Ajan|ajan]]i in [[Kirdžal|kirdžal]]i in nemirov.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Dogajati so začeli tudi novi konflikti z janičarji, grožnja Francozov Egiptu pa je Porto prisilila, da je v začetku leta 1799 dovolila vrnitev janičarjev v Beograjski pašaluk. Leta 1800 so se janičarji pod vodstvom Mehmed-age Fočića, Kučuk-Alije, Aganlije in Mule Jusufa preselili iz Vidinskega sandžaka v Beograjski pašaluk ter prevzeli oblast nad večino pokrajine in nato še nad samim Beogradom.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Janičarska aga Bego Novljanin in Ćurtoglija, ki sta živela v Šabcu, sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića in nato od njegove družine zahtevala denar.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} Knez Aleksa Nenadović, eden najvplivnejših srbskih voditeljev, je protestiral pri vezirju Hadži Mustafa Paši, ki je 17. aprila, po starem koledarju 5. aprila 1800,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} v Šabac poslal 600{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} ali 800 najemnikov, ki so ujeli in usmrtili 27,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} 28{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} ali 36{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} njunih mož, medtem ko sta Novljanin in Ćurtoglija pobegnila v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}}{{sfn|Nenadović|1893|p=43}}{{sfn|Nenadović|1884|pp=539-540}} Po vrnitvi so janičarji obnovili teror nad Srbi. Julija 1801 so zavzeli Beograd in Mustafa Pašo decembra umorili. Vodilni štirje janičarji, imenovani dahije, so odpravili srbske fermane, pregnali spahije, ki niso prešli na njihovo stran, in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabljali za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} V Šabcu so za svojega vodjo postavili Mus-ago Fočića, brata Mehmed-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} Tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Aleksa, Grbović in Birčanin so se z drugimi knezi na skrivaj sestali v samostanu Čokešina, kjer so sultanu napisali prošnjo glede janičarjev in jo prek Avstrije poslali [[Visoka porta|Porti]].{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Porta je nato dahijam zagrozila, da bo nadnje poslala veliko vojsko, če ne bodo prenehali z zatiranjem raje.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Izgnani spahije in njim zvesti muslimani so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} Upor v Požarevcu so dahije preprečile, ker je izbruhnil prezgodaj.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Tiranija je Srbe prisilila, da so sultanu poslali peticijo, za katero so izvedeli dahije. V strahu pred izgonom s pomočjo Srbov so se odločili usmrtiti vodilne Srbe po celotnem pašaluku, kar je znano kot "[[Pokol knezov|pokol knezov]]". ==Upor== Pokol knezov konec januarja 1804 je spodbudil Srbe k uporu proti dahijam,{{sfn|Novaković|1904|p=180}} s čimer se je začela [[prva srbska vstaja]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} Po zboru v Orašcu 14. februarja 1804 so Karađorđevi uporniki odšli v šumadijske vasi, kjer so požgali turške gostilne, pobili dahijske privržence in zbirali može za svojo vojsko.{{sfn|Batalaka|1898|pp=69-72}} Število upornikov se je v nekaj dneh povečalo na 2000.{{sfn|Protić|1893|p=109}} Dahije so se čutili ogrožene in so k upornikom poslali Aganlijo,{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} da bi se pogajal o miru, vendar mu to ni uspelo in vstaja se je razširila.{{sfn|Novaković|1904|p=88}}{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} Uporniki so napadli Rudnik, ki ga je držal zloglasni Sali-aga, brat Kučuk-Alije.{{sfn|Nenadović|1884|pp=242-243}} 6. marca so ga zavzeli, Sali-agi z 200–300 možmi pa je uspelo pobegniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Kučuk-Alija je 14. marca v Vrbici prestregel Karađorđevo stražo, ki je čakala na uporniško vojsko. V kratki kratki bitki so uporniki zgubili nekaj mož in se umakili. Kučuk-Alija je odšel v Kragujevac, da bi tamkajšnje Srbe odvrnil od upora in zase zbral več vojakov.{{sfn|Novaković|1904|pp=115-117, 136}}{{sfn|Protić|1893|pp=112-115}}{{sfn|Batalaka|1898|p=86}}{{sfn|Nenadović|1903|p=70}} Srbski uporniki so konec marca 1804 pri Kijevu uničili dahijsko vojsko in ubili do 400 sovražnikov.{{sfn|Novaković|1904|p=139-140}}{{sfn|Protić|1893|p=118}} Oddelek razbojniških najemnikov ([[kirdžali]]) pod poveljstvom Alije Gušanca je bila nekaj dni pred tem poražena pri Ćupriji. Gušancu so dvakrat ali trikrat preprečili, da bi se pri Jagodini pridružil Kučuk-Aliji in se prebil do Beograda.{{sfn|Jovanović|2014|p=16}}{{sfn|Novaković|1904|pp=142-143}} Gušancu je konec marca uspel preboj do Jagodine, deloma zaradi šibke srbske obrambe okoli mesta.{{sfn|Jovanović|2014|p=17}} Obleganje Jagodine je bilo zaradi slabega vremena neuspešno in srbski uporniki so se konec marca razpršili.{{sfn|Novaković|1904|pp=144, 150}} Blokada Beograda se je okrepila.{{sfn|Stojančević|1957|p=119}} Srbski uporniki so po prvi bitki pri Jagodini zbrali novo vojsko in bolje načrtovali napad na Jagodino. 16. aprila so pod vodstvom Karađorđa osvojili mesto, ubili 300 ljudi, jih veliko ujeli in prisilili Kučuk-Alijo v beg.{{sfn|Novaković|1904|pp=149-152}} Po zmagi pri Jagodini so manjše uporniške enote zasledovale Kučuk-Alijo skozi Šumadijo in ga 17. in 18. aprila dvakrat uspešno napadla iz zasede.{{sfn|Novaković|1904|pp=152-155}} Janičarji so takrat od pomembnih mest držali samo še Beograd, Smederevo in Požarevac.{{sfn|Jovanović|2014|p=23}} Po zavzetju Požarevca konec maja in Smedereva 4. junija 1804{{sfn|Stojančević|1957|p=124}} je na severu Beograjskega pašaluka ostal v rokah dahij samo še Beograd.{{sfn|Novaković|1904|p=174}} Sredi junija 1804 se je pred Beogradom zbrala velika srbska uporniška vojska z najpomembnejšimi poveljniki.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Vojska naj bi štela od 6.000 do 16.000 mož.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Sultan je takrat Karađorđu izdal ferman (odlok), naj ne napade mesta, in upornikom poslal na pomoč svojo vojsko iz Bosne. Uporniki so napad prekinili.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Bosanski vezir [[Bekir Paša]] je dobil nalogo, da ustavi boje med dahijami in Srbi ter vzpostavi mir in varnost v Beogradskem pašaluku in na osmanski meji.{{sfn|Novaković|1904|pp=177, 190}}{{sfn|Nenadović|1903|p=95}} Štirje voditelji dahij so po Donavi pobegnili iz Beograda na Ada Kale, ker so se bali zarote voditelja najemnikov Alije Gušanca in niso vedeli za načrte Bekirja Paše, povezane z njimi.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}} Zgovinar K. Nenadović je prepričan, da je Bekir Paša štirim voditeljem dejansko dovolil, da so na skrivaj odšli.{{sfn|Nenadović|1903|p=96}}{{sfn|Nenadović|1884|p=93}} Ko je Alija Gušanac izvedel za njihov beg, je prevzel oblast v Beogradu in izropal njihove dvorce.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Bekir Paša je obljubil izboljšanje statusa Srbov, Karađorđe pa je poudaril, da se ne bodo ustavili, dokler dahij ne bodo ujeti živih ali mrtvih, ker se je zavedal, da lahko dahije kadar koli zberejo vojsko Vidinskega pašaluka in napadejo. S tem se je strinjal tudi Bekir Paša.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=96–97}}{{sfn|Protić|1893|p=154}} Bekir Paša ni imel dovolj vojakov za obrambo pred morebitnim srbskim napadom, zato je želel čim prej zasesti beograjsko trdnjavo.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Napad na Ada Kalo je opravil Milenko Stojković. Srbi so med napadom postrelili dahije, jih obglavili in njihove glave poslal v Beograd, kjer so jih nataknili na kole.{{sfn|Perović|1976|p=54}}{{sfn|Nenadović|1903|p=97}}{{sfn|Batalaka|1898|p=150}} V avstrijskem poročilu z dne 25. avgusta je zapisano, da je Porta zdaj verjela, da bo s smrtjo voditeljev dahij odpravljen vzrok srbskega upora in da bo s pravičnim ravnanjem s Srbi zagotovila mir.{{sfn|Perović|1976|p=54}} Bekir Paša je v enem od ohranjenih pisem obljubljal, da bodo Srbi imeli celo boljše življenje kot v času mandata Hadži Mustafe Paše, vendar vse kaže, da Srbi niso dobili nobenih resničnih zagotovil.{{sfn|Novaković|1904|p=179}} Srbi se niso želeli vrniti pod osmansko oblast in niso želeli nobenega vmešavanja v njihove zadeve. Vodstvo upornikov je na skrivaj poslalo delegaciji v Avstrijo in Rusijo, da bi prosili za pomoč in da bi Srbija postala protektorat.{{sfn|Batalaka|1898|pp=146-147}} Po zatrtju dahij je Bekir Paša želel, da bi Srbi razpustili svoje vojske, vendar se Srbi niso želeli ustaviti brez zagotovil. Kirdžali so bili še vedno močni in janičarji so še vedno držali pomembna mesta, med njimi tudi Užice. Sultan je zdaj okoliškim pašalukom ukazal, naj zatrejo Srbe, saj se je zavedal njihove grožnje. Srbi so iskali tujo pomoč in septembra 1804 poslali delegacijo v [[Sankt Peterburg]], ki se je vrnila z denarjem in obljubo diplomatske podpore. ==Voditelji== Janičarji so po umoru Mustafe Paše izbrali štiri glavne voditelje: Mehmed-ago Fočića, Kučuka Alijo, Aganlijo in Mulo Jusufa. Voditelji so sandžak razdelili na pašaluke. ===Mehmed-aga Fočić=== Mehmed-aga Fočić je bil sin Foče Efendije,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ki je služil kot kadi v Loznici. Imel je brata po imenu Musa-aga. ,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Njegov oče Foča je bil proti zatiranju Srbov s strani dahij.{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Fočić pa je bil opisan kot najslabši od štirih voditeljev. Poskus upora Srbov in Mustafa Pašinih mož leta 1802 v Požarevcu ni uspel.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Ko je je Mehmed-aga prestregel pismo Alekse Nenadovića avstrijskemu častniku glede upora proti dahijam, je Mehmed-aga načrtoval umor njega in drugih pomembnih osebnosti v Valjevski nahiji. {{sfn|Nenadović|1903|p=631}} Z zvijačo je ujel Alekso, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića sina Milovana in jih aretiral. 23. januarja 1804 so Aleksa in Ilijo usmrtili z obglavljenjem. {{sfn|Nenadović|1903|pp=631-633}} Fočić je njuni odsekani glavi razstavil v svoji hiši.{{sfn|Nenadović|1903|p=633}} ===Kučuk-Alija=== Kučuk-Alija je bil rojen v Rudniški nahiji v družini Đevrlić. V osmanski službi je napredoval od janičarja do položaja muteselima Kragujevca, ki ga je upravljal nekaj časa pred vstajo. Njegova žena je bila sestra enega od njegovih zasebnih vojakov.<ref>{{cite book | title=Pusto tursko | publisher=Almanah | author=Bašić, Husein | year=2000 | page=111 }}</ref> Njegov brat Sali-Aga je bil muteselim Rudniške nahije. Kučuk-Alija je osebno ubil Mustafo Pašo in nato postal eden od štirih vodilnih janičarjev. Marca 1804 je vodil čete proti srbskim upornikom. ===Aganlija=== Aganlija ali Aganli je bil v mladosti čolnar, rojen v Bosni. V obdobju pred srbsko vstajo je bil čiftlik-sahib Vranića in je upravljal nahijo Soko. Ker je bil od štirih voditeljev najboljši diplomat, je bil ob izbruhu upora z močnim odredom vojske poslan k Srbom, da bi jih pomiril ali prestrašil. Aganlija in njegovo spremstvo so bili aprila 1804 med pogovori v Drlupi s srbskim uporniškim voditeljem Karađorđem napadeni, on sam pa je bil ranjen v nogo.{{sfn|Novaković|1904|p=116}}{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=101}} Po misiji Bekirja Paše in obleganju Beograda so Aganlija in trije drugi voditelji pobegnili po Donavi proti Poreču in nato na otok Ada Kale. Tam so jih Milenko Stojković in njegovih 30 mož po ukazu Bekirja Paše in s pomočjo poveljnika otoka Ibrahima Paše ujeli in obglavili. ===Mula Jusuf=== Mula Jusuf je bil guverner Kragujevške nahije.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=89}} Po umoru Hadži Mustafa Paše leta 1801 je v Jagodino iz Vidina prispel janičar Tosun-aga in zahteval, da tudi on dobi del pašaluka.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je temu nasprotoval in se okrepil z četami, ki jih je poslal Mehmed-aga Fočić. Med njimi so bili Turki in Srbi.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je Tosun-ago porazil,{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} dahije pa so ga nato izbrali za svojega vrhovnega poveljnika. Mula Jusuf je leta 1804 vodil spopade okoli Beograda. ===Kabadahije=== Najboljši in dahijam najbolj zvesti janičarji so bili znani kot kabadahije. Imenovani so bili za muteselime (župane) mest in vasi.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} V vsaki vasi so imenovali subaše.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Dahije so zaposlovali tudi lahko konjenico (delije) in razbojniške plačance (kirdžalije) ter imeli podporo vsaj dela vojakov v vsakem mestu. Zloglasni janičarski privrženci na podeželju, pogosto nastanjeni v obcestnih in vaških gostilnah, so bili znani kot handžije. '''Sali-Aga Đevrlić''' je bil brat Kučuk-Alije, dahijskega muteselima Rudniške nahije. Slovel je kot hudoben zatiralec Srbov, zlasti žensk. Zaradi hudodelstev so ga imenovali "rudniški bik".{{sfn|Protić|1893|p=110}}{{sfn|Nenadović|1903|p=68}} Med "pokolom knezov" je osebno umoril Gavrila Buđevca.{{sfn|Protić|1893|p=110}} Po obleganju Rudnika 4.-6. marca 1805 je uspel pobegniti in se z 200–300 možmi vrniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Pred napadom na Čačak 5. aprila 1805 je pobegnil. '''Mus-aga Fočić''' je bil brat Mehmed-age in v začetku leta 1804 poveljnik nahije Šabac in Valjevo. '''Alil-aga Džavić''' je bil muteselim Užic.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Med napadom na Rudnik je bil v začetku marca 1804 ubit. '''Čolak-Alija''' je bil dahijski muteselim. V začetku marca 1804 je bil v Rudniku poražen. '''Poreč-Alija''' je bil dahijski muteselim Valjeva. Bil je nekdanji pripadnik Pazvanoglujeve vojske, v kateri je služil v 1790. letih.{{sfn|Jovanović|1883|p=214}} Kot župan Valjeva je nasledil Asan-ago.{{sfn|Batalaka|1898|p=1011}} Bil je zloglasen hudodelec.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Gostil je Mehmed-ago Fočića, ko je januarja 1804 ujel Alekso Nenadovića, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Med napadom na Valjevo marca 1804 je pobegnil.{{sfn|Nenadović|1903|p=74}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=97-103}} Leta 1806 sta ga v bitki pri Dživdžibarah premagala Petar Dobrnjac in Paulj Matejić. Preživel je uničenje dahij in se nastanil v Poreču, od koder ga je leta 1807 izgnal Milenko Stojković. '''Kara-Mustafa''' je bil dahijski muteselim Kragujevca.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Kasneje je postal kapi-binbaşı vezirja Sulejmana Paše Skopljaka in sodeloval v [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]]. '''Kučuk-Sali-aga Arslanović''' je bil dahijski muteselim Požarevca{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} in poveljnik med obleganjem Požarevca leta 1804. '''Abd-aga''' je bil dahijski muteselim Jagodine. Na tem položaju je nasledil Mahmud-ago. '''Tosun-aga''' je bil poveljnik janičarjev. Vodil je odred janičarjev iz Vidinskega sandžaka, ki je leta 1800 zavzel Ćuprijo.{{sfn|Nenadović|1893|p=49}} Poskušal je vladati Jagodini kot enakopraven četverici dahij, vendar mu to ni uspelo. Kučuk-Alija ga je s 500 konjeniki poslal v Batočino, da bi prekinil obleganje. Konec marca 1804 je preživel napad na Kijevo. '''Ibrahim-aga''' je bil brat Mula-Jusufa. Padel je v spopadu z Milenkom Stojkovićem pri Ćirikovcu.{{sfn|Protić|1893|p=135}} '''Omer-aga''' je deloval v Požarevski nahiji. '''Mula Nožina''' ali '''Nožin-aga''' je deloval v Šabcu. Bil je razbojniški plačanec iz Bosne, rojen v Maoči. '''Uzun-Mehmed''' ali '''Uzun-Kavedžija''' je bil janičarski poveljnik in lastnik kavarne (kafedžija). Mehmed-aga Fočić ga je z dvanajst možmi poslal ubit Karađorđa v Topoli, vendar mu to ni uspelo. Vsi napadalci so bili ubiti.{{sfn|Vukićević|1907|pp=284-290}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=39, 48}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=43-47}} '''Bego Novljanin''' ali '''Novljanin-beg''' je bi kabadahija iz Bosanskega Novega.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}}{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} V začetku 90. let 19. stoletja se je kljub omejitvam preselil v Šabac, kjer sta bila on in Ćurtoglija, kabadahija iz Zvornika, znana zlobneža.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} V času vladanja Hadži Mustafe paše je bil osmanski poveljnik v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Novljanin in Ćurtoglija sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića, nakar je knez Aleksa Nenadović protestiral pri Mustafi Paši. Mustafovi vojaki so ujeli in usmrtili 36 njegovih mož, Novljaninu pa je uspelo pobegnil v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}} Po umoru Mustafa Paše sta se vrnila v Beograjski pašaluk. Dvojica ni ubijala in ropala le Srbov, temveč tudi muslimane, ki sta jih krivila za izgon janičarjev iz pašaluka.{{sfn|Pantelić|1949|p=211}} Novljanin se je 1. avgusta 1805 predal v Užicah in mu je bilo dovoljeno oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} Ćurtoglija je bil leta 1805 skupaj z Musago Fočićem ubit v Zvorniku. Njuni glavi sta bili poslani v Travnik. '''Osman-aga Fočić''' je bil janičarski aga. Bil je brat ali bratranec Mehmed-age in Mus-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} 1. avgusta 1805 se je v Užicah predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Omer-aga Nišlija''' je bil janičarski aga. V Užice ga je poslal niški Hafiz Aga{{sfn|Protić|1893|p=169}} ali pa se je tja skupaj z Bego Novljaninom preselil iz Bosne med vladavino dahij. Ostal v Užicu z janičarji iz Vidinskega sandžaka.{{sfn|Batalaka|1898|p=168}} 1. avgusta 1805 se je predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Foča-oglu-aga''' ali '''Fočo efendija''' je bil oče dahijskega voditelja Mehmed-age in kabadahije Mus-age. Bil je dahijski svetovalec. Po poreklu je bil iz [[Hercegovski sandžak|Hercegovskega sandžaka]]. Pred dahijsko zasedbo Beograda leta 1801 je bil kadi (sodnik) v Loznici. Po pisanju v ''Zemunskih spominih'' je prav on svetoval umor vezirja Hadži Mustafa Paše.{{sfn|Novaković|1904|p=112}} Po izbruhu srbskega vstaje je nasprotoval nadaljnjemu zatiranju Srbov.{{sfn|Novaković|1904|p=69}}{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ===Kirdžali=== '''Alija Gušanac''' je bil razbojniški plačanec iz [[Gusinje|Gusinja]] v vzhodni [[Črna gora|Črni gori]], od tod tudi njegov vzdevek. Imel je čin bimbaše ([[major]]). Kučuk Aliji se je skupaj z 800–900 plačanci, večinoma Turki in Albanci, pa tudi nekaj kristjani, pridružil v Jagodini. Ko so voditelji dahij pobegnili iz Beograda, je Gušanac prevzel oblast v Beogradu. '''Husein Ganić''' je bil plačanec iz Ipeške nahije in poveljnik 250 Albancev v Kučuk-Alijevi službi. Konec marca 1804 je padel pri Kijevu. ===Zavezniki=== '''Osman Pazvantoğlu''' je bil vezir Vidinskega sandžaka in dolgoletni podpornik janičarjev. '''Ali-paša Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Mehmedov nečak. '''Mehmed-kapetan Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Alijev stric. ==Zapuščina== Srbi imajo veliko epskih pesmi o dahijah. Ena od njih je ''Početak bune protiv dahija'' (''Začetek upora proti dahijam''), ki jo je zložil slepi bard Filip Višnjić (1767–1834) in jo je zapisal filolog [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] (1787–1864). Prvi celovečerni film v Srbiji in na Balkanu, ''Življenje in dejanja nesmrtnega vodje Karađorđa'' iz leta 1911, je vključeval tudi dahije. Več dahij je igral Sava Todorović.<ref>{{cite web|title=Karadjordje (2011)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0266688/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_6_nm_2_in_0_q_karadjordje}}</ref> Dahije in začetek upora proti njim so prikazani v srbski televizijski humoristični seriji ''Crni Gruja'' (2003–2007), v kateri je Aganlijo igral Nikola Pejaković.<ref>{{cite web|title=Crni Gruja (2003–2007)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0375289/}}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite book|last=Batalaka|first=Lazar Arsenijević|title=Историја српског устанка: део први|trans-title=History of the Serbian Uprising: Part One|volume=I|publisher=Izd. Batalakinoga fonda|date=1898|url=https://books.google.com/books?id=q9MwAQAAMAAJ|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Bodrožić|first=Đuro|title=Nacionalna država u Prvom srpskom ustanku|journal=Politička revija|volume=62|issue=4|year=2019|pp=87-107}} * {{cite book|last1=Đurić|first1=Janićije|last2=Samardžić|first2=Dragana|title=Kazivanja o Srpskom ustanku 1804|url=https://books.google.com/books?id=qgIzAAAAMAAJ|year=1980|publisher=Srpska književna zadruga}} * {{cite book|last=Gavrilović|first=Andra|title=Црте из историје ослобођења Србије|chapter=Сеча кнезова|year=1904|publisher=Издање дворске књижаре Мите Стајића у Београду|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/crteizistrorije00gavrgoog|pp=7–42|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Janković|first=Dragoslav|title=ПРЕДИСТОРИЈА СТВАРАЊА СРПСКЕ ДРЖАВЕ ПРВОГ УСТАНКА|journal=Анали Правног факултета у Београду|volume=31|issue=1-4|year=1983|publisher=Правни факултет Универзитета у Београду|pp=371-385|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1126257|via=CEEOL}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dobrivoje|title=ПРВЕ БОРБЕ СА ТУРЦИМА И ОСЛОБОЂЕЊЕ ЈАГОДИНЕ 1804.ГОДИНЕ|journal=Прошлост|volume=3|year=2014|origyear=2009|publisher=Историјски архив Јагодина|url=https://www.dobrivojejovanovic.in.rs/images/1_proslost_3.pdf}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dragoljub K.|title=Црна река|trans-title=Crna Reka|journal=Glasnik Srpskog učenog društva|volume=54|date=1883|url=https://www.google.com/books/edition/Glasnik_Srpskog_u%25C4%258Denog_dru%25C5%25A1tva/VhI9qHx9JrwC|pp=187-256|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Vladimir M.|title=Видин и Србија почетком 19. века|journal=Историјски часопис|volume=66|year=2017|pp=293-319|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=642689|via=CEEOL}} * {{cite journal|last1=Ljubojević|first1=Ratko Lj.|last2=Radović-Stojanović|first2=Jelena V.|title=Терор османских власти над српским народом|journal=Тематски зборник „СТРАХ У НАУЧНОМ И УМЕТНИЧКОМ СТВАРАЛАШТВУ“|year=2022|publisher=Лепосавић: Институт за српску културу Приштина|isbn=978-86-89025-80-4|pp=495-510}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|title=Политичке прилике у београдском пашалуку у предвечерје српске револуције (1787-1804)|journal=Teme|volume=XXXIX|issue=3|year=2015|location=Niš|pages=965–969|url=https://teme2.junis.ni.ac.rs/index.php/TEME/article/view/57}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|last3=Popović|first3=Aleksa M.|title=ИСТОЧНО ПИТАЊЕ И ФАКТОРИ ИНТЕГРАЦИЈЕ СРПСКОГ НАРОДА У ПЕРИОДУ ОД 1774. ДО 1807. ГОДИНЕ|journal=Лесковачки зборник|volume=62|year=2022|pp=73–90|url=https://leskovackizbornik.rs/index.php/zbornik/article/view/117}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Matija|author-link=|editor=Kovačević, Ljubomir|editor-link=|year=1893|title=Мемоари Матије Ненадовића|trans-title=Memoirs of Matija Nenadović|publisher=Srpska književna zadruga|url=https://archive.org/details/memoari00nenad|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1884|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=II|edition=1|publisher=У Штампарији Јована Н. Вернаја|location=Vienna|url=https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ|via=Google Books}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|orig-date=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Устанак на дахије 1804|trans-title=Uprising against the Dahije|publisher=Штампано у Државној штампарији|year=1904|url=https://archive.org/details/ustanaknadahije100nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Tursko carstvo pred srpski ustanak, 1780–1804|year=1906|publisher=Beograd Davidović|url=https://archive.org/stream/turskocarstvopre00nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Pantelić|first=Dušan|year=1949|title=Београдски пашалук пред Први српски устанак: 1794-1804|publisher=Научна књига|location=Belgrade|url=https://www.digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_910A07A8E8D59398A3EA94BA3F9D24CF}} * {{cite journal|last=Perović|first=Dušan|title=Osnovni ciljevi prvog ustanka|journal=Историјски часопис|volume=23|publisher=Istorijski institut|year=1976|url=https://www.google.com/books/edition/%25D0%2598%25D1%2581%25D1%2582%25D0%25BE%25D1%2580%25D0%25B8%25D1%2598%25D1%2581%25D0%25BA%25D0%25B8_%25D1%2587%25D0%25B0%25D1%2581%25D0%25BE%25D0%25BF%25D0%25B8%25D1%2581_23_1/nc5qCgAAQBAJ?hl=en&pg=PA51|pp=51-}} * {{cite journal|last=Protić|first=Kosta|title=Ратни догађаји из првога српског устанка под Карађорђем Петровићем 1804—1813|journal=Годишњица Николе Чупића|volume=XIII|year=1893|publisher=Državna štamparija|url=https://pretraziva.rs/prikaz/godisnjica-nikole-cupica/1893-01-01/1|pp=}} * {{cite book|last=Šabanović|first=Hazim|title=Турски извори о српској револуцији, 1804|trans-title=Turkish sources on the Serbian Revolution, 1804|publisher=Istorisko društvo Narodne Republike Srbije|date=1956|pp=244–245, 295, 314}} * {{cite journal|last=Stojančević|first=Vladimir|title=Борбе за ослобођење Београда 1804–1806 године|journal=ГОДИШЊАК|volume=IV|year=1957|publisher=Музеј града Београда|pp=111–142|url=https://www.mgb.org.rs/public/files/yearbook_by_year_documents/document/GodisnjakIV111-142.pdf}} * {{cite book|last=Vukićević|first=Milenko M.|title=Карађорђе (1752–1804)|trans-title=Karađorđe|volume=1|year=1907|publisher=Државна штампарија Краљевине Србије|url=https://archive.org/details/karaore00vukigoog|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Živojinović|first=Dragoljub R.|title=Прилике у Београдском пашалуку и почетак Првог српског устанка 1790-1804. године|journal=Братство|volume=8|year=2004|pp=9-16|issn=1451-2386}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] 5m7r3dflqxrtsdgax9yup0r9vuj344t 6678988 6678824 2026-05-22T06:16:26Z Octopus 13285 povezave 6678988 wikitext text/x-wiki {{infopolje Militantna organizacija |name=Dahije |native_name=Dahije |native_name_lang=sr |war= |image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg |caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza |active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804 |ideology= |leaders= *[[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]] *[[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]] *[[Dahije#Aganlija|Aganlija]] *[[Dahije#Mula Jusuf|Mula Jusuf]] |headquarters=Beograd |area= |size= |partof= |predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]] |successor= |allies=[[Osman Pazvantoğlu]] |opponents=[[Osmansko cesarstvo]]<br>lokalni Srbi |battles= |url= }} '''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]: дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.<ref name="Sundhaussen2007">{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}</ref><ref name="Skok1971">{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}</ref> Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.<ref name="Skok1971"/>}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam. ==Ozadje== Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} ==Upor janičarjev== Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Leta 1796 so janičarji pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk, vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}} == Nadzor nad beograjskim pašalukom== [[Slika:Dahias & Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo Mustafa Pašo]] Vladavina sultana [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) je bila obdobje notranjih sporov med pašami, [[Ajan|ajan]]i in [[Kirdžal|kirdžal]]i in nemirov.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Dogajati so začeli tudi novi konflikti z janičarji, grožnja Francozov Egiptu pa je Porto prisilila, da je v začetku leta 1799 dovolila vrnitev janičarjev v Beograjski pašaluk. Leta 1800 so se janičarji pod vodstvom Mehmed-age Fočića, Kučuk-Alije, Aganlije in Mule Jusufa preselili iz Vidinskega sandžaka v Beograjski pašaluk ter prevzeli oblast nad večino pokrajine in nato še nad samim Beogradom.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Janičarska aga Bego Novljanin in Ćurtoglija, ki sta živela v Šabcu, sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića in nato od njegove družine zahtevala denar.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} Knez Aleksa Nenadović, eden najvplivnejših srbskih voditeljev, je protestiral pri vezirju Hadži Mustafa Paši, ki je 17. aprila, po starem koledarju 5. aprila 1800,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} v Šabac poslal 600{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} ali 800 najemnikov, ki so ujeli in usmrtili 27,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} 28{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} ali 36{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} njunih mož, medtem ko sta Novljanin in Ćurtoglija pobegnila v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}}{{sfn|Nenadović|1893|p=43}}{{sfn|Nenadović|1884|pp=539-540}} Po vrnitvi so janičarji obnovili teror nad Srbi. Julija 1801 so zavzeli Beograd in Mustafa Pašo decembra umorili. Vodilni štirje janičarji, imenovani dahije, so odpravili srbske fermane, pregnali spahije, ki niso prešli na njihovo stran, in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabljali za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} V Šabcu so za svojega vodjo postavili Mus-ago Fočića, brata Mehmed-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} Tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Aleksa, Grbović in Birčanin so se z drugimi knezi na skrivaj sestali v samostanu Čokešina, kjer so sultanu napisali prošnjo glede janičarjev in jo prek Avstrije poslali [[Visoka porta|Porti]].{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Porta je nato dahijam zagrozila, da bo nadnje poslala veliko vojsko, če ne bodo prenehali z zatiranjem raje.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Izgnani spahije in njim zvesti muslimani so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} Upor v Požarevcu so dahije preprečile, ker je izbruhnil prezgodaj.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Tiranija je Srbe prisilila, da so sultanu poslali peticijo, za katero so izvedeli dahije. V strahu pred izgonom s pomočjo Srbov so se odločili usmrtiti vodilne Srbe po celotnem pašaluku, kar je znano kot "[[Pokol knezov|pokol knezov]]". ==Upor== Pokol knezov konec januarja 1804 je spodbudil Srbe k uporu proti dahijam,{{sfn|Novaković|1904|p=180}} s čimer se je začela [[prva srbska vstaja]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} Po zboru v Orašcu 14. februarja 1804 so Karađorđevi uporniki odšli v šumadijske vasi, kjer so požgali turške gostilne, pobili dahijske privržence in zbirali može za svojo vojsko.{{sfn|Batalaka|1898|pp=69-72}} Število upornikov se je v nekaj dneh povečalo na 2000.{{sfn|Protić|1893|p=109}} Dahije so se čutili ogrožene in so k upornikom poslali Aganlijo,{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} da bi se pogajal o miru, vendar mu to ni uspelo in vstaja se je razširila.{{sfn|Novaković|1904|p=88}}{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} Uporniki so napadli Rudnik, ki ga je držal zloglasni Sali-aga, brat Kučuk-Alije.{{sfn|Nenadović|1884|pp=242-243}} 6. marca so ga zavzeli, Sali-agi z 200–300 možmi pa je uspelo pobegniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Kučuk-Alija je 14. marca v Vrbici prestregel Karađorđevo stražo, ki je čakala na uporniško vojsko. V kratki kratki bitki so uporniki zgubili nekaj mož in se umakili. Kučuk-Alija je odšel v Kragujevac, da bi tamkajšnje Srbe odvrnil od upora in zase zbral več vojakov.{{sfn|Novaković|1904|pp=115-117, 136}}{{sfn|Protić|1893|pp=112-115}}{{sfn|Batalaka|1898|p=86}}{{sfn|Nenadović|1903|p=70}} Srbski uporniki so konec marca 1804 pri Kijevu uničili dahijsko vojsko in ubili do 400 sovražnikov.{{sfn|Novaković|1904|p=139-140}}{{sfn|Protić|1893|p=118}} Oddelek razbojniških najemnikov ([[kirdžali]]) pod poveljstvom Alije Gušanca je bila nekaj dni pred tem poražena pri Ćupriji. Gušancu so dvakrat ali trikrat preprečili, da bi se pri Jagodini pridružil Kučuk-Aliji in se prebil do Beograda.{{sfn|Jovanović|2014|p=16}}{{sfn|Novaković|1904|pp=142-143}} Gušancu je konec marca uspel preboj do Jagodine, deloma zaradi šibke srbske obrambe okoli mesta.{{sfn|Jovanović|2014|p=17}} Obleganje Jagodine je bilo zaradi slabega vremena neuspešno in srbski uporniki so se konec marca razpršili.{{sfn|Novaković|1904|pp=144, 150}} Blokada Beograda se je okrepila.{{sfn|Stojančević|1957|p=119}} Srbski uporniki so po prvi bitki pri Jagodini zbrali novo vojsko in bolje načrtovali napad na Jagodino. 16. aprila so pod vodstvom Karađorđa osvojili mesto, ubili 300 ljudi, jih veliko ujeli in prisilili Kučuk-Alijo v beg.{{sfn|Novaković|1904|pp=149-152}} Po zmagi pri Jagodini so manjše uporniške enote zasledovale Kučuk-Alijo skozi Šumadijo in ga 17. in 18. aprila dvakrat uspešno napadla iz zasede.{{sfn|Novaković|1904|pp=152-155}} Janičarji so takrat od pomembnih mest držali samo še Beograd, Smederevo in Požarevac.{{sfn|Jovanović|2014|p=23}} Po zavzetju Požarevca konec maja in Smedereva 4. junija 1804{{sfn|Stojančević|1957|p=124}} je na severu Beograjskega pašaluka ostal v rokah dahij samo še Beograd.{{sfn|Novaković|1904|p=174}} Sredi junija 1804 se je pred Beogradom zbrala velika srbska uporniška vojska z najpomembnejšimi poveljniki.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Vojska naj bi štela od 6.000 do 16.000 mož.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Sultan je takrat Karađorđu izdal ferman (odlok), naj ne napade mesta, in upornikom poslal na pomoč svojo vojsko iz Bosne. Uporniki so napad prekinili.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Bosanski vezir [[Bekir Paša]] je dobil nalogo, da ustavi boje med dahijami in Srbi ter vzpostavi mir in varnost v Beogradskem pašaluku in na osmanski meji.{{sfn|Novaković|1904|pp=177, 190}}{{sfn|Nenadović|1903|p=95}} Štirje voditelji dahij so po Donavi pobegnili iz Beograda na Ada Kale, ker so se bali zarote voditelja najemnikov Alije Gušanca in niso vedeli za načrte Bekirja Paše, povezane z njimi.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}} Zgovinar K. Nenadović je prepričan, da je Bekir Paša štirim voditeljem dejansko dovolil, da so na skrivaj odšli.{{sfn|Nenadović|1903|p=96}}{{sfn|Nenadović|1884|p=93}} Ko je Alija Gušanac izvedel za njihov beg, je prevzel oblast v Beogradu in izropal njihove dvorce.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Bekir Paša je obljubil izboljšanje statusa Srbov, Karađorđe pa je poudaril, da se ne bodo ustavili, dokler dahij ne bodo ujeti živih ali mrtvih, ker se je zavedal, da lahko dahije kadar koli zberejo vojsko Vidinskega pašaluka in napadejo. S tem se je strinjal tudi Bekir Paša.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=96–97}}{{sfn|Protić|1893|p=154}} Bekir Paša ni imel dovolj vojakov za obrambo pred morebitnim srbskim napadom, zato je želel čim prej zasesti beograjsko trdnjavo.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Napad na Ada Kalo je opravil Milenko Stojković. Srbi so med napadom postrelili dahije, jih obglavili in njihove glave poslal v Beograd, kjer so jih nataknili na kole.{{sfn|Perović|1976|p=54}}{{sfn|Nenadović|1903|p=97}}{{sfn|Batalaka|1898|p=150}} V avstrijskem poročilu z dne 25. avgusta je zapisano, da je Porta zdaj verjela, da bo s smrtjo voditeljev dahij odpravljen vzrok srbskega upora in da bo s pravičnim ravnanjem s Srbi zagotovila mir.{{sfn|Perović|1976|p=54}} Bekir Paša je v enem od ohranjenih pisem obljubljal, da bodo Srbi imeli celo boljše življenje kot v času mandata Hadži Mustafe Paše, vendar vse kaže, da Srbi niso dobili nobenih resničnih zagotovil.{{sfn|Novaković|1904|p=179}} Srbi se niso želeli vrniti pod osmansko oblast in niso želeli nobenega vmešavanja v njihove zadeve. Vodstvo upornikov je na skrivaj poslalo delegaciji v Avstrijo in Rusijo, da bi prosili za pomoč in da bi Srbija postala protektorat.{{sfn|Batalaka|1898|pp=146-147}} Po zatrtju dahij je Bekir Paša želel, da bi Srbi razpustili svoje vojske, vendar se Srbi niso želeli ustaviti brez zagotovil. Kirdžali so bili še vedno močni in janičarji so še vedno držali pomembna mesta, med njimi tudi Užice. Sultan je zdaj okoliškim pašalukom ukazal, naj zatrejo Srbe, saj se je zavedal njihove grožnje. Srbi so iskali tujo pomoč in septembra 1804 poslali delegacijo v [[Sankt Peterburg]], ki se je vrnila z denarjem in obljubo diplomatske podpore. ==Voditelji== Janičarji so po umoru Mustafe Paše izbrali štiri glavne voditelje: Mehmed-ago Fočića, Kučuka Alijo, Aganlijo in Mulo Jusufa. Voditelji so sandžak razdelili na pašaluke. ===Mehmed-aga Fočić=== Mehmed-aga Fočić je bil sin Foče Efendije,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ki je služil kot kadi v Loznici. Imel je brata po imenu Musa-aga. ,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Njegov oče Foča je bil proti zatiranju Srbov s strani dahij.{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Fočić pa je bil opisan kot najslabši od štirih voditeljev. Poskus upora Srbov in Mustafa Pašinih mož leta 1802 v Požarevcu ni uspel.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Ko je je Mehmed-aga prestregel pismo Alekse Nenadovića avstrijskemu častniku glede upora proti dahijam, je Mehmed-aga načrtoval umor njega in drugih pomembnih osebnosti v Valjevski nahiji. {{sfn|Nenadović|1903|p=631}} Z zvijačo je ujel Alekso, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića sina Milovana in jih aretiral. 23. januarja 1804 so Aleksa in Ilijo usmrtili z obglavljenjem. {{sfn|Nenadović|1903|pp=631-633}} Fočić je njuni odsekani glavi razstavil v svoji hiši.{{sfn|Nenadović|1903|p=633}} ===Kučuk-Alija=== Kučuk-Alija je bil rojen v Rudniški nahiji v družini Đevrlić. V osmanski službi je napredoval od janičarja do položaja muteselima Kragujevca, ki ga je upravljal nekaj časa pred vstajo. Njegova žena je bila sestra enega od njegovih zasebnih vojakov.<ref>{{cite book | title=Pusto tursko | publisher=Almanah | author=Bašić, Husein | year=2000 | page=111 }}</ref> Njegov brat Sali-Aga je bil muteselim Rudniške nahije. Kučuk-Alija je osebno ubil Mustafo Pašo in nato postal eden od štirih vodilnih janičarjev. Marca 1804 je vodil čete proti srbskim upornikom. ===Aganlija=== Aganlija ali Aganli je bil v mladosti čolnar, rojen v Bosni. V obdobju pred srbsko vstajo je bil čiftlik-sahib Vranića in je upravljal nahijo Soko. Ker je bil od štirih voditeljev najboljši diplomat, je bil ob izbruhu upora z močnim odredom vojske poslan k Srbom, da bi jih pomiril ali prestrašil. Aganlija in njegovo spremstvo so bili aprila 1804 med pogovori v Drlupi s srbskim uporniškim voditeljem Karađorđem napadeni, on sam pa je bil ranjen v nogo.{{sfn|Novaković|1904|p=116}}{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=101}} Po misiji Bekirja Paše in obleganju Beograda so Aganlija in trije drugi voditelji pobegnili po Donavi proti Poreču in nato na otok Ada Kale. Tam so jih Milenko Stojković in njegovih 30 mož po ukazu Bekirja Paše in s pomočjo poveljnika otoka Ibrahima Paše ujeli in obglavili. ===Mula Jusuf=== Mula Jusuf je bil guverner Kragujevške nahije.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=89}} Po umoru Hadži Mustafa Paše leta 1801 je v Jagodino iz Vidina prispel janičar Tosun-aga in zahteval, da tudi on dobi del pašaluka.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je temu nasprotoval in se okrepil z četami, ki jih je poslal Mehmed-aga Fočić. Med njimi so bili Turki in Srbi.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je Tosun-ago porazil,{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} dahije pa so ga nato izbrali za svojega vrhovnega poveljnika. Mula Jusuf je leta 1804 vodil spopade okoli Beograda. ===Kabadahije=== Najboljši in dahijam najbolj zvesti janičarji so bili znani kot kabadahije. Imenovani so bili za muteselime (župane) mest in vasi.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} V vsaki vasi so imenovali subaše.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Dahije so zaposlovali tudi lahko konjenico (delije) in razbojniške plačance (kirdžalije) ter imeli podporo vsaj dela vojakov v vsakem mestu. Zloglasni janičarski privrženci na podeželju, pogosto nastanjeni v obcestnih in vaških gostilnah, so bili znani kot handžije. '''Sali-Aga Đevrlić''' je bil brat Kučuk-Alije, dahijskega muteselima Rudniške nahije. Slovel je kot hudoben zatiralec Srbov, zlasti žensk. Zaradi hudodelstev so ga imenovali "rudniški bik".{{sfn|Protić|1893|p=110}}{{sfn|Nenadović|1903|p=68}} Med "pokolom knezov" je osebno umoril Gavrila Buđevca.{{sfn|Protić|1893|p=110}} Po obleganju Rudnika 4.-6. marca 1805 je uspel pobegniti in se z 200–300 možmi vrniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Pred napadom na Čačak 5. aprila 1805 je pobegnil. '''Mus-aga Fočić''' je bil brat Mehmed-age in v začetku leta 1804 poveljnik nahije Šabac in Valjevo. '''Alil-aga Džavić''' je bil muteselim Užic.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Med napadom na Rudnik je bil v začetku marca 1804 ubit. '''Čolak-Alija''' je bil dahijski muteselim. V začetku marca 1804 je bil v Rudniku poražen. '''Poreč-Alija''' je bil dahijski muteselim Valjeva. Bil je nekdanji pripadnik Pazvanoglujeve vojske, v kateri je služil v 1790. letih.{{sfn|Jovanović|1883|p=214}} Kot župan Valjeva je nasledil Asan-ago.{{sfn|Batalaka|1898|p=1011}} Bil je zloglasen hudodelec.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Gostil je Mehmed-ago Fočića, ko je januarja 1804 ujel Alekso Nenadovića, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Med napadom na Valjevo marca 1804 je pobegnil.{{sfn|Nenadović|1903|p=74}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=97-103}} Leta 1806 sta ga v bitki pri Dživdžibarah premagala Petar Dobrnjac in Paulj Matejić. Preživel je uničenje dahij in se nastanil v Poreču, od koder ga je leta 1807 izgnal Milenko Stojković. '''Kara-Mustafa''' je bil dahijski muteselim Kragujevca.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Kasneje je postal kapi-binbaşı vezirja Sulejmana Paše Skopljaka in sodeloval v [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]]. '''Kučuk-Sali-aga Arslanović''' je bil dahijski muteselim Požarevca{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} in poveljnik med obleganjem Požarevca leta 1804. '''Abd-aga''' je bil dahijski muteselim Jagodine. Na tem položaju je nasledil Mahmud-ago. '''Tosun-aga''' je bil poveljnik janičarjev. Vodil je odred janičarjev iz Vidinskega sandžaka, ki je leta 1800 zavzel Ćuprijo.{{sfn|Nenadović|1893|p=49}} Poskušal je vladati Jagodini kot enakopraven četverici dahij, vendar mu to ni uspelo. Kučuk-Alija ga je s 500 konjeniki poslal v Batočino, da bi prekinil obleganje. Konec marca 1804 je preživel napad na Kijevo. '''Ibrahim-aga''' je bil brat Mula-Jusufa. Padel je v spopadu z Milenkom Stojkovićem pri Ćirikovcu.{{sfn|Protić|1893|p=135}} '''Omer-aga''' je deloval v Požarevski nahiji. '''Mula Nožina''' ali '''Nožin-aga''' je deloval v Šabcu. Bil je razbojniški plačanec iz Bosne, rojen v Maoči. '''Uzun-Mehmed''' ali '''Uzun-Kavedžija''' je bil janičarski poveljnik in lastnik kavarne (kafedžija). Mehmed-aga Fočić ga je z dvanajst možmi poslal ubit Karađorđa v Topoli, vendar mu to ni uspelo. Vsi napadalci so bili ubiti.{{sfn|Vukićević|1907|pp=284-290}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=39, 48}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=43-47}} '''Bego Novljanin''' ali '''Novljanin-beg''' je bi kabadahija iz Bosanskega Novega.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}}{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} V začetku 90. let 19. stoletja se je kljub omejitvam preselil v Šabac, kjer sta bila on in Ćurtoglija, kabadahija iz Zvornika, znana zlobneža.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} V času vladanja Hadži Mustafe paše je bil osmanski poveljnik v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Novljanin in Ćurtoglija sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića, nakar je knez Aleksa Nenadović protestiral pri Mustafi Paši. Mustafovi vojaki so ujeli in usmrtili 36 njegovih mož, Novljaninu pa je uspelo pobegnil v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}} Po umoru Mustafa Paše sta se vrnila v Beograjski pašaluk. Dvojica ni ubijala in ropala le Srbov, temveč tudi muslimane, ki sta jih krivila za izgon janičarjev iz pašaluka.{{sfn|Pantelić|1949|p=211}} Novljanin se je 1. avgusta 1805 predal v Užicah in mu je bilo dovoljeno oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} Ćurtoglija je bil leta 1805 skupaj z Musago Fočićem ubit v Zvorniku. Njuni glavi sta bili poslani v Travnik. '''Osman-aga Fočić''' je bil janičarski aga. Bil je brat ali bratranec Mehmed-age in Mus-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} 1. avgusta 1805 se je v Užicah predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Omer-aga Nišlija''' je bil janičarski aga. V Užice ga je poslal niški Hafiz Aga{{sfn|Protić|1893|p=169}} ali pa se je tja skupaj z Bego Novljaninom preselil iz Bosne med vladavino dahij. Ostal v Užicu z janičarji iz Vidinskega sandžaka.{{sfn|Batalaka|1898|p=168}} 1. avgusta 1805 se je predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Foča-oglu-aga''' ali '''Fočo efendija''' je bil oče dahijskega voditelja Mehmed-age in kabadahije Mus-age. Bil je dahijski svetovalec. Po poreklu je bil iz [[Hercegovski sandžak|Hercegovskega sandžaka]]. Pred dahijsko zasedbo Beograda leta 1801 je bil kadi (sodnik) v Loznici. Po pisanju v ''Zemunskih spominih'' je prav on svetoval umor vezirja Hadži Mustafa Paše.{{sfn|Novaković|1904|p=112}} Po izbruhu srbskega vstaje je nasprotoval nadaljnjemu zatiranju Srbov.{{sfn|Novaković|1904|p=69}}{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ===Kirdžali=== '''Alija Gušanac''' je bil razbojniški plačanec iz [[Gusinje|Gusinja]] v vzhodni [[Črna gora|Črni gori]], od tod tudi njegov vzdevek. Imel je čin bimbaše ([[major]]). Kučuk Aliji se je skupaj z 800–900 plačanci, večinoma Turki in Albanci, pa tudi nekaj kristjani, pridružil v Jagodini. Ko so voditelji dahij pobegnili iz Beograda, je Gušanac prevzel oblast v Beogradu. '''Husein Ganić''' je bil plačanec iz Ipeške nahije in poveljnik 250 Albancev v Kučuk-Alijevi službi. Konec marca 1804 je padel pri Kijevu. ===Zavezniki=== '''Osman Pazvantoğlu''' je bil vezir Vidinskega sandžaka in dolgoletni podpornik janičarjev. '''Ali-paša Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Mehmedov nečak. '''Mehmed-kapetan Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Alijev stric. ==Zapuščina== Srbi imajo veliko epskih pesmi o dahijah. Ena od njih je ''Početak bune protiv dahija'' (''Začetek upora proti dahijam''), ki jo je zložil slepi bard Filip Višnjić (1767–1834) in jo je zapisal filolog [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] (1787–1864). Prvi celovečerni film v Srbiji in na Balkanu, ''Življenje in dejanja nesmrtnega vodje Karađorđa'' iz leta 1911, je vključeval tudi dahije. Več dahij je igral Sava Todorović.<ref>{{cite web|title=Karadjordje (2011)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0266688/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_6_nm_2_in_0_q_karadjordje}}</ref> Dahije in začetek upora proti njim so prikazani v srbski televizijski humoristični seriji ''Crni Gruja'' (2003–2007), v kateri je Aganlijo igral Nikola Pejaković.<ref>{{cite web|title=Crni Gruja (2003–2007)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0375289/}}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite book|last=Batalaka|first=Lazar Arsenijević|title=Историја српског устанка: део први|trans-title=History of the Serbian Uprising: Part One|volume=I|publisher=Izd. Batalakinoga fonda|date=1898|url=https://books.google.com/books?id=q9MwAQAAMAAJ|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Bodrožić|first=Đuro|title=Nacionalna država u Prvom srpskom ustanku|journal=Politička revija|volume=62|issue=4|year=2019|pp=87-107}} * {{cite book|last1=Đurić|first1=Janićije|last2=Samardžić|first2=Dragana|title=Kazivanja o Srpskom ustanku 1804|url=https://books.google.com/books?id=qgIzAAAAMAAJ|year=1980|publisher=Srpska književna zadruga}} * {{cite book|last=Gavrilović|first=Andra|title=Црте из историје ослобођења Србије|chapter=Сеча кнезова|year=1904|publisher=Издање дворске књижаре Мите Стајића у Београду|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/crteizistrorije00gavrgoog|pp=7–42|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Janković|first=Dragoslav|title=ПРЕДИСТОРИЈА СТВАРАЊА СРПСКЕ ДРЖАВЕ ПРВОГ УСТАНКА|journal=Анали Правног факултета у Београду|volume=31|issue=1-4|year=1983|publisher=Правни факултет Универзитета у Београду|pp=371-385|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1126257|via=CEEOL}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dobrivoje|title=ПРВЕ БОРБЕ СА ТУРЦИМА И ОСЛОБОЂЕЊЕ ЈАГОДИНЕ 1804.ГОДИНЕ|journal=Прошлост|volume=3|year=2014|origyear=2009|publisher=Историјски архив Јагодина|url=https://www.dobrivojejovanovic.in.rs/images/1_proslost_3.pdf}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dragoljub K.|title=Црна река|trans-title=Crna Reka|journal=Glasnik Srpskog učenog društva|volume=54|date=1883|url=https://www.google.com/books/edition/Glasnik_Srpskog_u%25C4%258Denog_dru%25C5%25A1tva/VhI9qHx9JrwC|pp=187-256|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Vladimir M.|title=Видин и Србија почетком 19. века|journal=Историјски часопис|volume=66|year=2017|pp=293-319|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=642689|via=CEEOL}} * {{cite journal|last1=Ljubojević|first1=Ratko Lj.|last2=Radović-Stojanović|first2=Jelena V.|title=Терор османских власти над српским народом|journal=Тематски зборник „СТРАХ У НАУЧНОМ И УМЕТНИЧКОМ СТВАРАЛАШТВУ“|year=2022|publisher=Лепосавић: Институт за српску културу Приштина|isbn=978-86-89025-80-4|pp=495-510}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|title=Политичке прилике у београдском пашалуку у предвечерје српске револуције (1787-1804)|journal=Teme|volume=XXXIX|issue=3|year=2015|location=Niš|pages=965–969|url=https://teme2.junis.ni.ac.rs/index.php/TEME/article/view/57}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|last3=Popović|first3=Aleksa M.|title=ИСТОЧНО ПИТАЊЕ И ФАКТОРИ ИНТЕГРАЦИЈЕ СРПСКОГ НАРОДА У ПЕРИОДУ ОД 1774. ДО 1807. ГОДИНЕ|journal=Лесковачки зборник|volume=62|year=2022|pp=73–90|url=https://leskovackizbornik.rs/index.php/zbornik/article/view/117}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Matija|author-link=|editor=Kovačević, Ljubomir|editor-link=|year=1893|title=Мемоари Матије Ненадовића|trans-title=Memoirs of Matija Nenadović|publisher=Srpska književna zadruga|url=https://archive.org/details/memoari00nenad|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1884|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=II|edition=1|publisher=У Штампарији Јована Н. Вернаја|location=Vienna|url=https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ|via=Google Books}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|orig-date=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Устанак на дахије 1804|trans-title=Uprising against the Dahije|publisher=Штампано у Државној штампарији|year=1904|url=https://archive.org/details/ustanaknadahije100nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Tursko carstvo pred srpski ustanak, 1780–1804|year=1906|publisher=Beograd Davidović|url=https://archive.org/stream/turskocarstvopre00nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Pantelić|first=Dušan|year=1949|title=Београдски пашалук пред Први српски устанак: 1794-1804|publisher=Научна књига|location=Belgrade|url=https://www.digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_910A07A8E8D59398A3EA94BA3F9D24CF}} * {{cite journal|last=Perović|first=Dušan|title=Osnovni ciljevi prvog ustanka|journal=Историјски часопис|volume=23|publisher=Istorijski institut|year=1976|url=https://www.google.com/books/edition/%25D0%2598%25D1%2581%25D1%2582%25D0%25BE%25D1%2580%25D0%25B8%25D1%2598%25D1%2581%25D0%25BA%25D0%25B8_%25D1%2587%25D0%25B0%25D1%2581%25D0%25BE%25D0%25BF%25D0%25B8%25D1%2581_23_1/nc5qCgAAQBAJ?hl=en&pg=PA51|pp=51-}} * {{cite journal|last=Protić|first=Kosta|title=Ратни догађаји из првога српског устанка под Карађорђем Петровићем 1804—1813|journal=Годишњица Николе Чупића|volume=XIII|year=1893|publisher=Državna štamparija|url=https://pretraziva.rs/prikaz/godisnjica-nikole-cupica/1893-01-01/1|pp=}} * {{cite book|last=Šabanović|first=Hazim|title=Турски извори о српској револуцији, 1804|trans-title=Turkish sources on the Serbian Revolution, 1804|publisher=Istorisko društvo Narodne Republike Srbije|date=1956|pp=244–245, 295, 314}} * {{cite journal|last=Stojančević|first=Vladimir|title=Борбе за ослобођење Београда 1804–1806 године|journal=ГОДИШЊАК|volume=IV|year=1957|publisher=Музеј града Београда|pp=111–142|url=https://www.mgb.org.rs/public/files/yearbook_by_year_documents/document/GodisnjakIV111-142.pdf}} * {{cite book|last=Vukićević|first=Milenko M.|title=Карађорђе (1752–1804)|trans-title=Karađorđe|volume=1|year=1907|publisher=Државна штампарија Краљевине Србије|url=https://archive.org/details/karaore00vukigoog|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Živojinović|first=Dragoljub R.|title=Прилике у Београдском пашалуку и почетак Првог српског устанка 1790-1804. године|journal=Братство|volume=8|year=2004|pp=9-16|issn=1451-2386}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] 88n1hc4owk1nnsm0dqw15ehzkalz0er Stolnica svetega Bava 0 602865 6678875 6678214 2026-05-21T17:13:15Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolnica sv. Bava, Gent]] 6678875 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Bava, Gent]] 8gt08yvrtne7dic4qtfpsy4u8y9twt1 Pogovor:Stolnica svetega Bava 1 602866 6678867 6678216 2026-05-21T17:07:51Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Stolnica sv. Bava, Gent]] 6678867 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Stolnica sv. Bava, Gent]] k7zcemwfmfd1snrp5gobseii2sfbabb Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021 0 602880 6678941 6678526 2026-05-21T21:39:51Z Marko3 1829 6678941 wikitext text/x-wiki [[Slika:Protest proti pogoju PCT in drugim vladnim ukrepom za zajezitev širitve novega koronavirusa 2021-09-29 b.jpg|thumb|Protestniki na ljubljanski obvoznici]] 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal neprijavljen '''protestni shod''' proti ukrepom za zajezitev [[Covid-19|COVID-19]], znan tudi kot »Upor ljudstva«. Soorganizirala ga je stranka [[Resni.ca]] pod vodstvom [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Nad protestnike z vodnim topom, nad novinarje s pljunki in predmeti - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/foto-policisti-opozorili-se-malostevilne-protestnike-ti-so-jim-vrnili-z-zvizgi-908752|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na [[Trg republike|Trgu republike]] se je okoli 13. ure zbralo po policijskih ocenah približno 10.000 ljudi, ki so zahtevali odpravo pogojev [[PCT]], ki so veljali v takratnem obdobju [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|epidemije covida-19]], ter odstop takratne [[14. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]].<ref name=":0" /> Policija je že vnaprej postavila zaščitno ograjo pred parlamentom, nad prostorom protesta je ves čas nadzoroval tudi policijski helikopter.<ref>{{Navedi splet|title=Protestnike razgnala policija in dež, najmanj dva razgrajača vklenili|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/okolica-hrama-demokracije-ze-ograjena|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Protestniki so se z minuto molka poklonili 20-letni žrtvi [[Cepivo proti covidu-19|cepljenja]] in vzklikali proti vladi ter medijem, med drugim so zahtevali pet minut programa na RTV. Protestna povorka se je nato po Bleiweisovi ulici pomaknila proti [[Celovška cesta|Celovški cesti]], kjer so množično vdrli na severno [[Ljubljanska obvoznica|ljubljansko obvoznico]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref> Zaradi blokade prometa med Kosezami in Zadobrovo je policija okoli 16. ure pričela z ukrepanjem; na protestnike je sprožila vodni curek, solzivec in uporabila policijsko konjenico.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNZ/SOJ/Novice/2023/1-Januar/Porocilo-o-izrednem-nadzoru-nad-delom-policije-pri-varovanju-protestov-v-Ljubljani-2020-in-2021_za-objavo.pdf|title=126. VAROVANJE NEPRIJAVLJENEGA JAVNEGA SHODA »Upor ljudstva«, 29. 9. 2021|accessdate=2026-05-20|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije}}</ref> Po nekaj urah so se protestniki vrnili proti centru, pri čemer so za nekaj časa zavzeli gost prometni vozni pas pred stavbo [[RTV Slovenija]], nato pa se vrnili na Trg republike.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=So protestniki napadli ekipo POP TV?|url=https://siol.net/novice/slovenija/so-protestniki-napadli-ekipo-pop-tv-562520|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Policija je v večernih urah trg obkolila in zaprla prehode vanj, posledično so se protestniki začeli razhajati in okoli 20.30 je bil shod zaključen.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /> Policija je med protestom pridržala dva udeleženca, glasbenika [[Zlatan Čordić|Zlatana Čordića]] (»Zlatka«) in predsednika Resni.ce Zorana Stevanovića, oba sta bila kasneje izpuščena.<ref name=":1" /> Več protestnikov je na protestu novinarje televizijskih postaj, kot sta Kanal A in POP TV, napadlo s pljuvanjem in metanjem predmetov.<ref name=":4" /> Napade so obsodila tako Društvo novinarjev Slovenije kot RTV Slovenija.<ref name=":3" /> Policija je sporočila, da na kraju zbira obvestila o več deset kaznivih dejanjih in prekrških (nasilno vedenje proti policistom, kršitve javnega reda). Ker je šlo za neprijavljen shod in so zbrani presegli dovoljeni zakonski prag zbiranja (50 ljudi), so bili organizatorji glede na policijsko poročilo potencialno odgovorni za prekrške glede javnih zborovanj.<ref name=":2" /> == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Protest in Ljubljana (2021-09-29)|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} {{sklici}} [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:Demonstracije v Sloveniji]] [[Kategorija:Covid-19]] gmbmitjm55slprldldfassibpm83835 6679090 6678941 2026-05-22T10:54:29Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Dogodki v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679090 wikitext text/x-wiki [[Slika:Protest proti pogoju PCT in drugim vladnim ukrepom za zajezitev širitve novega koronavirusa 2021-09-29 b.jpg|thumb|Protestniki na ljubljanski obvoznici]] 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal neprijavljen '''protestni shod''' proti ukrepom za zajezitev [[Covid-19|COVID-19]], znan tudi kot »Upor ljudstva«. Soorganizirala ga je stranka [[Resni.ca]] pod vodstvom [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Nad protestnike z vodnim topom, nad novinarje s pljunki in predmeti - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/foto-policisti-opozorili-se-malostevilne-protestnike-ti-so-jim-vrnili-z-zvizgi-908752|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na [[Trg republike|Trgu republike]] se je okoli 13. ure zbralo po policijskih ocenah približno 10.000 ljudi, ki so zahtevali odpravo pogojev [[PCT]], ki so veljali v takratnem obdobju [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|epidemije covida-19]], ter odstop takratne [[14. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]].<ref name=":0" /> Policija je že vnaprej postavila zaščitno ograjo pred parlamentom, nad prostorom protesta je ves čas nadzoroval tudi policijski helikopter.<ref>{{Navedi splet|title=Protestnike razgnala policija in dež, najmanj dva razgrajača vklenili|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/okolica-hrama-demokracije-ze-ograjena|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Protestniki so se z minuto molka poklonili 20-letni žrtvi [[Cepivo proti covidu-19|cepljenja]] in vzklikali proti vladi ter medijem, med drugim so zahtevali pet minut programa na RTV. Protestna povorka se je nato po Bleiweisovi ulici pomaknila proti [[Celovška cesta|Celovški cesti]], kjer so množično vdrli na severno [[Ljubljanska obvoznica|ljubljansko obvoznico]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref> Zaradi blokade prometa med Kosezami in Zadobrovo je policija okoli 16. ure pričela z ukrepanjem; na protestnike je sprožila vodni curek, solzivec in uporabila policijsko konjenico.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNZ/SOJ/Novice/2023/1-Januar/Porocilo-o-izrednem-nadzoru-nad-delom-policije-pri-varovanju-protestov-v-Ljubljani-2020-in-2021_za-objavo.pdf|title=126. VAROVANJE NEPRIJAVLJENEGA JAVNEGA SHODA »Upor ljudstva«, 29. 9. 2021|accessdate=2026-05-20|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije}}</ref> Po nekaj urah so se protestniki vrnili proti centru, pri čemer so za nekaj časa zavzeli gost prometni vozni pas pred stavbo [[RTV Slovenija]], nato pa se vrnili na Trg republike.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=So protestniki napadli ekipo POP TV?|url=https://siol.net/novice/slovenija/so-protestniki-napadli-ekipo-pop-tv-562520|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Policija je v večernih urah trg obkolila in zaprla prehode vanj, posledično so se protestniki začeli razhajati in okoli 20.30 je bil shod zaključen.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /> Policija je med protestom pridržala dva udeleženca, glasbenika [[Zlatan Čordić|Zlatana Čordića]] (»Zlatka«) in predsednika Resni.ce Zorana Stevanovića, oba sta bila kasneje izpuščena.<ref name=":1" /> Več protestnikov je na protestu novinarje televizijskih postaj, kot sta Kanal A in POP TV, napadlo s pljuvanjem in metanjem predmetov.<ref name=":4" /> Napade so obsodila tako Društvo novinarjev Slovenije kot RTV Slovenija.<ref name=":3" /> Policija je sporočila, da na kraju zbira obvestila o več deset kaznivih dejanjih in prekrških (nasilno vedenje proti policistom, kršitve javnega reda). Ker je šlo za neprijavljen shod in so zbrani presegli dovoljeni zakonski prag zbiranja (50 ljudi), so bili organizatorji glede na policijsko poročilo potencialno odgovorni za prekrške glede javnih zborovanj.<ref name=":2" /> == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Protest in Ljubljana (2021-09-29)|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} {{sklici}} [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:Demonstracije v Sloveniji]] [[Kategorija:Covid-19]] [[Kategorija:Dogodki v Ljubljani]] 0pk197ui3r6yge1q6h3k4941o1dvwpx Durham, Anglija 0 602893 6678815 6678426 2026-05-21T13:53:49Z Ljuba24b 92351 /* Pravni sistem */ 6678815 wikitext text/x-wiki {{Infobox UK place | official_name = Durham | civil_parish = Mesto Durham | type = [[mesto]] in [[župnija]] | static_image_caption = | motto = ''Vera, predvidevanje in delavnost'' | coordinates = {{coord|54.7761|N|1.5733|W|region:GB|format=dms|display=inline,title}} | parts_type = Območja mesta<br/><small>(2011 census BUASD)</small> <!--| p1 = [[The Bailey]] | p2 = [[Belmont, County Durham|Belmont]] (parish) | p3 = Brasside | p4 = [[Crossgate, County Durham|Crossgate]] | p5 = [[Elvet]] | p6 = [[Framwelgate]] | p7 = [[Framwellgate Moor]] (parish) | p8 = [[Gilesgate]] (no parish) | p9 = [[Kepier]] | p10 = [[Neville's Cross]] | p11 = [[Newton Hall, Durham|Newton Hall]] (no parish) | p12 = [[Pity Me]]--> | country = Anglija | region = Severovzhodna Anglija | unitary_england = [[Durham (grofija)]] | lieutenancy_england = [[Durham (grofija)]] | statistic_title = Ustanovitev | statistic = 995 <!-- | government_type = Civil parish | leader_title = Governing&nbsp;body | leader_name = City of Durham Parish Council | leader_title1 = Leader | leader_name1 = -->| area_footnotes = <ref>{{cite web |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/datasets/ons::built-up-areas-december-2022-boundaries-gb-bgg/explore?location=54.780979%2C-1.565809%2C13.62 |title=Built Up Areas (December 2022) Boundaries GB BGG |work=Office for National Statistics |date=27 January 2023}}</ref> | area_total_km2 = 14,8 | population = 50.510 | population_ref = (2021 census)<ref name=census2021 /> | post_town = DURHAM | postcode_area = DH | postcode_district = DH1 | dial_code = 0191 | website = {{URL|https://cityofdurham-pc.gov.uk}} | statistic_title1 = Civil parish established | statistic1 = 1. april 2018 | static_image_2_name = | static_image_name = {{multiple images|border=infobox|perrow=1 2 1|total_width=275px | image1 = Durham Cathedral from Palace Green.jpg | caption1 = [[stolnica v Durhamu]] | image2 = Durham Castle Bergfried.jpg | caption2 = [[grad Durham]] | image3 = Durham, Market Place.jpg | caption3 = cerkev sv. Nikolaja | image4 = Durham Elvet Bridge01rect 2010-09-10.jpg | caption4 = most Elvet }} }} '''Durham''' ({{IPAc-en|ˈ|d|ʌr|əm|audio=Durham England-local-pronunciation.ogg}}, lokalno {{IPAc-en|ˈ|d|ɜr|əm}}){{refn|group=nb|In general Northern England English, the city's name is pronounced {{IPAc-en|ˈ|d|ʊr|əm}}.}} je stolnično mesto in civilna župnija v [[Durham (grofija)|grofiji Durham]] v [[Anglija|Angliji]]. Je okrožno mesto in sedež okrožnega sveta Durham, enotne oblasti, ki upravlja okrožje grofije Durham.<ref>{{cite web |url=http://data.ordnancesurvey.co.uk/doc/7000000000044876 |title=City of Durham |publisher=Ordnance Survey |access-date=20 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180503182644/http://data.ordnancesurvey.co.uk/doc/7000000000044876 |archive-date=3 May 2018 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://s3-eu-west-2.amazonaws.com/lgbce/__data/assets/pdf_file/0005/36734/DurhamCC-Durham-CGR-2017-12-18.pdf |title=The Durham County Council (Reorganisation of Community Governance) Order 2017 |publisher=Lgbce |access-date=20 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180521021635/http://s3-eu-west-2.amazonaws.com/lgbce/__data/assets/pdf_file/0005/36734/DurhamCC-Durham-CGR-2017-12-18.pdf |archive-date =21 May 2018 |url-status =live}}</ref> Pozidano območje je imelo po popisu prebivalstva leta 2021 50.510 prebivalcev.<ref name=census2021>{{cite web |url=https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/housing/articles/townsandcitiescharacteristicsofbuiltupareasenglandandwales/census2021 |title=Towns and cities, characteristics of built-up areas, England and Wales: Census 2021 |date=2 August 2023 |website=Office for National Statistics}}</ref> Mesto je bilo zgrajeno na [[Meander (reka)|meandru]] reke [[Wear]], ki obdaja središče na treh straneh in ustvarja ozek vrat na četrti. Okolica je hribovita, razen vzdolž poplavne ravnice reke Wear na severu in jugovzhodu. Durham so leta 995 ustanovili [[Anglosasi|anglosaški]] menihi, ki so iskali varno mesto pred [[Vikingi|vikinškimi]] napadi, da bi tam shranili relikvije svetega Cuthberta. Cerkev, ki so jo zgradili menihi, je zdržala le stoletje, saj jo je po [[Normani|normansk]]i osvojitvi nadomestila sedanja [[Stolnica v Durhamu|durhamska stolnica]]. Skupaj z [[grad Durham|gradom Durham]] je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Od 1070-ih do leta 1836 je bilo mesto del grofije Palatin Durham, delno neodvisne jurisdikcije, ki so jo vodili durhamski knezoškofi in ki je delovala kot geopolitični blažilec med kraljestvi Anglije in Škotske. Leta 1346 se je pol milje zahodno od mesta odvijala bitka pri Neville's Crossu, ki je privedla do zmage Angležev. Leta 1650 je bila stolnica uporabljena za nastanitev škotskih ujetnikov po njihovem porazu v bitki pri Dunbarju.<ref>{{Cite news |date=30 August 2023 |title=Historian to retrace march of thousands of Dunbar captives to Durham Cathedral |url=https://www.bbc.com/news/uk-england-tyne-66657411 |access-date=17 January 2024 |work=BBC News}}</ref> Med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] je bilo durhamsko nahajališče [[premog]]a močno izkoriščano, saj je okoli mesta in v bližnjih vaseh delovalo na desetine [[premogovnik]]ov. Čeprav so ti premogovniki zdaj zaprti, se ''letna gala'' durhamskih rudarjev nadaljuje in je pomemben dogodek za mesto in regijo. Zgodovinsko gledano je bil Durham znan tudi po izdelavi nogavic, preprog in gorčice.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle=Durham (city) |volume=8 |pages=708-710; see page 710 |short=1}}</ref> V mestu je Univerza Durham, ki je bila ustanovljena leta 1832 in zato velja za tretjo najstarejšo univerzo v Angliji. Univerza je pomemben delodajalec v regiji, skupaj z lokalnim svetom in nacionalno vlado na področju zemljiške knjige in potnih listov. Univerzitetna bolnišnica North Durham in zapor HM Prison Durham se prav tako nahajata v bližini mestnega središča. Mesto ima tudi pomemben turistični in gostinski sektor.<ref>{{Cite web |title=Theme 3: A City With a Diverse and Resilient Economy {{!}} Durham City Neighbourhood Plan |url=https://npf.durhamcity.org.uk/the-plan/chapter-4/theme-3/ |access-date=18 June 2023}}</ref> == Toponimija == Ime ''Durham'' izvira iz britonskega elementa ''dun'', ki pomeni gradišče na hribu in staronordijskega ''holme'', ki se prevaja kot otok.<ref name="Surtees">Surtees, R. (1816) ''History and Antiquities of the County Palatine of Durham'' (Classical County Histories)</ref> Durhamski škof v svojem uradnem podpisu uporablja latinsko različico imena mesta, ki je podpisan z ''N. Dunelm''.<ref name="Surtees" /> Nekateri ime mesta pripisujejo legendi o kravi Dun in mlekarici, ki je v legendi leta 995 n. št. vodila menihe iz [[Lindisfarne|Lindisfarna]], ko so nosili truplo svetega Cuthberta na sedanje mesto.<ref name="Liddy">{{Cite book |last=Liddy |first=Christian D. | title=The Bishopric of Durham in the Late Middle Ages: Lordship, Community and the Cult of St. Cuthbert |year=2008 |publisher=Boydell Press |isbn=978-1-84383-377-2}}</ref> Dun Cow Lane naj bi bila ena prvih ulic v Durhamu, ki leži vzhodno od durhamske stolnice in je ime dobila po upodobitvi ustanovitve mesta, vklesani v zid na južni strani stolnice.<ref name="Liddy" /> Mesto je bilo skozi zgodovino znano pod številnimi imeni. Prvotno nordijski ''Dun Holm'' so Normani spremenili v ''Duresme'', v latinščini pa je bilo znano kot ''Dunelm''. Sodobna oblika ''Durham'' se je začela uporabljati pozneje v zgodovini mesta. Severovzhodni zgodovinar Robert Surtees je v svoji knjigi ''Zgodovina in starine grofije Palatin Durham'' opisal spremembe imena, vendar trdi, da je nemogoče ugotoviti, kdaj je mesto dobilo sodobno ime.<ref name="Surtees" /> Durham je verjetno {{lang|owl|Gaer Weir}} v Armes Prydein, kar izhaja iz britanske besede ''cajr'', ki pomeni 'ograjeno, obrambno območje, utrdba', iz latinske besede ''[[Kastrum|castrum]]'', 'utrdba, vojaško naselje' (prim. [[Carlisle]]; valižansko ''caer'') in imena reke Wear.<ref name="BLITON">{{cite web |last1=James |first1=Alan G. |title=A Guide to the Place-Name Evidence – Guide to the Elements |url=https://spns.org.uk/wp-content/uploads/2019/03/Alan_James_Brittonic_Language_in_the_Old_North_BLITON_Volume_II_Dictionary_2019_Edition.pdf |website=Scottish Place Name Society – The Brittonic Language in the Old North |access-date=25 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190307061257/https://spns.org.uk/wp-content/uploads/2019/03/Alan_James_Brittonic_Language_in_the_Old_North_BLITON_Volume_II_Dictionary_2019_Edition.pdf |archive-date=7 March 2019 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Arheološki dokazi kažejo na zgodovino poselitve na tem območju že od približno leta 2000 pr. n. št.<ref name="Surtees" /> Sedanje mesto je mogoče jasno izslediti do leta 995, ko je skupina menihov iz Lindisfarna izbrala strateško visok polotok kot kraj za naselitev s truplom svetega Cuthberta, ki je prej ležal v Chester-le-Street, in tam ustanovila cerkev.<ref name="Liddy" /> === Izvor mesta, zgodba o Dun Cow == [[File:UK Durham Dun-Cow.jpg|thumb|upright=0.75|Legenda o ustanovitvi Durhama (iz rezbarije na severni strani stolnice)|left]] Lokalna legenda pravi, da je bilo mesto ustanovljeno leta 995 n. št. z božjim posredovanjem. Kronist Simeon iz Durhama iz 12. stoletja pripoveduje, da se je po tavanju po severu oder svetega Cuthberta čudežno ustavil na hribu Warden Law in se kljub trudu kongregacije ni premaknil.<ref name="Symeon">Symeon of Durham, ''Libellus de exordio atque procurso istius, hoc est Dunhelmensis'' (Traktat o izvoru in napredku te cerkve v Durhamu)</ref> Aldhun, škof Chester-le-Streeta in vodja reda, je odredil tridnevni sveti post, ki ga je spremljala molitev k svetniku.<ref name="Dufferwiel">Dufferwiel, Martin (2004/1996). ''[https://books.google.com/books?id=gqTyBp8W2GAC&pg=PT12 Durham: Over 1,000 Years of History and Legend]''. Edinburgh: Mainstream Publishing. {{ISBN|9781840189148}}. Chapter 1, "Beginnings".</ref> Med postom se je sveti Cuthbert prikazal nekemu menihu po imenu Eadmer z navodili, naj krsto odnesejo v Dun Holm.<ref name="Dufferwiel" /> Po Eadmerjevem razodetju je Aldhun ugotovil, da lahko premakne oder, vendar ni vedel, kje je Dun Holm. Legenda o sivomodri kravi, ki je prvič dokumentirana v delu ''The Rites of Durham'', anonimnem poročilu o durhamski stolnici, objavljenem leta 1593, gradi na Simeonovem poročilu.<ref>Fowler, Joseph Thomas (1891). "Preface", in Fowler (Ed.), ''[https://archive.org/stream/lifeofstcuthbert00surtuoft#page/n15/mode/2up The Life of St. Cuthbert in English Verse, C. A.D. 1450: From the Original Ms. in the Library at Castle Howard]''. Publications of the Surtees Society, vol. 87. Durham: Andrews&nbsp;&amp; Co., for the Society. p. xi.</ref> Po tej legendi so menihi pozneje istega dne po naključju naleteli na mlekarico pri Mount Joy (jugovzhodno od današnjega Durhama). Izjavila je, da išče svojo izgubljeno sivomodro kravo, ki jo je nazadnje videla pri Dun Holmu. Menihi so, ko so spoznali, da je to znamenje svetnika, sledili njeni poti. Naselili so se na gozdnatem 'hribovskem otoku' – visoki gozdnati skali, ki jo je s treh strani obdajala reka Wear. Tam so na mestu, kjer je kasneje stala durhamska stolnica, postavili zavetje za relikvije.<ref name="Dufferwiel" /> Simeon navaja, da je bila skromna lesena stavba, postavljena kmalu zatem, prva stavba v mestu.<ref name="Symeon" /> Škof Aldhun je nato dal zgraditi kamnito cerkev, ki je bila posvečena septembra 998.<ref>Crook, John (2000). ''The Architectural Setting of the Cult of Saints in the Early Christian West, c. 300–c. 1200''. Oxford: Clarendon Press. {{ISBN|9780198207948}}. p. 167.</ref> Te ni več, saj jo je nadomestila normanska stavba. Legendo interpretira viktorijanski reliefni kamniti rezbar na severni strani stolnice in novejši bronasti kip ''Durhamska krava'' (1997, Andrew Burton), ki leži ob reki Wear s pogledom na stolnico. === Srednji vek === [[File:Durham 1610.jpg|thumb|Zemljevid mesta iz leta 1610]] V srednjem veku je mesto pridobilo duhovni pomen kot zadnje počivališče svetega Cuthberta in svetega [[Beda Častitljivi|Bede Častitljivega]]. Svetišče svetega Cuthberta, ki je za visokim oltarjem stolnice v Durhamu, je bilo najpomembnejše versko mesto v Angliji vse do mučeništva svetega [[Tomaž Becket|Tomaža Becketa]] v [[Canterbury]]ju leta 1170.<ref name="Liddy" /> Sveti Cuthbert je postal znan iz dveh razlogov. Prvič, čudežne zdravilne moči, ki jih je kazal v življenju, so se nadaljevale tudi po njegovi smrti, saj so se pojavile številne zgodbe o tem, da so tisti, ki so obiskali svetnikovo svetišče, ozdravljeni vseh vrst bolezni. Zaradi tega je postal znan kot »čudežni delavec Anglije«.<ref name="Liddy" /> Drugič, po prvem prenosu njegovih relikvij leta 698 n. št. so ugotovili, da je njegovo telo netrudljivo.<ref>''Missale Romanum'' (Roman missal)</ref> Razen kratkega prenosa nazaj na [[Lindisfarne|Sveti otok]] med normansko invazijo<ref>The Lives of the Saints as contained in the "New English Missal"</ref> so svetnikove relikvije ostale shranjene do danes.<ref>Durham Cathedral Illustrated Guide (available from the Cathedral Bookshop)</ref> V stolnici so pokopane tudi kosti svetega Bede, ki so v mesto privabljale tudi srednjeveške romarje. Durhamova geografska lega mu je vedno dajala pomembno mesto pri obrambi Anglije pred Škoti.<ref name="Richardson">{{Cite book|last=Richardson|first= Michael|title= Durham City: Past & Present|year= 2007|publisher= Breedon Books Publishing Co Ltd|isbn= 978-1-85983-581-4}}</ref> Mesto je igralo pomembno vlogo pri obrambi severa, grad Durham pa je edini normanski grad, ki ni bil nikoli vlomljen.<ref>Brown, Nicholas (1931) ''Durham Castle''</ref> Leta 1314 je škofija Durham Škotom plačala »veliko vsoto denarja«, da ne bi požgali Durhama.<ref>{{cite book |last1=Maxwell |first1=Sir Herbert |title=The Chronicle of Lanercost |date=1913 |publisher=Macmillan and Co. |page=210}}</ref> [[Bitka pri Neville's Crossu]] se je 17. oktobra 1346 med Angleži in Škoti odvila približno pol milje zahodno od mesta in je bila za Škote katastrofalna izguba.<ref>{{cite book |last1=Gray |first1=Sir Thomas |title=Scalacronica |date=2005 |publisher=Boydell Press |page=137}}</ref> Mesto je leta 1544, 1589 in 1598 trpelo zaradi izbruhov [[kuga|kuge]].<ref name="Archived copy">{{cite web |url=http://stocktonmasonichall.co.uk/history-of-durham/ |title=Stockton Masonic Hall: History of Durham |access-date=31 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190531164848/http://stocktonmasonichall.co.uk/history-of-durham/ |archive-date=31 May 2019 |url-status=dead}}</ref> === Durhamski škofje === Zaradi božje previdnosti, ki se je izkazala ob legendarni ustanovitvi mesta, je Durhamski škof vedno užival formalni naziv »škof po božji previdnosti«,<ref>Oblike prednosti katoliške Cerkve, kot jih vsebuje Katoliška enciklopedija (1919)</ref> podobno kot nadškofa Canterburyja in [[York]]a, v nasprotju s slogom »škof z božjim dovoljenjem«, ki ga uporablja večina škofov.<ref>{{cite book|url=https://www.lutterworth.com/wp-content/uploads/extracts/herbert-hensley-henson-preface.pdf|title=Herbert Hensley Henson: A Biography|publisher=Lutterworth Press|author= John S. Peart-Binns|year=2013|page=9|quote=Škof Durhama se od svojih škofovskih kolegov loči po nekaterih častnih odlikovanjih. Njegov položaj je takoj za londonskim škofom: je eden od treh škofov, ki sedijo v lordski zbornici po nazivu svojih sedežev, ne po vrstnem redu posvečenja; v svojih uradnih dokumentih uporablja slog, ki je običajno značilen za nadškofa Canterburyja in Yorka, pri čemer se piše škof »po božji previdnosti«, ne pa, kot je običajno, »z božjim dovoljenjem«; Mitra, ki krasi grb sedeža, je obdana z vojvodskim vencem in ima privilegij, da pri kronanju podpira suverena na desni.}}</ref> Ker pa je severovzhod Anglije ležal tako daleč od [[Westminstrska palača|Westminstra]], so Durhamski škofje uživali izjemne pristojnosti, kot so sposobnost sklica lastnega parlamenta, zbiranja lastnih vojsk, imenovanja lastnih šerifov in sodnikov, izvajanja lastnih zakonov, pobiranja davkov in carin, ustvarjanja sejmov in tržnic, izdajanja listin, reševanja brodolomov, pobiranja prihodkov od rudnikov, upravljanja gozdov in kovanja lastnih kovancev. Škofova pooblastila so bila tako daljnosežna, da je oskrbnik škofa Antony Bek leta 1299 n. št. pripomnil: »V Angliji sta dva kralja, in sicer lord kralj Anglije, ki nosi krono v znak svoje kraljevske oblasti in lord škof Durhama, ki nosi mitro namesto krone v znak svoje kraljevske oblasti v škofiji Durham«.<ref>As stated in Liddy, Christian D. (2008) Škofija Durham v poznem srednjem veku: gospostvo, skupnost in kult sv. Cuthberta. Pripis citata je vprašljiv (glej Grofija Palatin); vendar je urednik tega članka skoraj prepričan, da ga je mogoče pripisati oskrbniku Antonija Beka.</ref> Vsa ta dejavnost se je izvajala z gradu in stavbah, ki obdajajo Palace Green. Številne prvotne stavbe, povezane s temi funkcijami grofije Palatin, so se ohranile na polotoku, ki predstavlja starodavno mesto.<ref name="Richardson" /> [[File:Durham Castle, April 2017 (2) (33802921566).jpg|thumb|Vhod v grad Durham, škofovsko palačo do leta 1832, ko se je preselila v grad Auckland]] Od leta 1071 do 1836 so škofje Durhama vladali grofiji palatin Durham.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle= Durham (county) |volume = 8 |last= |first= |author-link= |pages=706-708 |short=1}}</ref> Čeprav se izraz »knez škof« uporablja kot koristno orodje za razumevanje funkcij škofov Durhama v tej dobi, to ni naziv, ki bi ga prepoznali. Zadnjemu škofu, ki je vladal Palatinu, škofu Williamu Van Mildertu, pripisujejo zasluge za ustanovitev Univerze v Durhamu leta 1832. [[Henrik VIII. Angleški]] je omejil nekatere škofove pristojnosti in leta 1538 ukazal uničenje svetišča svetega Cuthberta.<ref name="Liddy" /> Unescovo dediščina opisuje vlogo škofov v »tamponski državi med Anglijo in Škotsko«:<ref>{{cite web |url=https://www.durhamworldheritagesite.com/history/prince-bishops |title=The Prince Bishops of Durham |date=11 July 2011 |publisher=Durham World Heritage Site |access-date=5 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191028135837/https://www.durhamworldheritagesite.com/history/prince-bishops |archive-date=28 October 2019 |url-status=dead}}</ref> {{quote|Od leta 1075 je škof Durhama postal knez-škof s pravico do zbiranja vojske, kovanja lastnih kovancev in pobiranja davkov. Dokler je ostal zvest angleškemu kralju, je lahko vladal kot praktično avtonomen vladar, pobiral prihodke s svojega ozemlja, hkrati pa se je zavedal svoje vloge varovanja severne meje Anglije.}} === Pravni sistem === Škofje so imeli svoj sodni sistem, vključno z najpomembnejšim sodiščem kanclerskega sodišča grofije Palatin Durham in Sadberge.<ref>{{cite web|url= https://api.parliament.uk/historic-hansard/lords/1836/jun/10/bishopric-of-durham|title= Bishopric of Durham |access-date=3 December 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090625175704/http://hansard.millbanksystems.com/lords/1836/jun/10/bishopric-of-durham|archive-date= 25 June 2009 |work= Parliamentary Debates (Hansard) |date=10 June 1836|url-status= live}}</ref> Grofija je imela tudi svojega generalnega državnega tožilca, čigar pooblastilo za vložitev obtožnice v kazenskih zadevah je centralna vlada preizkusila v primeru R proti Mary Ann Cotton (1873). Nekatera sodišča in sodna mesta za grofijo so bila ukinjena z Zakonom o vrhovnem sodišču iz leta 1873. 2. člen Zakona o Durhamu (grofija Palatin) iz leta 1836 in 41. člen Zakona o sodiščih iz leta 1971 sta ukinila druga. === Državljanska vojna in Cromwell (1640 do 1660) === [[File:View of Durham Cathedral (4094887351).jpg|thumb|Pogled na stolnico v Durhamu in njeno okolico okoli leta 1850]] Mesto je ostalo zvesto kralju [[Karel I. Angleški|Karlu I.]] v [[Prva angleška državljanska vojna|angleški državljanski vojni]] – od leta 1642 do usmrtitve kralja leta 1649. Karel I. je med svojo vladavino 1625–1649 trikrat obiskal Durham. Prvič je leta 1633<ref>{{cite book | last1 = Dufferwiel | first1 = Martin | year = 1996 | chapter = 10: The King, the Covenanters and Oliver Cromwell | title = Durham: Over 1,000 Years of History and Legend | url = https://books.google.com/books?id=gqTyBp8W2GAC | edition = reprint | location = Edinburgh | publisher = Random House | publication-date = 2011 | isbn = 9781780573946 | access-date = 30 October 2019| quote = [...] an account of the King's first visit to Durham. The occasion arose in 1633 during Charles's journey north to Edinburgh and his coronation on the throne of Scotland.}}</ref> prišel v stolnico na veličastno bogoslužje, na katerem sta ga kapitelj in škof pogostila z velikimi stroški. Vrnil se je med pripravami na prvo škofovsko vojno (1639).<ref>{{cite book |last1=Dufferwiel |first1=Martin |year=1996 |chapter=10: The King, the Covenanters and Oliver Cromwell |title=Durham: Over 1,000 Years of History and Legend |url=https://books.google.com/books?id=gqTyBp8W2GAC |edition=reprint |location=Edinburgh |publisher=Random House |publication-date=2011 |isbn=9781780573946 |access-date=30 October 2019 |quote=[...] ob Karlovem drugem obisku Durhama. 29. aprila 1639 so ga ponovno sprejeli [...] na gradu Raby [...]. Nato se je odpravil v Durham, kjer je ostal, medtem ko so bile konjeniške in pešaške sile pripravljene na pohod proti meji.}}</ref> Njegov zadnji obisk mesta se je zgodil proti koncu državljanske vojne; pobegnil je iz mesta, ko so se mu približale sile [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]].<ref>{{cite book |last1=Dufferwiel |first1=Martin |year=1996 |chapter=10: The King, the Covenanters and Oliver Cromwell |title=Durham: Over 1,000 Years of History and Legend |url=https://books.google.com/books?id=gqTyBp8W2GAC |edition=reprint |location=Edinburgh |publisher=Random House |publication-date=2011 |isbn=9781780573946 |access-date=30 October 2019 |quote=[...] Leta 1647 je kot zapornik zadnjič obiskal Durham na poti proti jugu, kjer so mu kasneje sodili in ga usmrtili.}}</ref> Lokalna legenda<ref name="ReferenceA">The Society of Charles the King and Martyr: Newsletter (12)</ref> pravi, da je pobegnil po Baileyju in skozi Old Elvet. Druga lokalna legenda pravi, da je Cromwell med državljansko vojno bival v sobi sedanjega hotela Royal County Hotel na Old Elvetu.<ref name="Noble">{{cite book |date=1798 |author-link=|last=Noble |first=Mark |title=The Lives of the English Regicides: And Other Commissioners of the Pretended High Court of Justice, Appointed to Sit in Judgment Upon Their Sovereign, King Charles the First}}</ref> V sobi naj bi strašil njegov duh.<ref>{{Cite book |last= Deary | first= Terry | title= Deadly Durham | author-link= | publisher= County Durham Books | year= 2001 | isbn= 978-1-897585-64-1}}</ref> Durham je med državljansko vojno (1642–1651) in Commonwealthom (1649–1660) močno trpel. To ni bilo posledica neposrednega napada Cromwella ali njegovih zaveznikov, temveč ukinitve Anglikanske cerkve<ref name="ReferenceA" /> in zaprtja verskih ustanov, ki so bile z njo povezane. Mesto se je vedno zanašalo na dekana, kapitelj in stolnico kot gospodarsko silo. Grad je med Commonwealthom utrpel precejšnjo škodo in propadanje zaradi ukinitve škofovske funkcije (katere rezidenca je bil). Cromwell je grad zaplenil in ga kmalu po tem, ko ga je odvzel škofu, prodal londonskemu županu.<ref name="Noble" /> Podobna usoda je doletela tudi stolnico, saj je bila leta 1650 zaprta in uporabljena za zapiranje 3000 škotskih ujetnikov, ki so jih po bitki pri Dunbarju odpeljali proti jugu.<ref name="Noble" /><ref>{{Cite news |date=2023-08-30 |title=Historian to retrace march of thousands of Dunbar captives to Durham Cathedral |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/uk-england-tyne-66657411 |access-date=2023-08-31}}</ref> Grafiti, ki so jih pustili, so še danes vidni vrezani v notranji kamen.<ref>Durham Cathedral Guidebook (available from the cathedral)</ref> Ob obnovi leta 1660 je bil John Cosin (nekdanji kanonik) imenovan za škofa (na položaju: 1660–1672) in se je lotil velikega restavratorskega projekta. Ta je vključeval naročilo znanih dovršenih lesenih del v koru, pokrova krstilnice in Črnega stopnišča v gradu.<ref>{{cite web |url=https://www.dur.ac.uk/things-to-do/venues/durham-castle/history-and-architecture/the-decline-of-the-bishops/ |title=Durham Castle: The 17th Restoration and Late Decline of the Prince Bishops |publisher=Durham University |access-date=4 January 2023}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.durhamworldheritagesite.com/learn/architecture/cathedral/intro/woodwork |title=Cathedral Woodwork |work=Durham Castle and Cathedral |publisher=UNESCO |access-date=4 January 2023}}</ref> Škofov naslednik, škof Lord Nathaniel Crewe (na položaju: 1674–1721), je izvedel še druge prenove tako mesta kot stolnice. === 18. stoletje === John Smeaton je predlagal načrt, da bi Durham spremenili v morsko pristanišče z izkopom kanala na severu, ki bi se pridružil reki Team, pritoku reke Tyne blizu Gatesheada.<ref>{{cite book |last1=Hadfield |first1=Charles |title=The civil engineering of canals and railways before 1850 |chapter=Rivers and canals |date=1997 |pages=49–79 |publisher=Routledge |doi=10.4324/9781315240633-3 |isbn=9781315240633 |url=https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9781315240633-3/rivers-canals-charles-hadfield |access-date=11 October 2021}}</ref> Iz načrta ni bilo nič, toda kip Neptuna na tržnici je bil stalen opomin na Durhamove pomorske možnosti.<ref>{{cite web |url=http://www.northeastengland.talktalk.net/DurhamCityMarketPlace.htm |title=Market Place, Silver Street and Saddler Street (Durham City) |last=Simpson |first=David |access-date=23 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090209033447/http://www.northeastengland.talktalk.net/DurhamCityMarketPlace.htm |archive-date=9 February 2009 |url-status=dead |quote=Neptun, bog morja, je simboliziral ambiciozen načrt, da bi Durham spremenili v pristanišče v celinskih vodah s spremembo toka reke Wear. Leta 1720 je bil načrt zgraditi kanal na severu, ki bi se pridružil reki Team, pritoku Tyne blizu Gatesheada.}}</ref> Misel na ladje, ki bi pristajale pri Sandsu ali Millburngateu, je ostala sveža v mislih durhamskih trgovcev. Leta 1758 je bil predlagan nov načrt, s katerim bi spremenili tok reke Wear in jo naredili plovno od Durhama do Sunderlanda, vendar je zaradi vse večje velikosti ladij to postalo nepraktično. Poleg tega je Sunderland postal glavno pristanišče in središče ladijskega prometa na severovzhodu. Leta 1787 je bila ustanovljena durhamska bolnišnica.<ref name="Archived copy"/> V 18. stoletju se je v mestu razširilo tudi sindikalno gibanje. === 19. stoletje === [[File:Durham regatta Univ College Durham v's Newcastle Uni.jpg|thumb|Durhamska stolnica in grad Durham, kot se je videla z rečnega brega med dirko čolnov med University Collegeom, Durhamom in Univerzo Newcastle|left]] Zakon o občinskih korporacijah iz leta 1835 je upravno oblast mesta prenesel na izvoljeni organ.<ref>{{cite book |title=Northern Europe: International Dictionary of Historic Places |date=28 October 2013 |url=https://books.google.com/books?id=yfPYAQAAQBAJ&q=William+Van+Mildert++Last+of+the+Prince+Bishops+Palatinate+act+1836&pg=PA240 |publisher=Routledge |page=240 |isbn=978-1884964015 |access-date=5 November 2019}}</ref> Vse druge vidike škofovih posvetnih pooblastil je odpravil zakon Durham (grofija Palatin) iz leta 1836 in jih vrnil kroni.<ref>{{cite web |url=https://durhamdiocese.org/our-bishops/the-bishop-of-durham/ |title=The Bishops of Durham |date=11 July 2013 |publisher=Diocese of Durham |access-date=5 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191028143759/https://durhamdiocese.org/our-bishops/the-bishop-of-durham/ |archive-date=28 October 2019 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite book |date=1836 |title=The Statutes of the United Kingdom of Great Britain and Ireland |url=https://archive.org/details/statutesunitedk34britgoog |quote=bishop of durham temporal Powers by Palatine Act 1836. |publisher=His Majesty's Statute and Law Printers |page=[https://archive.org/details/statutesunitedk34britgoog/page/n164 130]}}</ref> Zakon o zastopanju ljudstva iz leta 2000 in velja za drugega najvišjega škofa in četrtega najvišjega duhovnika v Anglikanski cerkvi.<ref>The Canons of the Church of England</ref> Sodišče za zahtevke iz leta 1953 je škofu podelilo tradicionalno pravico, da spremlja suverena na kronanju,<ref>The Proceedings of the Court of Claims at the Coronation of Her Majesty Elizabeth II</ref> kar odraža njegov višji položaj. Prvi popis prebivalstva, opravljen leta 1801 navaja, da je imelo mesto Durham 7100 prebivalcev. [[Industrijska revolucija]] je mesto večinoma zaobšla. Vendar pa je bilo mesto dobro znano po izdelovanju preprog in tkanju. Čeprav je večina srednjeveških tkalcev, ki so uspevali v mestu, do 19. stoletja zapustila mesto, je bilo v mestu dom tovarne preprog Hugha MacKaya, ki je proizvajala znane blagovne znamke preprog Axminster in taftanih preprog, dokler tovarna ni aprila 2005 šla v stečaj.<ref>The Proceedings of the High Court of Justice 1995</ref> Drugi pomembni panogi sta bili proizvodnja gorčice in pridobivanje premoga.<ref name="Simpson">{{Cite book | last=Simpson | first=David | title=Durham City | publisher=Business Education Publishers Ltd | year=2006 | isbn=978-1-901888-50-8 }}</ref> Industrijska revolucija je mesto postavila tudi v središče premogovnikov, ki so bili glavna industrija okrožja do 1970-ih. Praktično vsaka vas okoli mesta je imela premogovnik in čeprav so ti od takrat izginili zaradi regionalnega upada težke industrije, so tradicije, dediščina in duh skupnosti še vedno očitni. V 19. stoletju je bila po zaslugi dobrohotnosti škofa Williama Van Milderta in kapitlja leta 1832 ustanovljena tudi Univerza v Durhamu.<ref>The Durham University Act, 1882 and the Royal Charter for the Founding of the University of Durham</ref> Grad Durham je postal prvi kolidž (Univerzitetni kolidž, Durham) in škof se je preselil na grad Auckland kot svoje edino prebivališče v okrožju. Dvorana škofa Hatfielda (kasneje Hatfield College, Durham) je bila dograjena leta 1846 posebej za sinove revnejših družin, ravnatelj pa je uvedel sistem predplačil, ki je bil nov v angleškem univerzitetnem življenju, za kritje nastanitve in skupne prehrane. Prve ''gale'' rudarjev v Durhamu se je leta 1871 v parku Wharton udeležilo 5000 rudarjev,<ref name=":1">{{Cite book|title=Durham: A Thousand Years of History and Legend|last=Dufferwiel|first=Martin|publisher=Mainstream Publishing|year=1996|isbn=1-85158-885-X|location=Edinburgh and London|pages=167–169}}</ref> in ostaja največji socialistični sindikalni dogodek na svetu.<ref name="Simpson" /> === 20. stoletje === V začetku stoletja so se zaloge premoga izčrpale, leta 1927 pa je bil razvit še posebej pomemben sloj, v naslednji veliki depresiji pa je bil Durham med tistimi mesti, ki so utrpela izjemno hude težave.<ref>Life Magazine 14 December 1936, pp. 40–41</ref> Vendar se je univerza močno razširila. Na Baileyju sta bila ustanovljena kolidž St John's in društvo St Cuthbert's, s čimer sta se zaključila vrsta kolidžev na tem območju mesta. Od začetka 1950-ih do začetka 1970-ih se je univerza širila južno od mestnega središča. Ustanovljeni so bili kolidži Trevelyan, Van Mildert, Collingwood in Grey, zgrajene pa so bile tudi nove stavbe za kolidža St Aidan in St Mary's za ženske, ki sta bila prej na Baileyju. Zadnji univerzitetni dodatek v 20. stoletju je nastal z združitvijo neodvisnih kolidžev Venerable Bede in St Hild iz devetnajstega stoletja, ki sta se univerzi pridružila leta 1979 kot kolidž St Hild in St Bede.<ref name=":0">{{Cite book|title=The Buildings of England: Durham|last1=Pevsner|first1=Nikolaus|last2=Williamson|first2=Elizabeth|publisher=Yale University Press|year=1985|isbn=978-0-300-09599-9|pages=231–249}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih so gradili tudi New Elvet. Najprej je bila zgrajena Dunelm House za študentsko zvezo, nato Elvet Riverside s predavalnicami in pisarnami za osebje. Jugovzhodno od mestnega središča so bili v gradu Maiden, ki meji na istoimensko utrdbo iz železne dobe, zgrajeni športni objekti, leta 1924 pa se je začel razvoj območja Mountjoy, ki je sčasoma vsebovalo univerzitetno knjižnico, upravne stavbe in prostore za Fakulteto za naravoslovje.<ref name=":0" /> [[File:View from the 4th floor of the Calman centre.jpg|thumb|Pogled na območje univerze Mountjoy proti stolnici]] Durham med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno|]] ni bil bombardiran, čeprav je en napad v noči 30. maja 1942 sprožil lokalno legendo o »meglici svetega Cuthberta«. Ta pravi, da je [[Luftwaffe]] poskušala ciljati na Durham, vendar je bila to onemogočeno, ko je Cuthbert ustvaril meglo, ki je prekrila tako grad kot stolnico in ju rešila pred bombardiranjem. Sodobni očividci se ne strinjajo o natančnih dogodkih tiste noči. Dogodek se v mestu še vedno omenja, vključno z navdihom za umetniško delo ''Fogscape #03238'' na razstavi Durham Lumiere 2015.<ref>{{cite web|url=http://www.lumiere-festival.com/archive/fogscape-03238/|title=Fogscape #03238|access-date=3 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170111005124/http://www.lumiere-festival.com/archive/fogscape-03238/|archive-date=11 January 2017|url-status=dead}}</ref> Grad in stolnica v Durhamu sta bila leta 1986 uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Med razlogi za odločitev sta bila, da je »stolnica v Durhamu največji in najdovršenejši spomenik normanske arhitekture v Angliji«, oboki stolnice pa so zgodnji in eksperimentalni model gotskega sloga.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/370/documents/|title=Durham Castle and Cathedral|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=whc.unesco.org|language=en|access-date=3 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160622211926/https://whc.unesco.org/en/list/370/documents/|archive-date=22 June 2016|url-status=live}}</ref> Med drugimi pomembnimi lokacijami UNESCO v bližini Durhama so [[grad Auckland]], [[Muzej rudarstva svinca severne Anglije]] in [[muzej Beamish]].<ref>{{cite web|url=https://blog.radissonblu.com/top-5-heritage-attractions-around-durham/amp/|title=Top 5 Heritage Attractions in and around Durham|access-date=31 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191031151331/https://blog.radissonblu.com/top-5-heritage-attractions-around-durham/amp/|archive-date=31 October 2019|url-status=live}}</ref> === 21. stoletje === Leta 2025 je Durham postal mesto učenja UNESCO, eno od dvanajstih v Združenem kraljestvu in 425 po vsem svetu.<ref>{{cite web |url=https://www.durham.ac.uk/news-events/latest-news/2025/12/durham-joins-unescos-global-network-of-learning-cities/ |website=Durham University |title=Durham joins UNESCO’s Global Network of Learning Cities |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Commons category}} {{Wikivoyage|Durham (England)|Durham}} * [https://web.archive.org/web/20110626050052/http://www.durhamworldheritagesite.com/ Durham World Heritage Site] [[Kategorija:Mesta v Angliji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 995]] cvfyisvkoo25qlo6isa0422m9wpjra2 6678819 6678815 2026-05-21T14:30:44Z Ljuba24b 92351 /* 21. stoletje */ 6678819 wikitext text/x-wiki {{Infobox UK place | official_name = Durham | civil_parish = Mesto Durham | type = [[mesto]] in [[župnija]] | static_image_caption = | motto = ''Vera, predvidevanje in delavnost'' | coordinates = {{coord|54.7761|N|1.5733|W|region:GB|format=dms|display=inline,title}} | parts_type = Območja mesta<br/><small>(2011 census BUASD)</small> <!--| p1 = [[The Bailey]] | p2 = [[Belmont, County Durham|Belmont]] (parish) | p3 = Brasside | p4 = [[Crossgate, County Durham|Crossgate]] | p5 = [[Elvet]] | p6 = [[Framwelgate]] | p7 = [[Framwellgate Moor]] (parish) | p8 = [[Gilesgate]] (no parish) | p9 = [[Kepier]] | p10 = [[Neville's Cross]] | p11 = [[Newton Hall, Durham|Newton Hall]] (no parish) | p12 = [[Pity Me]]--> | country = Anglija | region = Severovzhodna Anglija | unitary_england = [[Durham (grofija)]] | lieutenancy_england = [[Durham (grofija)]] | statistic_title = Ustanovitev | statistic = 995 <!-- | government_type = Civil parish | leader_title = Governing&nbsp;body | leader_name = City of Durham Parish Council | leader_title1 = Leader | leader_name1 = -->| area_footnotes = <ref>{{cite web |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/datasets/ons::built-up-areas-december-2022-boundaries-gb-bgg/explore?location=54.780979%2C-1.565809%2C13.62 |title=Built Up Areas (December 2022) Boundaries GB BGG |work=Office for National Statistics |date=27 January 2023}}</ref> | area_total_km2 = 14,8 | population = 50.510 | population_ref = (2021 census)<ref name=census2021 /> | post_town = DURHAM | postcode_area = DH | postcode_district = DH1 | dial_code = 0191 | website = {{URL|https://cityofdurham-pc.gov.uk}} | statistic_title1 = Civil parish established | statistic1 = 1. april 2018 | static_image_2_name = | static_image_name = {{multiple images|border=infobox|perrow=1 2 1|total_width=275px | image1 = Durham Cathedral from Palace Green.jpg | caption1 = [[stolnica v Durhamu]] | image2 = Durham Castle Bergfried.jpg | caption2 = [[grad Durham]] | image3 = Durham, Market Place.jpg | caption3 = cerkev sv. Nikolaja | image4 = Durham Elvet Bridge01rect 2010-09-10.jpg | caption4 = most Elvet }} }} '''Durham''' ({{IPAc-en|ˈ|d|ʌr|əm|audio=Durham England-local-pronunciation.ogg}}, lokalno {{IPAc-en|ˈ|d|ɜr|əm}}){{refn|group=nb|In general Northern England English, the city's name is pronounced {{IPAc-en|ˈ|d|ʊr|əm}}.}} je stolnično mesto in civilna župnija v [[Durham (grofija)|grofiji Durham]] v [[Anglija|Angliji]]. Je okrožno mesto in sedež okrožnega sveta Durham, enotne oblasti, ki upravlja okrožje grofije Durham.<ref>{{cite web |url=http://data.ordnancesurvey.co.uk/doc/7000000000044876 |title=City of Durham |publisher=Ordnance Survey |access-date=20 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180503182644/http://data.ordnancesurvey.co.uk/doc/7000000000044876 |archive-date=3 May 2018 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://s3-eu-west-2.amazonaws.com/lgbce/__data/assets/pdf_file/0005/36734/DurhamCC-Durham-CGR-2017-12-18.pdf |title=The Durham County Council (Reorganisation of Community Governance) Order 2017 |publisher=Lgbce |access-date=20 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180521021635/http://s3-eu-west-2.amazonaws.com/lgbce/__data/assets/pdf_file/0005/36734/DurhamCC-Durham-CGR-2017-12-18.pdf |archive-date =21 May 2018 |url-status =live}}</ref> Pozidano območje je imelo po popisu prebivalstva leta 2021 50.510 prebivalcev.<ref name=census2021>{{cite web |url=https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/housing/articles/townsandcitiescharacteristicsofbuiltupareasenglandandwales/census2021 |title=Towns and cities, characteristics of built-up areas, England and Wales: Census 2021 |date=2 August 2023 |website=Office for National Statistics}}</ref> Mesto je bilo zgrajeno na [[Meander (reka)|meandru]] reke [[Wear]], ki obdaja središče na treh straneh in ustvarja ozek vrat na četrti. Okolica je hribovita, razen vzdolž poplavne ravnice reke Wear na severu in jugovzhodu. Durham so leta 995 ustanovili [[Anglosasi|anglosaški]] menihi, ki so iskali varno mesto pred [[Vikingi|vikinškimi]] napadi, da bi tam shranili relikvije svetega Cuthberta. Cerkev, ki so jo zgradili menihi, je zdržala le stoletje, saj jo je po [[Normani|normansk]]i osvojitvi nadomestila sedanja [[Stolnica v Durhamu|durhamska stolnica]]. Skupaj z [[grad Durham|gradom Durham]] je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Od 1070-ih do leta 1836 je bilo mesto del grofije Palatin Durham, delno neodvisne jurisdikcije, ki so jo vodili durhamski knezoškofi in ki je delovala kot geopolitični blažilec med kraljestvi Anglije in Škotske. Leta 1346 se je pol milje zahodno od mesta odvijala bitka pri Neville's Crossu, ki je privedla do zmage Angležev. Leta 1650 je bila stolnica uporabljena za nastanitev škotskih ujetnikov po njihovem porazu v bitki pri Dunbarju.<ref>{{Cite news |date=30 August 2023 |title=Historian to retrace march of thousands of Dunbar captives to Durham Cathedral |url=https://www.bbc.com/news/uk-england-tyne-66657411 |access-date=17 January 2024 |work=BBC News}}</ref> Med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] je bilo durhamsko nahajališče [[premog]]a močno izkoriščano, saj je okoli mesta in v bližnjih vaseh delovalo na desetine [[premogovnik]]ov. Čeprav so ti premogovniki zdaj zaprti, se ''letna gala'' durhamskih rudarjev nadaljuje in je pomemben dogodek za mesto in regijo. Zgodovinsko gledano je bil Durham znan tudi po izdelavi nogavic, preprog in gorčice.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle=Durham (city) |volume=8 |pages=708-710; see page 710 |short=1}}</ref> V mestu je Univerza Durham, ki je bila ustanovljena leta 1832 in zato velja za tretjo najstarejšo univerzo v Angliji. Univerza je pomemben delodajalec v regiji, skupaj z lokalnim svetom in nacionalno vlado na področju zemljiške knjige in potnih listov. Univerzitetna bolnišnica North Durham in zapor HM Prison Durham se prav tako nahajata v bližini mestnega središča. Mesto ima tudi pomemben turistični in gostinski sektor.<ref>{{Cite web |title=Theme 3: A City With a Diverse and Resilient Economy {{!}} Durham City Neighbourhood Plan |url=https://npf.durhamcity.org.uk/the-plan/chapter-4/theme-3/ |access-date=18 June 2023}}</ref> == Toponimija == Ime ''Durham'' izvira iz britonskega elementa ''dun'', ki pomeni gradišče na hribu in staronordijskega ''holme'', ki se prevaja kot otok.<ref name="Surtees">Surtees, R. (1816) ''History and Antiquities of the County Palatine of Durham'' (Classical County Histories)</ref> Durhamski škof v svojem uradnem podpisu uporablja latinsko različico imena mesta, ki je podpisan z ''N. Dunelm''.<ref name="Surtees" /> Nekateri ime mesta pripisujejo legendi o kravi Dun in mlekarici, ki je v legendi leta 995 n. št. vodila menihe iz [[Lindisfarne|Lindisfarna]], ko so nosili truplo svetega Cuthberta na sedanje mesto.<ref name="Liddy">{{Cite book |last=Liddy |first=Christian D. | title=The Bishopric of Durham in the Late Middle Ages: Lordship, Community and the Cult of St. Cuthbert |year=2008 |publisher=Boydell Press |isbn=978-1-84383-377-2}}</ref> Dun Cow Lane naj bi bila ena prvih ulic v Durhamu, ki leži vzhodno od durhamske stolnice in je ime dobila po upodobitvi ustanovitve mesta, vklesani v zid na južni strani stolnice.<ref name="Liddy" /> Mesto je bilo skozi zgodovino znano pod številnimi imeni. Prvotno nordijski ''Dun Holm'' so Normani spremenili v ''Duresme'', v latinščini pa je bilo znano kot ''Dunelm''. Sodobna oblika ''Durham'' se je začela uporabljati pozneje v zgodovini mesta. Severovzhodni zgodovinar Robert Surtees je v svoji knjigi ''Zgodovina in starine grofije Palatin Durham'' opisal spremembe imena, vendar trdi, da je nemogoče ugotoviti, kdaj je mesto dobilo sodobno ime.<ref name="Surtees" /> Durham je verjetno {{lang|owl|Gaer Weir}} v Armes Prydein, kar izhaja iz britanske besede ''cajr'', ki pomeni 'ograjeno, obrambno območje, utrdba', iz latinske besede ''[[Kastrum|castrum]]'', 'utrdba, vojaško naselje' (prim. [[Carlisle]]; valižansko ''caer'') in imena reke Wear.<ref name="BLITON">{{cite web |last1=James |first1=Alan G. |title=A Guide to the Place-Name Evidence – Guide to the Elements |url=https://spns.org.uk/wp-content/uploads/2019/03/Alan_James_Brittonic_Language_in_the_Old_North_BLITON_Volume_II_Dictionary_2019_Edition.pdf |website=Scottish Place Name Society – The Brittonic Language in the Old North |access-date=25 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190307061257/https://spns.org.uk/wp-content/uploads/2019/03/Alan_James_Brittonic_Language_in_the_Old_North_BLITON_Volume_II_Dictionary_2019_Edition.pdf |archive-date=7 March 2019 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Arheološki dokazi kažejo na zgodovino poselitve na tem območju že od približno leta 2000 pr. n. št.<ref name="Surtees" /> Sedanje mesto je mogoče jasno izslediti do leta 995, ko je skupina menihov iz Lindisfarna izbrala strateško visok polotok kot kraj za naselitev s truplom svetega Cuthberta, ki je prej ležal v Chester-le-Street, in tam ustanovila cerkev.<ref name="Liddy" /> === Izvor mesta, zgodba o Dun Cow == [[File:UK Durham Dun-Cow.jpg|thumb|upright=0.75|Legenda o ustanovitvi Durhama (iz rezbarije na severni strani stolnice)|left]] Lokalna legenda pravi, da je bilo mesto ustanovljeno leta 995 n. št. z božjim posredovanjem. Kronist Simeon iz Durhama iz 12. stoletja pripoveduje, da se je po tavanju po severu oder svetega Cuthberta čudežno ustavil na hribu Warden Law in se kljub trudu kongregacije ni premaknil.<ref name="Symeon">Symeon of Durham, ''Libellus de exordio atque procurso istius, hoc est Dunhelmensis'' (Traktat o izvoru in napredku te cerkve v Durhamu)</ref> Aldhun, škof Chester-le-Streeta in vodja reda, je odredil tridnevni sveti post, ki ga je spremljala molitev k svetniku.<ref name="Dufferwiel">Dufferwiel, Martin (2004/1996). ''[https://books.google.com/books?id=gqTyBp8W2GAC&pg=PT12 Durham: Over 1,000 Years of History and Legend]''. Edinburgh: Mainstream Publishing. {{ISBN|9781840189148}}. Chapter 1, "Beginnings".</ref> Med postom se je sveti Cuthbert prikazal nekemu menihu po imenu Eadmer z navodili, naj krsto odnesejo v Dun Holm.<ref name="Dufferwiel" /> Po Eadmerjevem razodetju je Aldhun ugotovil, da lahko premakne oder, vendar ni vedel, kje je Dun Holm. Legenda o sivomodri kravi, ki je prvič dokumentirana v delu ''The Rites of Durham'', anonimnem poročilu o durhamski stolnici, objavljenem leta 1593, gradi na Simeonovem poročilu.<ref>Fowler, Joseph Thomas (1891). "Preface", in Fowler (Ed.), ''[https://archive.org/stream/lifeofstcuthbert00surtuoft#page/n15/mode/2up The Life of St. Cuthbert in English Verse, C. A.D. 1450: From the Original Ms. in the Library at Castle Howard]''. Publications of the Surtees Society, vol. 87. Durham: Andrews&nbsp;&amp; Co., for the Society. p. xi.</ref> Po tej legendi so menihi pozneje istega dne po naključju naleteli na mlekarico pri Mount Joy (jugovzhodno od današnjega Durhama). Izjavila je, da išče svojo izgubljeno sivomodro kravo, ki jo je nazadnje videla pri Dun Holmu. Menihi so, ko so spoznali, da je to znamenje svetnika, sledili njeni poti. Naselili so se na gozdnatem 'hribovskem otoku' – visoki gozdnati skali, ki jo je s treh strani obdajala reka Wear. Tam so na mestu, kjer je kasneje stala durhamska stolnica, postavili zavetje za relikvije.<ref name="Dufferwiel" /> Simeon navaja, da je bila skromna lesena stavba, postavljena kmalu zatem, prva stavba v mestu.<ref name="Symeon" /> Škof Aldhun je nato dal zgraditi kamnito cerkev, ki je bila posvečena septembra 998.<ref>Crook, John (2000). ''The Architectural Setting of the Cult of Saints in the Early Christian West, c. 300–c. 1200''. Oxford: Clarendon Press. {{ISBN|9780198207948}}. p. 167.</ref> Te ni več, saj jo je nadomestila normanska stavba. Legendo interpretira viktorijanski reliefni kamniti rezbar na severni strani stolnice in novejši bronasti kip ''Durhamska krava'' (1997, Andrew Burton), ki leži ob reki Wear s pogledom na stolnico. === Srednji vek === [[File:Durham 1610.jpg|thumb|Zemljevid mesta iz leta 1610]] V srednjem veku je mesto pridobilo duhovni pomen kot zadnje počivališče svetega Cuthberta in svetega [[Beda Častitljivi|Bede Častitljivega]]. Svetišče svetega Cuthberta, ki je za visokim oltarjem stolnice v Durhamu, je bilo najpomembnejše versko mesto v Angliji vse do mučeništva svetega [[Tomaž Becket|Tomaža Becketa]] v [[Canterbury]]ju leta 1170.<ref name="Liddy" /> Sveti Cuthbert je postal znan iz dveh razlogov. Prvič, čudežne zdravilne moči, ki jih je kazal v življenju, so se nadaljevale tudi po njegovi smrti, saj so se pojavile številne zgodbe o tem, da so tisti, ki so obiskali svetnikovo svetišče, ozdravljeni vseh vrst bolezni. Zaradi tega je postal znan kot »čudežni delavec Anglije«.<ref name="Liddy" /> Drugič, po prvem prenosu njegovih relikvij leta 698 n. št. so ugotovili, da je njegovo telo netrudljivo.<ref>''Missale Romanum'' (Roman missal)</ref> Razen kratkega prenosa nazaj na [[Lindisfarne|Sveti otok]] med normansko invazijo<ref>The Lives of the Saints as contained in the "New English Missal"</ref> so svetnikove relikvije ostale shranjene do danes.<ref>Durham Cathedral Illustrated Guide (available from the Cathedral Bookshop)</ref> V stolnici so pokopane tudi kosti svetega Bede, ki so v mesto privabljale tudi srednjeveške romarje. Durhamova geografska lega mu je vedno dajala pomembno mesto pri obrambi Anglije pred Škoti.<ref name="Richardson">{{Cite book|last=Richardson|first= Michael|title= Durham City: Past & Present|year= 2007|publisher= Breedon Books Publishing Co Ltd|isbn= 978-1-85983-581-4}}</ref> Mesto je igralo pomembno vlogo pri obrambi severa, grad Durham pa je edini normanski grad, ki ni bil nikoli vlomljen.<ref>Brown, Nicholas (1931) ''Durham Castle''</ref> Leta 1314 je škofija Durham Škotom plačala »veliko vsoto denarja«, da ne bi požgali Durhama.<ref>{{cite book |last1=Maxwell |first1=Sir Herbert |title=The Chronicle of Lanercost |date=1913 |publisher=Macmillan and Co. |page=210}}</ref> [[Bitka pri Neville's Crossu]] se je 17. oktobra 1346 med Angleži in Škoti odvila približno pol milje zahodno od mesta in je bila za Škote katastrofalna izguba.<ref>{{cite book |last1=Gray |first1=Sir Thomas |title=Scalacronica |date=2005 |publisher=Boydell Press |page=137}}</ref> Mesto je leta 1544, 1589 in 1598 trpelo zaradi izbruhov [[kuga|kuge]].<ref name="Archived copy">{{cite web |url=http://stocktonmasonichall.co.uk/history-of-durham/ |title=Stockton Masonic Hall: History of Durham |access-date=31 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190531164848/http://stocktonmasonichall.co.uk/history-of-durham/ |archive-date=31 May 2019 |url-status=dead}}</ref> === Durhamski škofje === Zaradi božje previdnosti, ki se je izkazala ob legendarni ustanovitvi mesta, je Durhamski škof vedno užival formalni naziv »škof po božji previdnosti«,<ref>Oblike prednosti katoliške Cerkve, kot jih vsebuje Katoliška enciklopedija (1919)</ref> podobno kot nadškofa Canterburyja in [[York]]a, v nasprotju s slogom »škof z božjim dovoljenjem«, ki ga uporablja večina škofov.<ref>{{cite book|url=https://www.lutterworth.com/wp-content/uploads/extracts/herbert-hensley-henson-preface.pdf|title=Herbert Hensley Henson: A Biography|publisher=Lutterworth Press|author= John S. Peart-Binns|year=2013|page=9|quote=Škof Durhama se od svojih škofovskih kolegov loči po nekaterih častnih odlikovanjih. Njegov položaj je takoj za londonskim škofom: je eden od treh škofov, ki sedijo v lordski zbornici po nazivu svojih sedežev, ne po vrstnem redu posvečenja; v svojih uradnih dokumentih uporablja slog, ki je običajno značilen za nadškofa Canterburyja in Yorka, pri čemer se piše škof »po božji previdnosti«, ne pa, kot je običajno, »z božjim dovoljenjem«; Mitra, ki krasi grb sedeža, je obdana z vojvodskim vencem in ima privilegij, da pri kronanju podpira suverena na desni.}}</ref> Ker pa je severovzhod Anglije ležal tako daleč od [[Westminstrska palača|Westminstra]], so Durhamski škofje uživali izjemne pristojnosti, kot so sposobnost sklica lastnega parlamenta, zbiranja lastnih vojsk, imenovanja lastnih šerifov in sodnikov, izvajanja lastnih zakonov, pobiranja davkov in carin, ustvarjanja sejmov in tržnic, izdajanja listin, reševanja brodolomov, pobiranja prihodkov od rudnikov, upravljanja gozdov in kovanja lastnih kovancev. Škofova pooblastila so bila tako daljnosežna, da je oskrbnik škofa Antony Bek leta 1299 n. št. pripomnil: »V Angliji sta dva kralja, in sicer lord kralj Anglije, ki nosi krono v znak svoje kraljevske oblasti in lord škof Durhama, ki nosi mitro namesto krone v znak svoje kraljevske oblasti v škofiji Durham«.<ref>As stated in Liddy, Christian D. (2008) Škofija Durham v poznem srednjem veku: gospostvo, skupnost in kult sv. Cuthberta. Pripis citata je vprašljiv (glej Grofija Palatin); vendar je urednik tega članka skoraj prepričan, da ga je mogoče pripisati oskrbniku Antonija Beka.</ref> Vsa ta dejavnost se je izvajala z gradu in stavbah, ki obdajajo Palace Green. Številne prvotne stavbe, povezane s temi funkcijami grofije Palatin, so se ohranile na polotoku, ki predstavlja starodavno mesto.<ref name="Richardson" /> [[File:Durham Castle, April 2017 (2) (33802921566).jpg|thumb|Vhod v grad Durham, škofovsko palačo do leta 1832, ko se je preselila v grad Auckland]] Od leta 1071 do 1836 so škofje Durhama vladali grofiji palatin Durham.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle= Durham (county) |volume = 8 |last= |first= |author-link= |pages=706-708 |short=1}}</ref> Čeprav se izraz »knez škof« uporablja kot koristno orodje za razumevanje funkcij škofov Durhama v tej dobi, to ni naziv, ki bi ga prepoznali. Zadnjemu škofu, ki je vladal Palatinu, škofu Williamu Van Mildertu, pripisujejo zasluge za ustanovitev Univerze v Durhamu leta 1832. [[Henrik VIII. Angleški]] je omejil nekatere škofove pristojnosti in leta 1538 ukazal uničenje svetišča svetega Cuthberta.<ref name="Liddy" /> Unescovo dediščina opisuje vlogo škofov v »tamponski državi med Anglijo in Škotsko«:<ref>{{cite web |url=https://www.durhamworldheritagesite.com/history/prince-bishops |title=The Prince Bishops of Durham |date=11 July 2011 |publisher=Durham World Heritage Site |access-date=5 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191028135837/https://www.durhamworldheritagesite.com/history/prince-bishops |archive-date=28 October 2019 |url-status=dead}}</ref> {{quote|Od leta 1075 je škof Durhama postal knez-škof s pravico do zbiranja vojske, kovanja lastnih kovancev in pobiranja davkov. Dokler je ostal zvest angleškemu kralju, je lahko vladal kot praktično avtonomen vladar, pobiral prihodke s svojega ozemlja, hkrati pa se je zavedal svoje vloge varovanja severne meje Anglije.}} === Pravni sistem === Škofje so imeli svoj sodni sistem, vključno z najpomembnejšim sodiščem kanclerskega sodišča grofije Palatin Durham in Sadberge.<ref>{{cite web|url= https://api.parliament.uk/historic-hansard/lords/1836/jun/10/bishopric-of-durham|title= Bishopric of Durham |access-date=3 December 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090625175704/http://hansard.millbanksystems.com/lords/1836/jun/10/bishopric-of-durham|archive-date= 25 June 2009 |work= Parliamentary Debates (Hansard) |date=10 June 1836|url-status= live}}</ref> Grofija je imela tudi svojega generalnega državnega tožilca, čigar pooblastilo za vložitev obtožnice v kazenskih zadevah je centralna vlada preizkusila v primeru R proti Mary Ann Cotton (1873). Nekatera sodišča in sodna mesta za grofijo so bila ukinjena z Zakonom o vrhovnem sodišču iz leta 1873. 2. člen Zakona o Durhamu (grofija Palatin) iz leta 1836 in 41. člen Zakona o sodiščih iz leta 1971 sta ukinila druga. === Državljanska vojna in Cromwell (1640 do 1660) === [[File:View of Durham Cathedral (4094887351).jpg|thumb|Pogled na stolnico v Durhamu in njeno okolico okoli leta 1850]] Mesto je ostalo zvesto kralju [[Karel I. Angleški|Karlu I.]] v [[Prva angleška državljanska vojna|angleški državljanski vojni]] – od leta 1642 do usmrtitve kralja leta 1649. Karel I. je med svojo vladavino 1625–1649 trikrat obiskal Durham. Prvič je leta 1633<ref>{{cite book | last1 = Dufferwiel | first1 = Martin | year = 1996 | chapter = 10: The King, the Covenanters and Oliver Cromwell | title = Durham: Over 1,000 Years of History and Legend | url = https://books.google.com/books?id=gqTyBp8W2GAC | edition = reprint | location = Edinburgh | publisher = Random House | publication-date = 2011 | isbn = 9781780573946 | access-date = 30 October 2019| quote = [...] an account of the King's first visit to Durham. The occasion arose in 1633 during Charles's journey north to Edinburgh and his coronation on the throne of Scotland.}}</ref> prišel v stolnico na veličastno bogoslužje, na katerem sta ga kapitelj in škof pogostila z velikimi stroški. Vrnil se je med pripravami na prvo škofovsko vojno (1639).<ref>{{cite book |last1=Dufferwiel |first1=Martin |year=1996 |chapter=10: The King, the Covenanters and Oliver Cromwell |title=Durham: Over 1,000 Years of History and Legend |url=https://books.google.com/books?id=gqTyBp8W2GAC |edition=reprint |location=Edinburgh |publisher=Random House |publication-date=2011 |isbn=9781780573946 |access-date=30 October 2019 |quote=[...] ob Karlovem drugem obisku Durhama. 29. aprila 1639 so ga ponovno sprejeli [...] na gradu Raby [...]. Nato se je odpravil v Durham, kjer je ostal, medtem ko so bile konjeniške in pešaške sile pripravljene na pohod proti meji.}}</ref> Njegov zadnji obisk mesta se je zgodil proti koncu državljanske vojne; pobegnil je iz mesta, ko so se mu približale sile [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]].<ref>{{cite book |last1=Dufferwiel |first1=Martin |year=1996 |chapter=10: The King, the Covenanters and Oliver Cromwell |title=Durham: Over 1,000 Years of History and Legend |url=https://books.google.com/books?id=gqTyBp8W2GAC |edition=reprint |location=Edinburgh |publisher=Random House |publication-date=2011 |isbn=9781780573946 |access-date=30 October 2019 |quote=[...] Leta 1647 je kot zapornik zadnjič obiskal Durham na poti proti jugu, kjer so mu kasneje sodili in ga usmrtili.}}</ref> Lokalna legenda<ref name="ReferenceA">The Society of Charles the King and Martyr: Newsletter (12)</ref> pravi, da je pobegnil po Baileyju in skozi Old Elvet. Druga lokalna legenda pravi, da je Cromwell med državljansko vojno bival v sobi sedanjega hotela Royal County Hotel na Old Elvetu.<ref name="Noble">{{cite book |date=1798 |author-link=|last=Noble |first=Mark |title=The Lives of the English Regicides: And Other Commissioners of the Pretended High Court of Justice, Appointed to Sit in Judgment Upon Their Sovereign, King Charles the First}}</ref> V sobi naj bi strašil njegov duh.<ref>{{Cite book |last= Deary | first= Terry | title= Deadly Durham | author-link= | publisher= County Durham Books | year= 2001 | isbn= 978-1-897585-64-1}}</ref> Durham je med državljansko vojno (1642–1651) in Commonwealthom (1649–1660) močno trpel. To ni bilo posledica neposrednega napada Cromwella ali njegovih zaveznikov, temveč ukinitve Anglikanske cerkve<ref name="ReferenceA" /> in zaprtja verskih ustanov, ki so bile z njo povezane. Mesto se je vedno zanašalo na dekana, kapitelj in stolnico kot gospodarsko silo. Grad je med Commonwealthom utrpel precejšnjo škodo in propadanje zaradi ukinitve škofovske funkcije (katere rezidenca je bil). Cromwell je grad zaplenil in ga kmalu po tem, ko ga je odvzel škofu, prodal londonskemu županu.<ref name="Noble" /> Podobna usoda je doletela tudi stolnico, saj je bila leta 1650 zaprta in uporabljena za zapiranje 3000 škotskih ujetnikov, ki so jih po bitki pri Dunbarju odpeljali proti jugu.<ref name="Noble" /><ref>{{Cite news |date=2023-08-30 |title=Historian to retrace march of thousands of Dunbar captives to Durham Cathedral |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/uk-england-tyne-66657411 |access-date=2023-08-31}}</ref> Grafiti, ki so jih pustili, so še danes vidni vrezani v notranji kamen.<ref>Durham Cathedral Guidebook (available from the cathedral)</ref> Ob obnovi leta 1660 je bil John Cosin (nekdanji kanonik) imenovan za škofa (na položaju: 1660–1672) in se je lotil velikega restavratorskega projekta. Ta je vključeval naročilo znanih dovršenih lesenih del v koru, pokrova krstilnice in Črnega stopnišča v gradu.<ref>{{cite web |url=https://www.dur.ac.uk/things-to-do/venues/durham-castle/history-and-architecture/the-decline-of-the-bishops/ |title=Durham Castle: The 17th Restoration and Late Decline of the Prince Bishops |publisher=Durham University |access-date=4 January 2023}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.durhamworldheritagesite.com/learn/architecture/cathedral/intro/woodwork |title=Cathedral Woodwork |work=Durham Castle and Cathedral |publisher=UNESCO |access-date=4 January 2023}}</ref> Škofov naslednik, škof Lord Nathaniel Crewe (na položaju: 1674–1721), je izvedel še druge prenove tako mesta kot stolnice. === 18. stoletje === John Smeaton je predlagal načrt, da bi Durham spremenili v morsko pristanišče z izkopom kanala na severu, ki bi se pridružil reki Team, pritoku reke Tyne blizu Gatesheada.<ref>{{cite book |last1=Hadfield |first1=Charles |title=The civil engineering of canals and railways before 1850 |chapter=Rivers and canals |date=1997 |pages=49–79 |publisher=Routledge |doi=10.4324/9781315240633-3 |isbn=9781315240633 |url=https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9781315240633-3/rivers-canals-charles-hadfield |access-date=11 October 2021}}</ref> Iz načrta ni bilo nič, toda kip Neptuna na tržnici je bil stalen opomin na Durhamove pomorske možnosti.<ref>{{cite web |url=http://www.northeastengland.talktalk.net/DurhamCityMarketPlace.htm |title=Market Place, Silver Street and Saddler Street (Durham City) |last=Simpson |first=David |access-date=23 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090209033447/http://www.northeastengland.talktalk.net/DurhamCityMarketPlace.htm |archive-date=9 February 2009 |url-status=dead |quote=Neptun, bog morja, je simboliziral ambiciozen načrt, da bi Durham spremenili v pristanišče v celinskih vodah s spremembo toka reke Wear. Leta 1720 je bil načrt zgraditi kanal na severu, ki bi se pridružil reki Team, pritoku Tyne blizu Gatesheada.}}</ref> Misel na ladje, ki bi pristajale pri Sandsu ali Millburngateu, je ostala sveža v mislih durhamskih trgovcev. Leta 1758 je bil predlagan nov načrt, s katerim bi spremenili tok reke Wear in jo naredili plovno od Durhama do Sunderlanda, vendar je zaradi vse večje velikosti ladij to postalo nepraktično. Poleg tega je Sunderland postal glavno pristanišče in središče ladijskega prometa na severovzhodu. Leta 1787 je bila ustanovljena durhamska bolnišnica.<ref name="Archived copy"/> V 18. stoletju se je v mestu razširilo tudi sindikalno gibanje. === 19. stoletje === [[File:Durham regatta Univ College Durham v's Newcastle Uni.jpg|thumb|Durhamska stolnica in grad Durham, kot se je videla z rečnega brega med dirko čolnov med University Collegeom, Durhamom in Univerzo Newcastle|left]] Zakon o občinskih korporacijah iz leta 1835 je upravno oblast mesta prenesel na izvoljeni organ.<ref>{{cite book |title=Northern Europe: International Dictionary of Historic Places |date=28 October 2013 |url=https://books.google.com/books?id=yfPYAQAAQBAJ&q=William+Van+Mildert++Last+of+the+Prince+Bishops+Palatinate+act+1836&pg=PA240 |publisher=Routledge |page=240 |isbn=978-1884964015 |access-date=5 November 2019}}</ref> Vse druge vidike škofovih posvetnih pooblastil je odpravil zakon Durham (grofija Palatin) iz leta 1836 in jih vrnil kroni.<ref>{{cite web |url=https://durhamdiocese.org/our-bishops/the-bishop-of-durham/ |title=The Bishops of Durham |date=11 July 2013 |publisher=Diocese of Durham |access-date=5 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191028143759/https://durhamdiocese.org/our-bishops/the-bishop-of-durham/ |archive-date=28 October 2019 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite book |date=1836 |title=The Statutes of the United Kingdom of Great Britain and Ireland |url=https://archive.org/details/statutesunitedk34britgoog |quote=bishop of durham temporal Powers by Palatine Act 1836. |publisher=His Majesty's Statute and Law Printers |page=[https://archive.org/details/statutesunitedk34britgoog/page/n164 130]}}</ref> Zakon o zastopanju ljudstva iz leta 2000 in velja za drugega najvišjega škofa in četrtega najvišjega duhovnika v Anglikanski cerkvi.<ref>The Canons of the Church of England</ref> Sodišče za zahtevke iz leta 1953 je škofu podelilo tradicionalno pravico, da spremlja suverena na kronanju,<ref>The Proceedings of the Court of Claims at the Coronation of Her Majesty Elizabeth II</ref> kar odraža njegov višji položaj. Prvi popis prebivalstva, opravljen leta 1801 navaja, da je imelo mesto Durham 7100 prebivalcev. [[Industrijska revolucija]] je mesto večinoma zaobšla. Vendar pa je bilo mesto dobro znano po izdelovanju preprog in tkanju. Čeprav je večina srednjeveških tkalcev, ki so uspevali v mestu, do 19. stoletja zapustila mesto, je bilo v mestu dom tovarne preprog Hugha MacKaya, ki je proizvajala znane blagovne znamke preprog Axminster in taftanih preprog, dokler tovarna ni aprila 2005 šla v stečaj.<ref>The Proceedings of the High Court of Justice 1995</ref> Drugi pomembni panogi sta bili proizvodnja gorčice in pridobivanje premoga.<ref name="Simpson">{{Cite book | last=Simpson | first=David | title=Durham City | publisher=Business Education Publishers Ltd | year=2006 | isbn=978-1-901888-50-8 }}</ref> Industrijska revolucija je mesto postavila tudi v središče premogovnikov, ki so bili glavna industrija okrožja do 1970-ih. Praktično vsaka vas okoli mesta je imela premogovnik in čeprav so ti od takrat izginili zaradi regionalnega upada težke industrije, so tradicije, dediščina in duh skupnosti še vedno očitni. V 19. stoletju je bila po zaslugi dobrohotnosti škofa Williama Van Milderta in kapitlja leta 1832 ustanovljena tudi Univerza v Durhamu.<ref>The Durham University Act, 1882 and the Royal Charter for the Founding of the University of Durham</ref> Grad Durham je postal prvi kolidž (Univerzitetni kolidž, Durham) in škof se je preselil na grad Auckland kot svoje edino prebivališče v okrožju. Dvorana škofa Hatfielda (kasneje Hatfield College, Durham) je bila dograjena leta 1846 posebej za sinove revnejših družin, ravnatelj pa je uvedel sistem predplačil, ki je bil nov v angleškem univerzitetnem življenju, za kritje nastanitve in skupne prehrane. Prve ''gale'' rudarjev v Durhamu se je leta 1871 v parku Wharton udeležilo 5000 rudarjev,<ref name=":1">{{Cite book|title=Durham: A Thousand Years of History and Legend|last=Dufferwiel|first=Martin|publisher=Mainstream Publishing|year=1996|isbn=1-85158-885-X|location=Edinburgh and London|pages=167–169}}</ref> in ostaja največji socialistični sindikalni dogodek na svetu.<ref name="Simpson" /> === 20. stoletje === V začetku stoletja so se zaloge premoga izčrpale, leta 1927 pa je bil razvit še posebej pomemben sloj, v naslednji veliki depresiji pa je bil Durham med tistimi mesti, ki so utrpela izjemno hude težave.<ref>Life Magazine 14 December 1936, pp. 40–41</ref> Vendar se je univerza močno razširila. Na Baileyju sta bila ustanovljena kolidž St John's in društvo St Cuthbert's, s čimer sta se zaključila vrsta kolidžev na tem območju mesta. Od začetka 1950-ih do začetka 1970-ih se je univerza širila južno od mestnega središča. Ustanovljeni so bili kolidži Trevelyan, Van Mildert, Collingwood in Grey, zgrajene pa so bile tudi nove stavbe za kolidža St Aidan in St Mary's za ženske, ki sta bila prej na Baileyju. Zadnji univerzitetni dodatek v 20. stoletju je nastal z združitvijo neodvisnih kolidžev Venerable Bede in St Hild iz devetnajstega stoletja, ki sta se univerzi pridružila leta 1979 kot kolidž St Hild in St Bede.<ref name=":0">{{Cite book|title=The Buildings of England: Durham|last1=Pevsner|first1=Nikolaus|last2=Williamson|first2=Elizabeth|publisher=Yale University Press|year=1985|isbn=978-0-300-09599-9|pages=231–249}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih so gradili tudi New Elvet. Najprej je bila zgrajena Dunelm House za študentsko zvezo, nato Elvet Riverside s predavalnicami in pisarnami za osebje. Jugovzhodno od mestnega središča so bili v gradu Maiden, ki meji na istoimensko utrdbo iz železne dobe, zgrajeni športni objekti, leta 1924 pa se je začel razvoj območja Mountjoy, ki je sčasoma vsebovalo univerzitetno knjižnico, upravne stavbe in prostore za Fakulteto za naravoslovje.<ref name=":0" /> [[File:View from the 4th floor of the Calman centre.jpg|thumb|Pogled na območje univerze Mountjoy proti stolnici]] Durham med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno|]] ni bil bombardiran, čeprav je en napad v noči 30. maja 1942 sprožil lokalno legendo o »meglici svetega Cuthberta«. Ta pravi, da je [[Luftwaffe]] poskušala ciljati na Durham, vendar je bila to onemogočeno, ko je Cuthbert ustvaril meglo, ki je prekrila tako grad kot stolnico in ju rešila pred bombardiranjem. Sodobni očividci se ne strinjajo o natančnih dogodkih tiste noči. Dogodek se v mestu še vedno omenja, vključno z navdihom za umetniško delo ''Fogscape #03238'' na razstavi Durham Lumiere 2015.<ref>{{cite web|url=http://www.lumiere-festival.com/archive/fogscape-03238/|title=Fogscape #03238|access-date=3 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170111005124/http://www.lumiere-festival.com/archive/fogscape-03238/|archive-date=11 January 2017|url-status=dead}}</ref> Grad in stolnica v Durhamu sta bila leta 1986 uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Med razlogi za odločitev sta bila, da je »stolnica v Durhamu največji in najdovršenejši spomenik normanske arhitekture v Angliji«, oboki stolnice pa so zgodnji in eksperimentalni model gotskega sloga.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/370/documents/|title=Durham Castle and Cathedral|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=whc.unesco.org|language=en|access-date=3 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160622211926/https://whc.unesco.org/en/list/370/documents/|archive-date=22 June 2016|url-status=live}}</ref> Med drugimi pomembnimi lokacijami UNESCO v bližini Durhama so [[grad Auckland]], [[Muzej rudarstva svinca severne Anglije]] in [[muzej Beamish]].<ref>{{cite web|url=https://blog.radissonblu.com/top-5-heritage-attractions-around-durham/amp/|title=Top 5 Heritage Attractions in and around Durham|access-date=31 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191031151331/https://blog.radissonblu.com/top-5-heritage-attractions-around-durham/amp/|archive-date=31 October 2019|url-status=live}}</ref> === 21. stoletje === Leta 2025 je Durham postal mesto učenja UNESCO, eno od dvanajstih v Združenem kraljestvu in 425 po vsem svetu.<ref>{{cite web |url=https://www.durham.ac.uk/news-events/latest-news/2025/12/durham-joins-unescos-global-network-of-learning-cities/ |website=Durham University |title=Durham joins UNESCO’s Global Network of Learning Cities |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref> == Geografija == [[File:River Wear Durham - geograph.org.uk - 3606971.jpg|thumb|Reka Wear pri Durhamu, pogled proti mostu Milburngate]] Reka [[Wear]] teče proti severu skozi mesto in tvori vrezan [[meander (reka)|meander]], ki s treh strani obdaja središče mesta in tvori polotok Durham. Ob vznožju polotoka je tržnica, kjer še vedno potekajo redne tržnice; tik ob tržnici je tudi stalna pokrita tržnica, Durham Indoor Market. Tržnica in okoliške ulice so eno glavnih komercialnih in nakupovalnih središč mesta. Od tržnice vodi Bailey (zgodovinsko območje in center Durhama) proti jugu mimo Palace Green; Bailey je skoraj v celoti v lasti in zasedenosti univerze in stolnice. Durham je hribovito mesto, ki trdi, da je zgrajeno na simboličnih sedmih gričih. Na najbolj osrednji in vidni legi visoko nad Wearom dominira stolnica. Strmi rečni bregovi so gosto porasli, kar prispeva k slikoviti lepoti mesta. Zahodno od mestnega središča se proti jugu izliva še ena reka, reka Browney, ki se južno od mesta pridruži reki Wear. [[File:Saddler Street (geograph 7152859).jpg|thumb|Ulica Saddler s pogledom na tržnico]] Iz tržnice vodijo tri stare ceste: Ulica Saddler se pelje proti jugovzhodu, proti [[most Elvet|mostu Elvet]], Baileyju in mostu Prebends. Most Elvet vodi do mestnega območja Elvet, zapora Durham in juga; most Prebends je manjši in omogoča dostop iz Baileyja do južnega Durhama. V smeri proti zahodu se ulica Silver iz tržnice pelje proti mostu Framwellgate in cesti North Road, drugemu glavnemu nakupovalnemu območju mesta. Od tu se mesto razprostira v okrožja Framwelgate, Crossgate, Neville's Cross in viaduct, ki so večinoma stanovanjska območja. Za viaduktom ležijo obrobna okrožja Framwellgate Moor in Neville's Cross. Severno od tržnice vodi do Claypatha. Cesta se zavije nazaj proti vzhodu in za njo ležijo Gilesgate, Gilesgate Moor in Dragonville. === Zeleni pas === Kot del širšega območja zelenega pasu Tyne and Wear se del Durhama razteza preko mestnega območja Framwellgate Moor/Pity Me, Elvet in Belmont, saj je v celoti obdan z zelenim pasom. To predvsem pomaga ohranjati ločenost od Chester-le-Street,<ref>{{cite web|title=County Durham Core Evidence Base Technical Paper No. 6 Settlements and Green Belt - County Durham Green Belt Rationale |url=http://www.durham.gov.uk/media/3373/Technical-paper-No6---Settlements-and-greenbelt/pdf/TechPaper6SettlementsAndGreenbelt.pdf|website=www.durham.gov.uk|access-date=27 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180127202854/http://www.durham.gov.uk/media/3373/Technical-paper-No6---Settlements-and-greenbelt/pdf/TechPaper6SettlementsAndGreenbelt.pdf|archive-date=27 January 2018|url-status=dead}}</ref> in omejuje širjenje mesta ter združevanje z bližnjimi vasmi, kot so Bearpark, Great Lumley in Sherburn. Krajinske značilnosti in objekti znotraj območja zelenega pasu vključujejo gozd Raintonpark, viadukt Belmont, dvorano Ramside, igrišče za golf Durham City, porečja reke Wear, Browney in Deerness ter botanični vrt Univerze Durham. Prvič je bil sestavljen v 1990-ih. === Zgodovinsko === [[File:Scott inscription (Prebends Bridge).jpg|thumb|Besede sira [[Walter Scott|Walterja Scotta]] o Durhamu so vklesane v most Prebends]] Zgodovinsko središče mesta Durham se je v več kot 200 letih le malo spremenilo. Sestavlja ga polotok, na katerem so stolnica, dvorec, nekdanje upravne stavbe za palatin in grad Durham. To je bila strateška obrambna odločitev ustanoviteljev mesta in daje stolnici izjemno lego; tako zelo, da je Simeon Durhamski izjavil: {{quote|Videti Durham pomeni videti angleški Sion in s tem si lahko prihranimo potovanje v Jeruzalem.<ref name="Symeon" />}} Sir [[Walter Scott]] je bil tako navdihnjen nad razgledom na stolnico z ulice South Street,<ref>{{Cite journal| last=Buchan | first=John | title=Sir Walter Scott | publisher=Cassell | year=1932 }}</ref> da je napisal pesem »Harold Neustrašni« o Sasih in Vikingih, ki se dogaja v grofiji Durham in je bila objavljena 30. januarja 1817. Naslednje vrstice iz pesmi so vklesane v kamnito ploščo na mostu Prebends:<ref>{{Cite journal |last=Scott |first=Walter |author-link=Walter Scott |title=Harold the Dauntless |year=1817 |publisher=James Eastburn & Co.}}</ref> {{poemquote| Sivi stolpi Durhama Vendar pa ljubim tvoje mešane in ogromne kupe Napol božja cerkev, napol grad 'proti Škotom In hrepenim po teh častitljivih hodnikih Z zapisi o listinah, ki so že zdavnaj pozabljene.}} Stari trgovski del mesta je polotok s treh strani obdan z reko Wear. Polotok je bil v preteklosti obdan z grajskim [[obzidje]]m, ki se je raztezalo od grajskega stolpa in ga je severno in zahodno od ograjenega prostora prekinjalo dve vhodni hiši. Po obsežni prenovi in ​​»veliki olepšavi« s strani viktorijancev so obzidje odstranili, razen vhodne hiše, ki še vedno stoji na Baileyju. Srednjeveško mesto je bilo sestavljeno iz stolnice, gradu in upravnih stavb na polotoku. Obrobna območja so bila znana kot mestne občine in so bila v lasti škofa, najbolj znana med njimi so Gilesgate (kjer je še vedno srednjeveška cerkev sv. Gilesa), Claypath in Elvet. Obrobni trgovski del mesta, zlasti okoli območja North Road, se je v 1960-ih med prenovo, ki jo je vodil mestni svet Durhama, močno spremenil; vendar je velik del prvotnega srednjeveškega uličnega načrta ostal nedotaknjen na območju blizu stolnice in tržnice. Večina srednjeveških stavb v trgovskem delu mesta je izginila, razen popravnega doma in kapele sv. Andreja, obe pod mostom Elvet. Jurijevske stavbe je še vedno mogoče najti na Baileyju in Old Elvetu, večina od njih sestavlja fakultete Univerze v Durhamu.<ref name="Surtees" /> === Podnebje === Tako kot preostali del Združenega kraljestva ima tudi Durham zmerno podnebje. Povprečna letna količina padavin je s 675,65 milimetri<ref name="DH Climate">{{cite web| url=http://www.metoffice.gov.uk/public/weather/climate/gcwzefp2c|title= Durham 1991–2020 averages|website= Met Office|access-date=25 July 2024}}</ref> nižja od nacionalnega povprečja 1162,70 milimetrov. Prav tako je povprečno le 124,14 dni, ko pade več kot 1 milimeter dežja v primerjavi z nacionalnim povprečjem 159,08 dni. Mesto ima povprečno 1479,95 sončnih ur na leto, v primerjavi z nacionalnim povprečjem 1402,61 ur. Zmrzal je 46,81 dni v primerjavi z nacionalnim povprečjem 53,36 dni. Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature so 13,20 in 5,71 °C v primerjavi z nacionalnim povprečjem 12,79 in 5,53 °C.<ref name="DH Climate" /> Durham ima drugi najdaljši vremenski zapis v Angliji, z neprekinjenimi dnevnimi zapisi od avgusta 1843. Najnižja temperatura je bila zabeležena februarja 1895, ko je padla na -18,0 °C, najvišja pa julija 2022, ko je dosegla 36,9 °C, kar je za 4,0 °C preseglo prejšnji rekord iz julija 2019. Najbolj moker dan od začetka homogenega beleženja padavin leta 1876 je bil september 1976, ko je v 24 urah padlo 87,8 milimetra.<ref>{{cite web|url=https://durhamweather.webspace.durham.ac.uk/a-brief-summary-of-durhams-climate/|title=A brief summary of Durham's climate|website=Durham Weather|publisher=Durham University|access-date=25 July 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://durhamweather.webspace.durham.ac.uk/annual-summary-2022|title= The weather at Durham in 2022|website=Durham Weather|publisher=Durham University|access-date=25 July 2024}}</ref> == Demografija == Durham, okrožno mesto grofije Durham, se je bilo do leta 2009 v lokalnem okrožju mesta Durham. To se je raztezalo izven mesta in je leta 2001 imelo skupno 87.656 prebivalcev, leta 2007 pa je obsegalo 186,68 kvadratnih kilometrov. Leta 2001 je neokrajno območje Durhama imelo 29.091 prebivalcev, medtem ko je imelo pozidano območje Durhama 42.939 prebivalcev.<ref name="durham city 2011">{{cite web |url=http://durobs.durham.gov.uk/ia/ia1008/ |title=Census 2011: Durham |work=2011 Census |publisher=Office for National Statistics |access-date=28 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150319163555/http://durobs.durham.gov.uk/ia/ia1008/ |archive-date=19 March 2015 |url-status=live }}</ref><ref name="parish count">{{cite web |url=http://www.durham.gov.uk/PDFApproved/ParishSummarySheetsCounts.pdf |archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20100108145237/http://www.durham.gov.uk/PDFApproved/ParishSummarySheetsCounts.pdf |url-status=dead |archive-date=8 January 2010 |title=2001 Census Summary Sheet Indicators for County Durham Parish Boundaries |publisher=Durham County Council |access-date=23 December 2009}}</ref><ref name="urban areas">{{cite book |title=Census 2001: Key Statistics for Urban Areas in the North |year=2000 |publisher=Office for National Statistics |location=London |isbn=0-11-621744-8 |page=54 |url=http://www.statistics.gov.uk/downloads/census2001/ks_urban_north_part_1.pdf |access-date=23 December 2009 |url-status=dead |archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20040724074938/http://www.statistics.gov.uk/downloads/census2001/ks_urban_north_part_1.pdf |archive-date=24 July 2004 }}</ref> Številna mestna središča zdaj naseljujejo študenti, ki živijo v skupnih stanovanjih. == Znamenitosti == Celotno središče Durhama je označeno kot zaščiteno območje. Ohranitveno območje je bilo prvič označeno 9. avgusta 1968 in razširjeno 25. novembra 1980.[88] Poleg katedrale in gradu ima Durham več kot 630 zaščitenih stavb,<ref>{{cite web |url=http://www.durhamcity.gov.uk/Pid/511 |title=Conservation areas |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081224150457/http://www.durhamcity.gov.uk/Pid/511 |archive-date=24 December 2008}}</ref> od katerih se 569 nahaja znotraj zaščitenega območja mestnega središča. Med posebej pomembne znamenitosti spadajo: ===Grade I listed=== {{columns-list|colwidth=15em| * Chorister School<ref>{{Cite web|title=Chorister School|url=https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=1159555&resourceID=5|publisher=Heritage Gateway |access-date=26 September 2009 }}</ref> * Crook Hall<ref>{{Cite web|title=Crook Hall |url=https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=1159909&resourceID=5|publisher=Heritage Gateway |access-date=26 September 2009 }}</ref> * [[grad Durham]] * [[Stolnica v Durhamu]] * [[most Elvet]]<ref>{{Cite web|title=Elvet Bridge |url=https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=1121355&resourceID=5|publisher=Heritage Gateway |access-date=26 September 2009 }}</ref> * Most Framwellgate<ref>{{Cite web|title=Framwellgate Bridge |url=https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=1322872&resourceID=5|publisher=Heritage Gateway |access-date=26 September 2009 }}</ref> * Kepier Hospital * Most Kingsgate<ref>{{Cite web|title=Kingsgate Bridge |url=https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=1119766&resourceID=5|publisher=Heritage Gateway |access-date=26 September 2009 }}</ref> * Most Prebends<ref>{{Cite web|title=Prebends Bridge |url=https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=1121354&resourceID=5|publisher=Heritage Gateway |access-date=26 September 2009 }</ref> }} ===Grade II* listed=== {{multiple images | total_width = 300px | perrow = 2 | image3 = Old Shire Hall, Durham.jpg | image2 = Durham Viaduct (geograph 7137524).jpg | image1 = Palace Green and Cosin's Hall, Durham (geograph 3632442).jpg | footer = Cosin's Hall, železniški viadukt in Shire Hall }} {{columns-list|colwidth=23em| * St. Anne's Court, Castle Chare * Aykley Heads House (now Durham City Register Office and Finbarr's Restaurant) * Bishop Cosin's Hall, [[Palace Green]] * Cosin's Library (zdaj del Univerzitetne knjižnice, Palace Green) * Durham Crown Court, Old Elvet * St Cuthbert's Society, 12 South Bailey * St John's College, 3 South Bailey * železniški viadukt Durham, North Road * [[mestna hiša Durham]] in cehovska hiša, Market Place * Old Shire Hall, Old Elvet }} ===Grade II listed=== Durham ima več stavb, ki so uvrščene na seznam zaščitenih stavb II. stopnje, vključno z: * Observatorij Univerze v Durhamu<ref>{{cite web|url=https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=1322869&resourceID=5|title=Durham Observatory|publisher=Heritage Gateway|access-date=3 October 2009}}</ref> * Kapela kolidža sv. Hilde in sv. Bede * Victoria, gostilna na ulici Hallgarth 86<ref name=EnglishHeritage>{{National Heritage List for England |num= 1381263|desc= The Victoria, Durham|access-date= 19 August 2014}}</ref> * Redhills, sedež Združenja rudarjev Durhama<ref>[https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1161184 Historic England]</ref> * Durhamski policijski stolp, trenutno razstavljen, na sedežu policije Durham<ref>{{cite web |title=County Police Communication Tower, City of Durham - 1350340 |url=https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1350340?section=official-list-entry |website=Historic England |access-date=21 November 2022}}</ref><ref name=Britlist>{{cite web|url=http://www.britishlistedbuildings.co.uk/england/durham/durham|title=Listed Buildings in Durham, Durham, England – British Listed Buildings|author=Good Stuff IT Services|work=British Listed Buildings|access-date=13 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141213201728/http://www.britishlistedbuildings.co.uk/england/durham/durham|archive-date=13 December 2014|url-status=dead}}</ref> === Grad Durham === {{glavni|Grad Durham}} [[File:Durham Castle Bergfried.jpg|left|thumb|Grad Durham, pogled na stolp]] Grad je bil prvotno zgrajen v 11. stoletju kot odraz normanske moči v severni Angliji, saj je prebivalstvo Anglije na severu ostalo uporniško po normanski osvojitvi leta 1066. Je odličen primer zgodnjih gradov [[Mota (grad)|motte in bailey]], ki so jih imeli [[Normani]] radi.<ref>{{cite web |last=Durham Castle |title=Britain Express |access-date=23 January 2009 |url=http://www.britainexpress.com/counties/durham/az/durham/castle.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20081211102356/http://www.britainexpress.com/counties/durham/az/durham/castle.htm |archive-date=11 December 2008 |url-status=live}}</ref> Nosilca funkcije škofa Durhama je kralj imenoval za izvajanje kraljeve oblasti v njegovem imenu, grad pa je bil središče njegovega poveljstva. Ostal je škofovska palača za škofe Durhama, dokler škof William Van Mildert ni škofa Aucklanda postavil za njihovo glavno rezidenco. Ustanovitelj univerze Durham, Van Mildert, je grad namenil kot nastanitev za prvi kolidž ustanove, University College.<ref>{{cite web |last=Durham Castle |title=History of Durham Castle |access-date=23 January 2009 |url=http://www.dur.ac.uk/university.college/history/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20060719032409/http://www.dur.ac.uk/university.college/history/ |archive-date=19 July 2006 |url-status=live}}</ref> Grad je bil znan po svoji ogromni Veliki dvorani, ki jo je v začetku 14. stoletja ustvaril škof Antony Bek. Bila je največja velika dvorana v Veliki Britaniji, dokler je škof Richard Foxe konec 15. stoletja ni skrajšal. Vendar je še vedno visoka 14 metrov in dolga več kot 9 metrov. Grad je še vedno dom Univerzitetnega kolidža v Durhamu (ki je zato neformalno znan kot ''grad''). Neprekinjeno je v uporabi že več kot 900 let. === Verske stavbe === {{multiple images | perrow = 3 | total_width = 350px | image3 = Durham Cathedral and former fulling mill (geograph 7458951).jpg | image2 = St Nicholas Church Durham TSP 2.jpg | image1 = Church of St Oswald, Durham - geograph.org.uk - 3737888.jpg | footer = Sv. Oswald, sv. Nikolaj in stolnica v Durhamu }} Stolnica Kristusa, blažene Marije Device in sv. Cuthberta v Durhamu, običajno imenovana [[stolnica v Durhamu]], je bila v sedanji obliki ustanovljena leta 1093 in ostaja središče krščanskega bogoslužja še danes. Na splošno velja za eno najlepših romanskih stolnic v Evropi, rebrasti obok v ladji pa označuje začetek gotske cerkvene arhitekture. Stolnica je bila skupaj z bližnjim gradom v Durhamu, ki stoji nasproti Palace Greena, visoko nad reko Wear, uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO.<ref name="whc.unesco.org">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/370|title=Durham Castle and Cathedral – UNESCO World Heritage Centre|access-date=23 January 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090219003730/https://whc.unesco.org/en/list/370|archive-date=19 February 2009|url-status=live}}</ref> V stolnici hranijo relikvije in z njim povezane zaklade Cuthberta iz [[Lindisfarne|Lindisfarna]], ki so na ogled javnosti. V njej hranijo tudi glavo svetega Oswalda iz Northumbrije in posmrtne ostanke [[Beda Častitljivi|Bede Častitljivega]].<ref name="whc.unesco.org"/> V mestu so tudi druge zaščitene cerkve, nekatere so bile preurejene: ;Cerkev I. stopnje zaščite *Sv. Giles, Gilesgate *Sv. Margareta Antioška, ​​Crossgate *Sv. Mary-le-Bow (zdaj Center dediščine Durham) *Sv. Oswald, zaščitena cerkev II. stopnje* ;Cerkev II. stopnje *Sv. Cuthbert (katoliška cerkev) *Sv. Nikolaj == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Commons category}} {{Wikivoyage|Durham (England)|Durham}} * [https://web.archive.org/web/20110626050052/http://www.durhamworldheritagesite.com/ Durham World Heritage Site] [[Kategorija:Mesta v Angliji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 995]] ennw6d7atjxxgz2lp9lsz5yxdyx25q8 Vidinski sandžak 0 602975 6678829 2026-05-21T15:10:39Z Octopus 13285 uvod 6678829 wikitext text/x-wiki '''Vidinski sandžak''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Srbščina|srbsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Turščina|turško]]: Vidin Sancağı) je bil sandžak [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] z upravnim središčem v [[Vidin]]u, zdaj v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ustanovljen je bil po [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]] leta 1396 iz ozemlja Vidinskega carstva. Sredi 15. stoletja so mu priključili nekatera ozemlja, ki so pripadala [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], preden so jo zavzeli Osmani. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1396]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1878]] n8qvhwm4y4jnapu64fe3preyj6mxkui 6678830 6678829 2026-05-21T15:12:22Z Octopus 13285 /* Viri */ urejanje 6678830 wikitext text/x-wiki '''Vidinski sandžak''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Srbščina|srbsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Turščina|turško]]: Vidin Sancağı) je bil sandžak [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] z upravnim središčem v [[Vidin]]u, zdaj v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ustanovljen je bil po [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]] leta 1396 iz ozemlja Vidinskega carstva. Sredi 15. stoletja so mu priključili nekatera ozemlja, ki so pripadala [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], preden so jo zavzeli Osmani. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1390. letih]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1878]] krhj2j4nqby1o3dg6pomfmtjdq7pn2d 6678847 6678830 2026-05-21T16:02:28Z Octopus 13285 Infopolje 6678847 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = Видински санджак<br />Видински санџак<br />Sancağı Vidin |conventional_long_name = Vidinski sandžak |common_name = Vidinski sandžak |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo]] |year_start = 1396 |event_start = [[Bitka pri Nikopolju]]<ref name="TolanVeinstein2013">{{cite book|last1=Tolan|first1=John Victor|last2=Veinstein|first2=Gilles|last3=Laurens|first3=Henry|authorlink3=Henry Laurens|title=Europe and the Islamic World: A History|url=https://books.google.com/books?id=-Y2iHIpSPAsC&pg=PA126|year=2013|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-14705-5|page=126}}</ref> |event_end = |year_end = 1878 |date_end = |image_coat = Osmanli-nisani.svg |image_map = |image_map_caption = <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = Vidinsko carstvo |flag_p1 = Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png |border_p1 = no |image_p1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s1 = Kneževina Bolgarija |p2 = Srbska despotija |flag_p2 = SLazarevic Coat of Arms.png |border_p2 = no |flag_s1 = Flag of Bulgaria.svg |border_s1 = |image_s1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = Kneževina Srbija |flag_s2 = Civil flag of Serbia.svg |border_s2 = |image_s2 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |capital = [[Vidin]] |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |category= |today = [[Bolgarija]]<br> [[Srbija]] |footnotes = }} '''Vidinski sandžak''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Srbščina|srbsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Turščina|turško]]: Vidin Sancağı) je bil sandžak [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] z upravnim središčem v [[Vidin]]u, zdaj v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ustanovljen je bil po [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]] leta 1396 iz ozemlja Vidinskega carstva. Sredi 15. stoletja so mu priključili nekatera ozemlja, ki so pripadala [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], preden so jo zavzeli Osmani. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1390. letih]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1878]] m4dpphekapr58o6ym6eo31hugcomam8 6678851 6678847 2026-05-21T16:07:54Z Octopus 13285 urejanje 6678851 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = Видински санджак<br />Видински санџак<br />Sancağı Vidin |conventional_long_name = Vidinski sandžak |common_name = Vidinski sandžak |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo]] |year_start = 1396 |event_start = [[Bitka pri Nikopolju]]<ref name="TolanVeinstein2013">{{cite book|last1=Tolan|first1=John Victor|last2=Veinstein|first2=Gilles|last3=Laurens|first3=Henry|authorlink3=|title=Europe and the Islamic World: A History|url=https://books.google.com/books?id=-Y2iHIpSPAsC&pg=PA126|year=2013|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-14705-5|page=126}}</ref> |event_end = |year_end = 1878 |date_end = |image_coat = Osmanli-nisani.svg |image_map = |image_map_caption = <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = Vidinsko carstvo |flag_p1 = Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png |border_p1 = no |image_p1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s1 = Kneževina Bolgarija |p2 = Srbska despotija |flag_p2 = SLazarevic Coat of Arms.png |border_p2 = no |flag_s1 = Flag of Bulgaria.svg |border_s1 = |image_s1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = Kneževina Srbija |flag_s2 = Civil flag of Serbia.svg |border_s2 = |image_s2 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |capital = [[Vidin]] |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |category= |today = {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] <br> {{ikonazastave|Srbija}}[[Srbija]] |footnotes = }} '''Vidinski sandžak''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Srbščina|srbsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Turščina|turško]]: Vidin Sancağı) je bil sandžak [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] z upravnim središčem v [[Vidin]]u, zdaj v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ustanovljen je bil po [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]] leta 1396 iz ozemlja Vidinskega carstva. Sredi 15. stoletja so mu priključili nekatera ozemlja, ki so pripadala [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], preden so jo zavzeli Osmani. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1390. letih]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1878]] camxmvcqq1xuqzqjokv06ky73jxtfsk 6678911 6678851 2026-05-21T19:30:00Z Octopus 13285 Zgodovina 6678911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = Видински санджак<br />Видински санџак<br />Sancağı Vidin |conventional_long_name = Vidinski sandžak |common_name = Vidinski sandžak |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo]] |year_start = 1396 |event_start = [[Bitka pri Nikopolju]]<ref name="TolanVeinstein2013">{{cite book|last1=Tolan|first1=John Victor|last2=Veinstein|first2=Gilles|last3=Laurens|first3=Henry|authorlink3=|title=Europe and the Islamic World: A History|url=https://books.google.com/books?id=-Y2iHIpSPAsC&pg=PA126|year=2013|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-14705-5|page=126}}</ref> |event_end = |year_end = 1878 |date_end = |image_coat = Osmanli-nisani.svg |image_map = |image_map_caption = <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = Vidinsko carstvo |flag_p1 = Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png |border_p1 = no |image_p1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s1 = Kneževina Bolgarija |p2 = Srbska despotija |flag_p2 = SLazarevic Coat of Arms.png |border_p2 = no |flag_s1 = Flag of Bulgaria.svg |border_s1 = |image_s1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = Kneževina Srbija |flag_s2 = Civil flag of Serbia.svg |border_s2 = |image_s2 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |capital = [[Vidin]] |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |category= |today = {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] <br> {{ikonazastave|Srbija}}[[Srbija]] |footnotes = }} '''Vidinski sandžak''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Srbščina|srbsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Turščina|turško]]: Vidin Sancağı) je bil sandžak [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] z upravnim središčem v [[Vidin]]u, zdaj v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ustanovljen je bil po [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]] leta 1396 iz ozemlja Vidinskega carstva. Sredi 15. stoletja so mu priključili nekatera ozemlja, ki so pripadala [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], preden so jo zavzeli Osmani. ==Zgodovina== Po velikem prodoru na [[Balkan]] konec 14. stoletja se je Osmansko cesarstvo dobro zavedalo strateškega pomena [[Donava|Donave]] in se odločilo zavzeti vse pomembne trdnjave na njenih bregovih. [[Vidinsko carstvo]] pod oblastjo [[Ivan Stracimir|Ivana Stracimirja]] je leta 1393 postalo osmanska vazalna država. V Vidinu je bila nameščena močna osmanska garnizija.<ref name="SettonHazard1990">{{cite book|author1=Kenneth M. Setton|author2=Harry W. Hazard|author3=Norman P. Zacour|title=A History of the Crusades: The Impact of the Crusades on Europe|url=https://books.google.com/books?id=TKaPrQPFIAMC&pg=PA251|accessdate=6 September 2013|date=1 June 1990|publisher=Univ of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-10744-4|page=251}}</ref> Po bitki pri Nikopolu leta 1396 je bil na ozemlju Vidinskega carstva ustanovljen Vidinski sandžak.<ref name="Elezović1974">{{cite book|author=Gliša Elezović|title=Turski spomenice|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=RCoqAQAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1974|page=174}}</ref> Trdnjavo [[Baba Vida]] v Vidinu so Osmani razširili in okoli nje zgradili dolgo obzidje.<ref>{{cite book|title=Bulgaria. Ediz. Inglese|url=https://books.google.com/books?id=pSivHlZzUkQC&pg=PA257|accessdate=5 September 2013|year=2008|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-74104-474-4|page=257}}{{better source|date=September 2025}}</ref> V sandžak so se začeli priseljevati prebivalci sosednje [[Oltenija|Oltenije]], zlasti po [[Dolga vojna|dolgi vojni]] (1591–1606) in lakoti, ki je nastala po vojni.<ref>{{cite book|title=Collected papers|volume=6-8|url=https://books.google.com/books?id=s-RKAAAAYAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1973|publisher=Institut|page=25|quote=}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so srbski uporniki leta 1807 napadli dele sandžaka, ki je bil takrat še vedno pod oblastjo osmanskega odpadnika Osmana Pazvantogluja. Cilj upornikov je bil vzpostaviti stik z ruskimi četami v [[Vlaška|Vlaški]] pod poveljstvom generala Ignatjeva.<ref>{{cite book|author=Viktor Novak|title=Revue historique|volume=58|url=https://books.google.com/books?id=WSdpAAAAMAAJ|accessdate=6 September 2013|year=2003|page=171}}</ref> Po propadu prve srbske vstaje so del srbskega ozemlja okoli [[Sokobanja|Sokobanje]] in [[Svrljig]]a priključili Vidinskemu sandžaku.<ref name="Mirčetić1994">{{cite book|author=Dragoljub Mirčetić|title=Vojna istorija Niša|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=Z24yAAAAMAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1994|publisher=Prosveta|page=89}}</ref> ==Uprava in demografija== Leta 1455 je Osmansko cesarstvo prvič popisalo vsa naseljena mesta v sandžaku.<ref name="Gandev1987">{{cite book|author=Hristo Gandev|title=The Bulgarian People During the 15th Century: A Demographic and Ethnographic Study|url=https://books.google.com/books?id=kTdpAAAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1987|publisher=Sofia-Press|page=123}}</ref> Po osmanskih davčnih registrih iz leta 1454–1455 so bila v sandžaku naslednje nahije: Banya ([[Sokobanja]]), Belgrad (današnji [[Belogradčik]]), Velešnica, [[Vidin]], Gelvie (Glavje), Zagorie, Isvrlig (Svrljig), Kladobo ([[Kladovo]]), Krivina, Timok, Černa reka/Crna reka in naslednje trdnjave: Vidin, Banya (Sokobanja), Belgrad (današnji Belogradčik), Isvrlig (Svrljig) in Florentin.<ref>{{citation|author=Андрей Пантев, Иван Божилов, Илия Илиев, Невен Илиев, Захарин Захариев, Тодор Диков|title=Град Видин: Кратък исторически очерк|year=2008|page=98}}</ref> [[Negotin|Negotinska krajina]], Ključ in deloma Crna Reka, ki so pred osmansko osvojitvijo pripadale [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], so bile od leta 1455 vključene v Vidinski sandžak in so bile del posebne vojaške meje (krajište).<ref name="Pajić1973">{{cite book|author=Tomislav Pajić|title=Bor i okolina: prošlost i tradicionalna kultura|url=https://books.google.com/books?id=zrcMAAAAIAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1973|publisher=Skupština opštine|page=54|quote=}}</ref> V obdobju med letoma 1483 in 1586 so bili v Vidinskem sandžaku izdelani štirje [[defter]]ji (davčni popisi).<ref>{{cite book|title=Prilozi za orijentalnu filologiju: Revue de philologie orientale|url=https://books.google.com/books?id=yF9pAAAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1977|page=53}}</ref> Po letu 1541 je bil sandžak del [[Budimski pašaluk|Budimskega pašaluka]]. Od leta 1846 do 1864 je pripadal [[Vidinski pašaluk|Vidinskemu pašaluku]], od leta 1864 do 1878 pa je bil del [[Donavski vilajet|Donavskega vilajeta]].<ref name="ShawShaw1977">{{cite book|author1=Stanford Jay Shaw|author2=Ezel Kural. Shaw|title=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey|url=https://books.google.com/books?id=AIET_7ji7YAC&pg=PA90|accessdate=28 May 2013|year=1977|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-29166-8|page=90}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1390. letih]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1878]] puczic24kjluemrsck7nz1yq87ns1tj 6678921 6678911 2026-05-21T19:59:06Z Octopus 13285 /* Viri */ guvernerji 6678921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = Видински санджак<br />Видински санџак<br />Sancağı Vidin |conventional_long_name = Vidinski sandžak |common_name = Vidinski sandžak |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo]] |year_start = 1396 |event_start = [[Bitka pri Nikopolju]]<ref name="TolanVeinstein2013">{{cite book|last1=Tolan|first1=John Victor|last2=Veinstein|first2=Gilles|last3=Laurens|first3=Henry|authorlink3=|title=Europe and the Islamic World: A History|url=https://books.google.com/books?id=-Y2iHIpSPAsC&pg=PA126|year=2013|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-14705-5|page=126}}</ref> |event_end = |year_end = 1878 |date_end = |image_coat = Osmanli-nisani.svg |image_map = |image_map_caption = <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = Vidinsko carstvo |flag_p1 = Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png |border_p1 = no |image_p1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s1 = Kneževina Bolgarija |p2 = Srbska despotija |flag_p2 = SLazarevic Coat of Arms.png |border_p2 = no |flag_s1 = Flag of Bulgaria.svg |border_s1 = |image_s1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = Kneževina Srbija |flag_s2 = Civil flag of Serbia.svg |border_s2 = |image_s2 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |capital = [[Vidin]] |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |category= |today = {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] <br> {{ikonazastave|Srbija}}[[Srbija]] |footnotes = }} '''Vidinski sandžak''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Srbščina|srbsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Turščina|turško]]: Vidin Sancağı) je bil sandžak [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] z upravnim središčem v [[Vidin]]u, zdaj v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ustanovljen je bil po [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]] leta 1396 iz ozemlja Vidinskega carstva. Sredi 15. stoletja so mu priključili nekatera ozemlja, ki so pripadala [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], preden so jo zavzeli Osmani. ==Zgodovina== Po velikem prodoru na [[Balkan]] konec 14. stoletja se je Osmansko cesarstvo dobro zavedalo strateškega pomena [[Donava|Donave]] in se odločilo zavzeti vse pomembne trdnjave na njenih bregovih. [[Vidinsko carstvo]] pod oblastjo [[Ivan Stracimir|Ivana Stracimirja]] je leta 1393 postalo osmanska vazalna država. V Vidinu je bila nameščena močna osmanska garnizija.<ref name="SettonHazard1990">{{cite book|author1=Kenneth M. Setton|author2=Harry W. Hazard|author3=Norman P. Zacour|title=A History of the Crusades: The Impact of the Crusades on Europe|url=https://books.google.com/books?id=TKaPrQPFIAMC&pg=PA251|accessdate=6 September 2013|date=1 June 1990|publisher=Univ of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-10744-4|page=251}}</ref> Po bitki pri Nikopolu leta 1396 je bil na ozemlju Vidinskega carstva ustanovljen Vidinski sandžak.<ref name="Elezović1974">{{cite book|author=Gliša Elezović|title=Turski spomenice|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=RCoqAQAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1974|page=174}}</ref> Trdnjavo [[Baba Vida]] v Vidinu so Osmani razširili in okoli nje zgradili dolgo obzidje.<ref>{{cite book|title=Bulgaria. Ediz. Inglese|url=https://books.google.com/books?id=pSivHlZzUkQC&pg=PA257|accessdate=5 September 2013|year=2008|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-74104-474-4|page=257}}{{better source|date=September 2025}}</ref> V sandžak so se začeli priseljevati prebivalci sosednje [[Oltenija|Oltenije]], zlasti po [[Dolga vojna|dolgi vojni]] (1591–1606) in lakoti, ki je nastala po vojni.<ref>{{cite book|title=Collected papers|volume=6-8|url=https://books.google.com/books?id=s-RKAAAAYAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1973|publisher=Institut|page=25|quote=}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so srbski uporniki leta 1807 napadli dele sandžaka, ki je bil takrat še vedno pod oblastjo osmanskega odpadnika Osmana Pazvantogluja. Cilj upornikov je bil vzpostaviti stik z ruskimi četami v [[Vlaška|Vlaški]] pod poveljstvom generala Ignatjeva.<ref>{{cite book|author=Viktor Novak|title=Revue historique|volume=58|url=https://books.google.com/books?id=WSdpAAAAMAAJ|accessdate=6 September 2013|year=2003|page=171}}</ref> Po propadu prve srbske vstaje so del srbskega ozemlja okoli [[Sokobanja|Sokobanje]] in [[Svrljig]]a priključili Vidinskemu sandžaku.<ref name="Mirčetić1994">{{cite book|author=Dragoljub Mirčetić|title=Vojna istorija Niša|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=Z24yAAAAMAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1994|publisher=Prosveta|page=89}}</ref> ==Uprava in demografija== Leta 1455 je Osmansko cesarstvo prvič popisalo vsa naseljena mesta v sandžaku.<ref name="Gandev1987">{{cite book|author=Hristo Gandev|title=The Bulgarian People During the 15th Century: A Demographic and Ethnographic Study|url=https://books.google.com/books?id=kTdpAAAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1987|publisher=Sofia-Press|page=123}}</ref> Po osmanskih davčnih registrih iz leta 1454–1455 so bila v sandžaku naslednje nahije: Banya ([[Sokobanja]]), Belgrad (današnji [[Belogradčik]]), Velešnica, [[Vidin]], Gelvie (Glavje), Zagorie, Isvrlig (Svrljig), Kladobo ([[Kladovo]]), Krivina, Timok, Černa reka/Crna reka in naslednje trdnjave: Vidin, Banya (Sokobanja), Belgrad (današnji Belogradčik), Isvrlig (Svrljig) in Florentin.<ref>{{citation|author=Андрей Пантев, Иван Божилов, Илия Илиев, Невен Илиев, Захарин Захариев, Тодор Диков|title=Град Видин: Кратък исторически очерк|year=2008|page=98}}</ref> [[Negotin|Negotinska krajina]], Ključ in deloma Crna Reka, ki so pred osmansko osvojitvijo pripadale [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], so bile od leta 1455 vključene v Vidinski sandžak in so bile del posebne vojaške meje (krajište).<ref name="Pajić1973">{{cite book|author=Tomislav Pajić|title=Bor i okolina: prošlost i tradicionalna kultura|url=https://books.google.com/books?id=zrcMAAAAIAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1973|publisher=Skupština opštine|page=54|quote=}}</ref> V obdobju med letoma 1483 in 1586 so bili v Vidinskem sandžaku izdelani štirje [[defter]]ji (davčni popisi).<ref>{{cite book|title=Prilozi za orijentalnu filologiju: Revue de philologie orientale|url=https://books.google.com/books?id=yF9pAAAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1977|page=53}}</ref> Po letu 1541 je bil sandžak del [[Budimski pašaluk|Budimskega pašaluka]]. Od leta 1846 do 1864 je pripadal [[Vidinski pašaluk|Vidinskemu pašaluku]], od leta 1864 do 1878 pa je bil del [[Donavski vilajet|Donavskega vilajeta]].<ref name="ShawShaw1977">{{cite book|author1=Stanford Jay Shaw|author2=Ezel Kural. Shaw|title=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey|url=https://books.google.com/books?id=AIET_7ji7YAC&pg=PA90|accessdate=28 May 2013|year=1977|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-29166-8|page=90}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Guvernernji== * Ali Beg Mihaloğlu (1460–1462){{sfn|Gradeva|2004|p=26}} * Osman Pazvantoğlu (1794–1807) * Mula Paša (1807–1811) * Hafize Ali Paša (1812) * Husein Paša Aga (1833–1844, prvi mandat)<ref name=SADAI-202>{{cite book|title=Südosteuropäische Arbeiten des Deutschen Auslandswissenschaftlichen Instituts (Berlin), des Südostinstituts (München) und der Südostgemeinschaft Wiener Hochschulen|date=1976|isbn=978-3-486-49241-5|url=https://books.google.com/books?id=hlQsAQAAIAAJ|pages=202–203}}</ref> * Husein Paša Aga (1846–1849, drugi mandat)<ref name=SADAI-202/> * El-Sejjid Ali Riza Paša (1850) * Husein Paša (1852) * Abdurrahman Paša "Samil" (1852–1855) ==Gospodarstvo== Vidinski sandžak je bil eden od šestih osmanskih sandžakov z najbolj razvitim ladjedelništvom. Drugi so bili Smederevski, Nikopolski, Požeški, Zvorniški in Mohaški sandžak.<ref>{{cite book|title=Godis̆njak grada Beograda|url=https://books.google.com/books?id=nVTjAAAAMAAJ|accessdate=7 September 2013|year=1979|publisher=Beogradske novine|page=35|quote=Ипак градња бродова се посебно везивала за шест санџака: никопољски, видински, смедеревски, зворнички, пожешки и мохачки.}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Baba Vida Klearchos 1.jpg|Trdnjava [[Baba Vida]] v Vidinu Slika:Mala tvrđava na utvrđenju Fetislam.JPG|Trdnjava [[Fetislam]] pri [[Kladovo|Kladovu]] </gallery> ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1390. letih]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1878]] 84jbwqx8rvkr0sz77g4evu2cf4vdbxv 6678922 6678921 2026-05-21T20:00:55Z Octopus 13285 viri 6678922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = Видински санджак<br />Видински санџак<br />Sancağı Vidin |conventional_long_name = Vidinski sandžak |common_name = Vidinski sandžak |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo]] |year_start = 1396 |event_start = [[Bitka pri Nikopolju]]<ref name="TolanVeinstein2013">{{cite book|last1=Tolan|first1=John Victor|last2=Veinstein|first2=Gilles|last3=Laurens|first3=Henry|authorlink3=|title=Europe and the Islamic World: A History|url=https://books.google.com/books?id=-Y2iHIpSPAsC&pg=PA126|year=2013|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-14705-5|page=126}}</ref> |event_end = |year_end = 1878 |date_end = |image_coat = Osmanli-nisani.svg |image_map = |image_map_caption = <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = Vidinsko carstvo |flag_p1 = Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png |border_p1 = no |image_p1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s1 = Kneževina Bolgarija |p2 = Srbska despotija |flag_p2 = SLazarevic Coat of Arms.png |border_p2 = no |flag_s1 = Flag of Bulgaria.svg |border_s1 = |image_s1 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = Kneževina Srbija |flag_s2 = Civil flag of Serbia.svg |border_s2 = |image_s2 = <!-- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |capital = [[Vidin]] |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |category= |today = {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] <br> {{ikonazastave|Srbija}}[[Srbija]] |footnotes = }} '''Vidinski sandžak''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Srbščina|srbsko]]: Видински санџак, Vidinski sandžak, [[Turščina|turško]]: Vidin Sancağı) je bil sandžak [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] z upravnim središčem v [[Vidin]]u, zdaj v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Ustanovljen je bil po [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]] leta 1396 iz ozemlja Vidinskega carstva. Sredi 15. stoletja so mu priključili nekatera ozemlja, ki so pripadala [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], preden so jo zavzeli Osmani. ==Zgodovina== Po velikem prodoru na [[Balkan]] konec 14. stoletja se je Osmansko cesarstvo dobro zavedalo strateškega pomena [[Donava|Donave]] in se odločilo zavzeti vse pomembne trdnjave na njenih bregovih. [[Vidinsko carstvo]] pod oblastjo [[Ivan Stracimir|Ivana Stracimirja]] je leta 1393 postalo osmanska vazalna država. V Vidinu je bila nameščena močna osmanska garnizija.<ref name="SettonHazard1990">{{cite book|author1=Kenneth M. Setton|author2=Harry W. Hazard|author3=Norman P. Zacour|title=A History of the Crusades: The Impact of the Crusades on Europe|url=https://books.google.com/books?id=TKaPrQPFIAMC&pg=PA251|accessdate=6 September 2013|date=1 June 1990|publisher=Univ of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-10744-4|page=251}}</ref> Po bitki pri Nikopolu leta 1396 je bil na ozemlju Vidinskega carstva ustanovljen Vidinski sandžak.<ref name="Elezović1974">{{cite book|author=Gliša Elezović|title=Turski spomenice|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=RCoqAQAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1974|page=174}}</ref> Trdnjavo [[Baba Vida]] v Vidinu so Osmani razširili in okoli nje zgradili dolgo obzidje.<ref>{{cite book|title=Bulgaria. Ediz. Inglese|url=https://books.google.com/books?id=pSivHlZzUkQC&pg=PA257|accessdate=5 September 2013|year=2008|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-74104-474-4|page=257}}{{better source|date=September 2025}}</ref> V sandžak so se začeli priseljevati prebivalci sosednje [[Oltenija|Oltenije]], zlasti po [[Dolga vojna|dolgi vojni]] (1591–1606) in lakoti, ki je nastala po vojni.<ref>{{cite book|title=Collected papers|volume=6-8|url=https://books.google.com/books?id=s-RKAAAAYAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1973|publisher=Institut|page=25|quote=}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so srbski uporniki leta 1807 napadli dele sandžaka, ki je bil takrat še vedno pod oblastjo osmanskega odpadnika Osmana Pazvantogluja. Cilj upornikov je bil vzpostaviti stik z ruskimi četami v [[Vlaška|Vlaški]] pod poveljstvom generala Ignatjeva.<ref>{{cite book|author=Viktor Novak|title=Revue historique|volume=58|url=https://books.google.com/books?id=WSdpAAAAMAAJ|accessdate=6 September 2013|year=2003|page=171}}</ref> Po propadu prve srbske vstaje so del srbskega ozemlja okoli [[Sokobanja|Sokobanje]] in [[Svrljig]]a priključili Vidinskemu sandžaku.<ref name="Mirčetić1994">{{cite book|author=Dragoljub Mirčetić|title=Vojna istorija Niša|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=Z24yAAAAMAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1994|publisher=Prosveta|page=89}}</ref> ==Uprava in demografija== Leta 1455 je Osmansko cesarstvo prvič popisalo vsa naseljena mesta v sandžaku.<ref name="Gandev1987">{{cite book|author=Hristo Gandev|title=The Bulgarian People During the 15th Century: A Demographic and Ethnographic Study|url=https://books.google.com/books?id=kTdpAAAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1987|publisher=Sofia-Press|page=123}}</ref> Po osmanskih davčnih registrih iz leta 1454–1455 so bila v sandžaku naslednje nahije: Banya ([[Sokobanja]]), Belgrad (današnji [[Belogradčik]]), Velešnica, [[Vidin]], Gelvie (Glavje), Zagorie, Isvrlig (Svrljig), Kladobo ([[Kladovo]]), Krivina, Timok, Černa reka/Crna reka in naslednje trdnjave: Vidin, Banya (Sokobanja), Belgrad (današnji Belogradčik), Isvrlig (Svrljig) in Florentin.<ref>{{citation|author=Андрей Пантев, Иван Божилов, Илия Илиев, Невен Илиев, Захарин Захариев, Тодор Диков|title=Град Видин: Кратък исторически очерк|year=2008|page=98}}</ref> [[Negotin|Negotinska krajina]], Ključ in deloma Crna Reka, ki so pred osmansko osvojitvijo pripadale [[Srbska despotija|Srbski despotiji]], so bile od leta 1455 vključene v Vidinski sandžak in so bile del posebne vojaške meje (krajište).<ref name="Pajić1973">{{cite book|author=Tomislav Pajić|title=Bor i okolina: prošlost i tradicionalna kultura|url=https://books.google.com/books?id=zrcMAAAAIAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1973|publisher=Skupština opštine|page=54|quote=}}</ref> V obdobju med letoma 1483 in 1586 so bili v Vidinskem sandžaku izdelani štirje [[defter]]ji (davčni popisi).<ref>{{cite book|title=Prilozi za orijentalnu filologiju: Revue de philologie orientale|url=https://books.google.com/books?id=yF9pAAAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1977|page=53}}</ref> Po letu 1541 je bil sandžak del [[Budimski pašaluk|Budimskega pašaluka]]. Od leta 1846 do 1864 je pripadal [[Vidinski pašaluk|Vidinskemu pašaluku]], od leta 1864 do 1878 pa je bil del [[Donavski vilajet|Donavskega vilajeta]].<ref name="ShawShaw1977">{{cite book|author1=Stanford Jay Shaw|author2=Ezel Kural. Shaw|title=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey|url=https://books.google.com/books?id=AIET_7ji7YAC&pg=PA90|accessdate=28 May 2013|year=1977|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-29166-8|page=90}}</ref> ==Guvernernji== * Ali Beg Mihaloğlu (1460–1462){{sfn|Gradeva|2004|p=26}} * Osman Pazvantoğlu (1794–1807) * Mula Paša (1807–1811) * Hafize Ali Paša (1812) * Husein Paša Aga (1833–1844, prvi mandat)<ref name=SADAI-202>{{cite book|title=Südosteuropäische Arbeiten des Deutschen Auslandswissenschaftlichen Instituts (Berlin), des Südostinstituts (München) und der Südostgemeinschaft Wiener Hochschulen|date=1976|isbn=978-3-486-49241-5|url=https://books.google.com/books?id=hlQsAQAAIAAJ|pages=202–203}}</ref> * Husein Paša Aga (1846–1849, drugi mandat)<ref name=SADAI-202/> * El-Sejjid Ali Riza Paša (1850) * Husein Paša (1852) * Abdurrahman Paša "Samil" (1852–1855) ==Gospodarstvo== Vidinski sandžak je bil eden od šestih osmanskih sandžakov z najbolj razvitim ladjedelništvom. Drugi so bili Smederevski, Nikopolski, Požeški, Zvorniški in Mohaški sandžak.<ref>{{cite book|title=Godis̆njak grada Beograda|url=https://books.google.com/books?id=nVTjAAAAMAAJ|accessdate=7 September 2013|year=1979|publisher=Beogradske novine|page=35|quote=Ипак градња бродова се посебно везивала за шест санџака: никопољски, видински, смедеревски, зворнички, пожешки и мохачки.}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Baba Vida Klearchos 1.jpg|Trdnjava [[Baba Vida]] v Vidinu Slika:Mala tvrđava na utvrđenju Fetislam.JPG|Trdnjava [[Fetislam]] pri [[Kladovo|Kladovu]] </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * {{cite book|last=Bojanić-Lukač|first=Dušanka|language=sr|title=Fragmenti jednog zbirnog i jednog opširnog popisa Vidinskog sandžaka iz druge polovine petnaestog veka|url=https://books.google.com/books?id=ujwBAAAAMAAJ|accessdate=5 September 2013|year=1973|publisher=Istorijski institut}} * Боянич-Лукач, Душанка. Видин и Видинският санджак през 15-16 век: Документи от архивите на Цариград и Анкара. Наука и изкуство, 1975. * {{cite book|last=Gradeva|first=Rositsa|title=Rumeli under the Ottomans, 15th–18th centuries: institutions and communities|year=2004|publisher=Isis Press|isbn=978-975-428-271-9|url=https://books.google.com/books?id=SiNpAAAAMAAJ|accessdate=24 June 2011}} * Gradeva, Rossitsa. "На границата на османското пространство: Видин, ХV–първата половина на ХVІІІ в." Исторически преглед 3-4 (2015): 36-82. * Gradeva, Rossitsa. "War and Peace along the Danube: Vidin at the End of the Seventeenth Century." Oriente moderno 20.1 (2001): 149-175. * Gökpınar, Bekir. "Vidin Kalesi’nin Tamirinde Tuna Donanmasının Rolü (1719-1723)." Anadolu ve Balkan Araştırmaları Dergisi 7.14 (2024): 127-142. * Ayşe, Kayapinar. "Le Sancak ottoman de Vidin du XVe à la fin du XVIe siècle." (2011). * Мутафчиева, В. "Видин и Видинско през XV-XVI в." В: Боянич-Лукач, Д. Видин и Видинския санджак. С (1975): 15-32. * {{cite book|script-title=sr:Зборник Матице српске за ликовне уметности|language=serbian|url=https://books.google.com/books?id=d0dLAAAAYAAJ|accessdate=6 September 2013|year=1993|publisher=Матица|chapter=Historical circumstances and administrative division of the Sanjak of Vidin in 15th and 16th century}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1390. letih]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1878]] 2qdoiyftuznomehhjeliolgzc2nf2tc Pogovor:Vidinski sandžak 1 602976 6678848 2026-05-21T16:03:29Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Bolgarija|država2=Srbija |država3=Turčija }}« 6678848 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Bolgarija|država2=Srbija |država3=Turčija }} 1w2895zqc7r86ehceawtz8bieorfq3e Grad Durham 0 602977 6678852 2026-05-21T16:26:02Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6678852 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Durham Castle (28180496735).jpg | image_upright = 1.2 | caption = Grad Durham – pogled z druge strani reke Wear | location = [[Durham, Anglija]] | part_of = Durham Castle and Cathedral | ID = 370bis | coordinates = {{coord|54|46|29|N|1|34|34|W|format=dms}} | year = 1986 | extension = 2008 | area = 8,79 ha | locmapin = County Durham | map_caption = | WHS = Durham Castle |Criteria={{UNESCO WHS type|(ii), (iv), (vi)}}(ii), (iv), (vi) }} '''Grad Durham''' je [[Normanska arhitektura|normanski]] [[grad]] v mestu [[Durham, Anglija|Durham]] v [[Anglija|Angliji]], ki ga od leta 1837 zaseda University College v Durhamu, potem ko je bil prej rezidenca durhamskih škofov. Grad, ki je bil leta 1986 skupaj z [[stolnica v Durhamu|durhamsko stolnico]] uvrščen na seznam svetovne dediščine Anglije, je odprt za širšo javnost, vendar le z vodenimi ogledi, saj se uporablja kot delujoča stavba in v njem živi več kot 100 študentov. Grad stoji na vrhu hriba nad reko [[Wear]] na polotoku Durham, nasproti durhamske stolnice (koordinatna koordinata NZ274423). == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Gradnja gradu, ki je imel Normanom najljubšo zasnovo [[Mota (grad)|motte in bailey]], se je začela leta 1072 po ukazu [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], šest let po normanski osvojitvi Anglije in kmalu po tem, ko so Normani prvič prišli na sever. Gradnja je potekala pod nadzorom Waltheofa, grofa Northumbrijskega, dokler se ni uprl Viljemu in bil leta 1076 usmrčen.<ref name=whs>{{cite web| url=https://www.durhamworldheritagesite.com/architecture/castle|title=Durham Castle|publisher=Durham World Heritage Site|access-date=19 September 2019}}</ref> Kamen za nove stavbe so klesali iz pečin pod obzidjem in ga premikali navzgor z vitli.<ref name="Durham of the Prince Bishops">{{cite web |url=https://britishheritage.com/durham-of-the-prince-bishops|title=Durham of the Prince Bishops|publisher=British Heritage|access-date=29 October 2019 }}</ref> Nosilca funkcije škofa Durhama, takratnega škofa Walcherja, je kralj imenoval za izvrševanje kraljeve oblasti v njegovem imenu, grad pa je bil njegov sedež.<ref name=whs/> Walcher je svoj status okrepil z nakupom grofije Northumbria in začel linijo knezoškofov, ki se je nadaljevala, dokler škofje Durhama niso izgubili svojih posvetnih pooblastil v skladu z zakonom o Durhamu (grofija Palatin) iz leta 1836.<ref>{{cite book |date=1836 |title=The Statutes of the United Kingdom of Great Britain and Ireland |url=https://archive.org/details/statutesunitedk34britgoog |quote=bishop of durham temporal Powers by Palatine Act 1836. |publisher=His Majesty's Statute and Law Printers|page=[https://archive.org/details/statutesunitedk34britgoog/page/n164 130]}}</ref> Knezoškofi so imeli pravico zbrati vojsko, pobirati davke in kovati lastne kovance. Široka pooblastila, ki jim jih je podelila angleška krona, so jim omogočila praktično avtonomijo pri obrambi pred škotskimi vdori s severa in notranjimi upori.<ref>{{cite web |url=https://www.durhamworldheritagesite.com/history/prince-bishops |title=The Prince Bishops of Durham |date=11 July 2011 |publisher=Durham World Heritage Site |access-date=5 November 2019 }}</ref> Walcher je nadaljeval z gradnjo gradu kot kombinacijo škofovske palače in obrambne trdnjave. Zgrajeni so bili notranji in zunanji dvorec ter [[Bivalno-obrambni grad|stolp]]. Najstarejše strukture so bile morda lesene, vendar obstajajo dokazi o gradnji iz kamna od konca 11. stoletja.<ref name=unesco>{{cite web|url=https://www.durhamworldheritagesite.com/architecture/castle|title=Durham Castle|publisher=United Nations|access-date=29 October 2019}}</ref> Maja 1080 so grad napadli in štiri dni oblegali uporniki iz Northumbrije, škof Walcher pa je bil ubit. V 12. stoletju je škof Pudsey (Hugh de Puiset) zgradil normanski lok in Galilejo stolnice.<ref>{{cite book |date=1892 |title=The Castle, Durham |url=https://books.google.com/books?id=cEi2GDQxZaAC&q=bishop+pudsey+durham+castle+de+Puiset&pg=PA1 |publisher=T. Caldcleugh |page=1}}</ref> Leta 1177 je angleški kralj [[Henrik II. Angleški|Henrik II.]] po nesoglasju z de Puisetom zasegel grad.<ref>{{cite book |date=1790 |title=The Universal British Directory of Trade, Commerce, and Manufacture |url=https://books.google.com/books?id=UQwHAAAAQAAJ&q=bishop+walcher+durham+prince+killed+in+1080+castle+besieged&pg=PA859 |page=859}}</ref> Druge večje spremembe je v 14. stoletju opravil škof Thomas Hatfield, vključno z obnovo stolpa in povečanjem vzpetine s stolpom.<ref name="Page 1928 64–91">{{cite web|title='The city of Durham: The castle', in A History of the County of Durham: Volume 3 |first=William |last=Page |location=London|year=1928|pages=64–91|publisher= British History Online|url= http://www.british-history.ac.uk/vch/durham/vol3/pp64-91 |access-date= 19 September 2019}}</ref> Grad ima veliko ''Veliko dvorano'', prvotno imenovano jedilnica, ki jo je v začetku 14. stoletja ustvaril škof Antony Bek; škof Hatfield je dodal leseno galerijo za pevce. Dvorano so kasnejši škofi preoblikovali in povečali, nato pa jo zmanjšali.<ref>{{cite web|url=https://www.british-history.ac.uk/vch/durham/vol3/pp64-91|title=The City of Durham - The Castle, 1928|publisher=British History Online|access-date=29 October 2019}}</ref><ref>{{cite book |date=1892 |title=The Castle, Durham |url=https://books.google.com/books?id=cEi2GDQxZaAC&q=bishop+pudsey+durham+castle+de+Puiset&pg=PA1 |publisher=T. Caldcleugh |pages=4–5}}</ref> Danes je dvorana visoka 14 metrov in dolga več kot 30 metrov.<ref name="Page 1928 64–91"/> {{multiple image | total_width = 800 | align = centre | direction = horizontal | image1 = Durham Castle, April 2017 (18) (33687759022).jpg | image2 = Durham Castle, April 2017 (12) (33843774815).jpg | footer = Vhod v veliko dvorano škofa Beka in pogled na notranjost }} === Univerzitetni kolidž === Grad je ostal škofova palača za škofa Durhama, dokler leta 1832 ni postal škofovska rezidenca grad Auckland; sedanji škof ima še vedno pisarne na tem gradu, približno deset milj južneje. Nato je škof William Van Mildert grad Durham podaril Univerzi v Durhamu<ref name="Durham of the Prince Bishops"/> in kasneje postal kolidž.<ref>{{cite web|url=https://www.britainexpress.com/counties/durham/az/durham/castle.htm|title=Durham Castle|publisher=Britain Express|access-date=29 October 2019}}</ref> Kolidž je grad zasedel šele leta 1837, potem ko je naslednji škof Edward Maltby dokončal prenovo stavbe.<ref>{{cite web|url=https://www.dur.ac.uk/van-mildert.college/about/history/william-van-mildert/|title=Van Mildert and the Foundation of Durham University|publisher=Durham University|access-date=19 September 2019}}</ref> Stolnica je bila tarča ''Baedeker Blitza'' oziroma bombardiranja Nemčije, vendar se je izognila napadu, ker se je zgrnila megla in pilotom zakrila pogled.<ref>{{cite web |url=https://www.sundaypost.com/fp/tourist-guidebook-helped-nazis-to-blitz-british-cities/|title=The tourist guidebook that helped Nazis to blitz British cities|date=1 March 2016 |publisher=Fortune |access-date=17 April 2019}}</ref> == Arhitektura in opis == {{wide image|File:Durham Castle from the courtyard.jpg|align-cap=center|800px|Grad Durham z dvorišča}} === Kapele === Normanska kapela je najstarejši dostopni del gradu, zgrajenega okoli leta 1078. Njena arhitektura je angleške narave, verjetno zaradi prisilnega angleškega dela delavcev, ki so jo gradili. V 15. stoletju so bila zaradi razširjenega stolpa skoraj zamašena njena tri okna. Do leta 1841 je bila opuščena, ko so jo uporabljali kot hodnik za dostop do stolpa. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila uporabljena kot poveljniško in opazovalno mesto za kraljeve zračne sile. Kapela je bila kmalu po vojni ponovno posvečena in jo kolidž še vedno uporablja za tedenske bogoslužja.<ref>{{cite web|last=University College chapels|title=History, Chapels of University College, Durham|url=http://www.dur.ac.uk/castle.chapel/history.php|access-date=13 December 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514091804/http://www.dur.ac.uk/castle.chapel/history.php|archive-date=14 May 2011|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Tunstallova kapela, poimenovana po škofu Durhama Cuthbertu Tunstallu, je bila zgrajena v 16. stoletju in se uporablja za bogoslužje znotraj kolidža.<ref>[http://www.dur.ac.uk/castle.chapel/ College Chapels] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130404013226/http://www.dur.ac.uk/castle.chapel/ |date=4 April 2013 }} Retrieved December 2010</ref> V 17. stoletju jo je preuredil škof Cosin.<ref>{{cite book |date=1892 |title=The Castle, Durham |url=https://books.google.com/books?id=cEi2GDQxZaAC&q=bishop+pudsey+durham+castle+de+Puiset&pg=PA1 |publisher=T. Caldcleugh |page=2}}</ref> == Status svetovne dediščine in označbe zgodovinskega seznama == Grad Durham je skupaj z Durhamsko stolnico, ki stoji nedaleč čez Palace Green, uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO.<ref name=whs/><ref>{{NHLE|num=1000089|desc=Durham Castle and Cathedral|access-date=29 October 2019}}</ref> Unescovo poročilo vsebuje podrobnosti o pomembnih vidikih gradu:<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/370/|title=Durham Castle and Cathedral|publisher=UNESCO|access-date=29 October 2019}}</ref> {{quote|Znotraj grajskega območja so poznejše stavbe Durham Palatinata, ki odražajo državljanske odgovornosti in privilegije knezov-škofov. Mednje spadajo škofov dvor (zdaj knjižnica), ubožnice in šole. Palace Green, velik odprt prostor, ki povezuje različne stavbe na tem mestu, je nekoč knezom-škofom nudil prizorišče za procesije in zborovanja, ki so ustrezala njihovemu statusu, in je še danes forum za javne prireditve.}} Sedemnajst elementov gradu je na seznamu, vsi najvišje stopnje, I. To so: stolp, severni in zahodni del obzidja, vhodna vrata, bastion in dvanajst delov grajskega obzidja. == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px"> Durham Castle (27999239856).jpg|Durham Castle 1121383; 1160921; 1322868 The Castle West Range; The Castle North Range; The Keep, Palace Green Durham 20240523 0223 DxO.jpg|Pogled z zraka na grad Durham Durham Castle, April 2017 (2) (33802921566).jpg|Vhod v grad, prenovljen v 18. in 19. stoletju Durham Castle, April 2017 (4) (33802918126).jpg|Prvotni niz velike dvorane s kasnejšimi prilagoditvami Durham Castle window facing towards the Cathedral.jpg|Okno na gradu s pogledom na Palace Green proti stolnici v Durhamu Durham Castle - panoramio - PJMarriott (2).jpg|Panoramski pogled na [[Bivalno-obrambni grad|stolp]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [https://www.dur.ac.uk/durham.castle/ Durham Castle - Durham University] * [https://www.durhamworldheritagesite.com/architecture/castle Durham Castle - Durham World Heritage site] * [https://web.archive.org/web/20140112173805/http://www.widdisons.co.uk/tour/ A Tour of Durham Cathedral & Castle] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gradovi v Angliji]] [[Kategorija:Normanska arhitektura v Angliji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Angliji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni v 11. stoletju]] tdcwzoc07wbs8f6m376oicy11pdxphf De re metallica 0 602978 6678857 2026-05-21T16:43:42Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1344438462|De re metallica]]« 6678857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = De re metallica | title_orig = | translators = [[Herbert Hoover]]<br />[[Lou Henry Hoover]] | image = De re metallica title page 1556.jpg | caption = Title page of 1561 edition | author = [[Georgius Agricola]] | illustrators = | cover_artist = | country = | language = | series = | subjects = | genre = | publisher = | pub_date = 1556 | media_type = | pages = | isbn = 0-486-60006-8 | oclc = 34181557 | preceded_by = | followed_by = }} '''''De re metallica''''' ( [[Latinščina|latinsko]] za ''O naravi kovin'' [ ''mineralov'' ]) je knjiga v latinščini, ki katalogizira znanje na področju [[Rudarstvo|rudarjenja]], rafiniranja in taljenja [[Kovina|kovin]]. Izšla je posmrtno leta 1556 zaradi zamude pri pripravi lesorezov za besedilo. Avtor je bil Georg Bauer, čigar latinizirani psevdonim je bil Georgius Agricola (»Bauer« in »Agricola« sta nemška oziroma latinska beseda za kmeta). Knjiga je ostala avtoritativno besedilo o rudarstvu še 180 let po objavi. Bila je tudi pomembno kemijsko besedilo za tisto obdobje in je pomembna v [[zgodovina kemije|zgodovini kemije]].<ref> {{Navedi knjigo|title=Science and Technology in the Industrial Revolution|url=https://archive.org/details/sciencetechnolog00aemu|last=Musson|last2=Robinson|year=1969|publisher=University of Toronto Press|pages=[https://archive.org/details/sciencetechnolog00aemu/page/26 26], 29|isbn=9780802016379}} </ref> Rudarstvo je bilo običajno prepuščeno profesionalcem, obrtnikom in strokovnjakom, ki niso bili željni deliti izkustvenega znanja, ki so ga nabirali skozi stoletja; to znanje se je prenašalo ustno znotraj majhne skupine tehnikov in rudarskih nadzornikov. V srednjem veku so ti ljudje imeli enako vodilno vlogo kot mojstri gradnje velikih katedral ali pa so bili morda kot alkimisti; majhna, kozmopolitska elita, katere znanje je bilo varovano pred zunanjim svetom. Le redkim piscem se je zdelo vredno pisati o rudarstvu in šele v renesansi se je to začelo spreminjati. Z izboljšanim prevozom in izumom tiskarskega stroja se je znanje širilo veliko hitreje kot prej. Leta 1500 je [[Ulrich Rülein von Calw]] izdal prvo tiskano knjigo, posvečeno rudarskemu inženirstvu, imenovano ''[[Nützlich Bergbüchleyn]]'' (»Koristna rudarska knjižica«). Najpomembnejša dela na tem področju pa je bilo dvanajst knjig ''De Re Metallica''. Agricola je devet let preživel v [[Češka (zgodovinska dežela)|češkem]] mestu [[Jáchymov|Joachimsthal]] (danes Jáchymov na [[Češka|Češkem]]). Po Joachimsthalu je preostanek življenja preživel v [[Chemnitz|Chemnitzu]] na [[Saška|Saškem]], še enem pomembnem rudarskem mestu v [[Češko rudogorje|Češkem rudogorju]]. Knjiga je imela velik vpliv in več kot stoletje po objavi je ''De Re Metallica'' ostala standardno delo, ki se je uporabljalo po vsej Evropi. Nemška rudarska tehnologija, ki jo je opisovalo, je veljala za najnaprednejšo v tistem času, iz kovin izhajajoče bogastvo, pridobljeno v nemških rudarskih okrožjih, pa je vzbujalo zavist mnogih drugih evropskih narodov. Knjiga je bila ponatisnjena v številnih latinskih izdajah, pa tudi v nemških in italijanskih prevodih. Objava v latinščini je pomenila, da jo je lahko bral vsak izobražen Evropejec tistega časa. 292 odličnih ilustracij v lesorezu in podrobni opisi strojev so jo naredili za praktičen priročnik za tiste, ki so želeli posnemati najnovejšo rudarsko tehnologijo. Risbe, po katerih so bili narejeni lesorezi, je naredil umetnik v Joachimsthalu po imenu Blasius Weffring oziroma Basilius Wefring. Lesoreze sta nato v založbi Froben pripravila Hans Rudolf Manuel Deutsch in Zacharias Specklin. Leta 1912 je bil v [[London|Londonu]] zasebno objavljen prvi angleški [[Prevajanje|prevod]] dela ''De Re Metallica''. Prevedla sta ga zakonca [[Herbert Hoover]], rudarski inženir (in pozneje [[predsednik Združenih držav Amerike]] ), <ref name="Hansen">{{Navedi splet|last=Hansen|first=Roger D.|title=Water Wheels|url=http://www.waterhistory.org/histories/waterwheels/waterwheels.pdf|website=waterhistory.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414221333/http://www.waterhistory.org/histories/waterwheels/waterwheels.pdf|archivedate=14 April 2022|date=2005}}</ref> in Lou Henry Hoover, geologinja, latinistka in bodoča prva dama Združenih držav Amerike. Prevod ni pomemben le zaradi jasnosti jezika, temveč tudi zaradi obsežnih opomb, ki podrobno opisujejo klasične reference na področju rudarstva in kovin. Poznejši prevodi v druge jezike, vključno z nemščino, v veliki meri dolgujejo Hooverjevim prevodom, saj njihove opombe podrobno opisujejo težave z Agricolovo iznajdbo več sto latinskih izrazov, s katerimi je zajel srednjeveške nemške rudarske in mlinske izraze, ki jih klasična latinščina ni poznala. Najpomembnejši prevod zunaj angleščine pa je bil tisti, ki ga je objavil [[Nemški muzej, München|Nemški muzej]] v Münchnu. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rudarstvo]] [[Kategorija:Knjige 16. stoletja]] pskdi25pe93bzbg0rd7eb7cw930ujgn 6678859 6678857 2026-05-21T16:47:13Z TadejM 738 prevod infopolja; +zp 6678859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = De re metallica | title_orig = | translators = [[Herbert Hoover]]<br />[[Lou Henry Hoover]] | image = De re metallica title page 1556.jpg | caption = Naslovna stran izdaje iz leta 1561 | author = [[Georgius Agricola]] | illustrators = | cover_artist = | country = | language = | series = | subjects = | genre = | publisher = | pub_date = 1556 | media_type = | pages = | isbn = 0-486-60006-8 | oclc = 34181557 | preceded_by = | followed_by = }} '''''De re metallica''''' ( [[Latinščina|latinsko]] za ''O naravi kovin'' [ ''mineralov'' ]) je knjiga v latinščini, ki katalogizira znanje na področju [[Rudarstvo|rudarjenja]], rafiniranja in taljenja [[Kovina|kovin]]. Izšla je posmrtno leta 1556 zaradi zamude pri pripravi lesorezov za besedilo. Avtor je bil Georg Bauer, čigar latinizirani psevdonim je bil Georgius Agricola (»Bauer« in »Agricola« sta nemška oziroma latinska beseda za kmeta). Knjiga je ostala avtoritativno besedilo o rudarstvu še 180 let po objavi. Bila je tudi pomembno kemijsko besedilo za tisto obdobje in je pomembna v [[zgodovina kemije|zgodovini kemije]].<ref> {{Navedi knjigo|title=Science and Technology in the Industrial Revolution|url=https://archive.org/details/sciencetechnolog00aemu|last=Musson|last2=Robinson|year=1969|publisher=University of Toronto Press|pages=[https://archive.org/details/sciencetechnolog00aemu/page/26 26], 29|isbn=9780802016379}} </ref> Rudarstvo je bilo običajno prepuščeno profesionalcem, obrtnikom in strokovnjakom, ki niso bili željni deliti izkustvenega znanja, ki so ga nabirali skozi stoletja; to znanje se je prenašalo ustno znotraj majhne skupine tehnikov in rudarskih nadzornikov. V srednjem veku so ti ljudje imeli enako vodilno vlogo kot mojstri gradnje velikih katedral ali pa so bili morda kot alkimisti; majhna, kozmopolitska elita, katere znanje je bilo varovano pred zunanjim svetom. Le redkim piscem se je zdelo vredno pisati o rudarstvu in šele v renesansi se je to začelo spreminjati. Z izboljšanim prevozom in izumom tiskarskega stroja se je znanje širilo veliko hitreje kot prej. Leta 1500 je [[Ulrich Rülein von Calw]] izdal prvo tiskano knjigo, posvečeno rudarskemu inženirstvu, imenovano ''[[Nützlich Bergbüchleyn]]'' (»Koristna rudarska knjižica«). Najpomembnejša dela na tem področju pa je bilo dvanajst knjig ''De Re Metallica''. Agricola je devet let preživel v [[Češka (zgodovinska dežela)|češkem]] mestu [[Jáchymov|Joachimsthal]] (danes Jáchymov na [[Češka|Češkem]]). Po Joachimsthalu je preostanek življenja preživel v [[Chemnitz|Chemnitzu]] na [[Saška|Saškem]], še enem pomembnem rudarskem mestu v [[Češko rudogorje|Češkem rudogorju]]. Knjiga je imela velik vpliv in več kot stoletje po objavi je ''De Re Metallica'' ostala standardno delo, ki se je uporabljalo po vsej Evropi. Nemška rudarska tehnologija, ki jo je opisovalo, je veljala za najnaprednejšo v tistem času, iz kovin izhajajoče bogastvo, pridobljeno v nemških rudarskih okrožjih, pa je vzbujalo zavist mnogih drugih evropskih narodov. Knjiga je bila ponatisnjena v številnih latinskih izdajah, pa tudi v nemških in italijanskih prevodih. Objava v latinščini je pomenila, da jo je lahko bral vsak izobražen Evropejec tistega časa. 292 odličnih ilustracij v lesorezu in podrobni opisi strojev so jo naredili za praktičen priročnik za tiste, ki so želeli posnemati najnovejšo rudarsko tehnologijo. Risbe, po katerih so bili narejeni lesorezi, je naredil umetnik v Joachimsthalu po imenu Blasius Weffring oziroma Basilius Wefring. Lesoreze sta nato v založbi Froben pripravila Hans Rudolf Manuel Deutsch in Zacharias Specklin. Leta 1912 je bil v [[London|Londonu]] zasebno objavljen prvi angleški [[Prevajanje|prevod]] dela ''De Re Metallica''. Prevedla sta ga zakonca [[Herbert Hoover]], rudarski inženir (in pozneje [[predsednik Združenih držav Amerike]] ), <ref name="Hansen">{{Navedi splet|last=Hansen|first=Roger D.|title=Water Wheels|url=http://www.waterhistory.org/histories/waterwheels/waterwheels.pdf|website=waterhistory.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414221333/http://www.waterhistory.org/histories/waterwheels/waterwheels.pdf|archivedate=14 April 2022|date=2005}}</ref> in Lou Henry Hoover, geologinja, latinistka in bodoča prva dama Združenih držav Amerike. Prevod ni pomemben le zaradi jasnosti jezika, temveč tudi zaradi obsežnih opomb, ki podrobno opisujejo klasične reference na področju rudarstva in kovin. Poznejši prevodi v druge jezike, vključno z nemščino, v veliki meri dolgujejo Hooverjevim prevodom, saj njihove opombe podrobno opisujejo težave z Agricolovo iznajdbo več sto latinskih izrazov, s katerimi je zajel srednjeveške nemške rudarske in mlinske izraze, ki jih klasična latinščina ni poznala. Najpomembnejši prevod zunaj angleščine pa je bil tisti, ki ga je objavil [[Nemški muzej, München|Nemški muzej]] v Münchnu. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Georgius Agricola}} {{commons category|De re metallica}} {{Wikisourcelang|la|Liber:Agricola De re metallica.djvu|''De re metallica''}} * [https://echo.mpiwg-berlin.mpg.de/ECHOdocuView?url=%2Fpermanent%2Flibrary%2F5CTEBAHQ%2Findex.meta&viewMode=text&pn=7&viewLayer=dict Izvirno besedilo ''De re metallica'' (latinska različica)] * {{Gutenberg | no= 38015| name= De Re Metallica, Translated by Herbert and Lou Hoover from the First Latin Edition of 1556 by Georg Agricola}} * [https://www.flickr.com/photos/bookhistorian/albums/72157682587188056 Vse ilustracije izdaje iz leta 1561 v visoki ločljivosti] {{Authority control}} [[Kategorija:Rudarstvo]] [[Kategorija:Knjige 16. stoletja]] 3g7sfeyztwl8smmnh00tnj0hzdc8om9 6678860 6678859 2026-05-21T16:49:34Z TadejM 738 poenotenje zapisa: De Re Metallica > De re metallica 6678860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = De re metallica | title_orig = | translators = [[Herbert Hoover]]<br />[[Lou Henry Hoover]] | image = De re metallica title page 1556.jpg | caption = Naslovna stran izdaje iz leta 1561 | author = [[Georgius Agricola]] | illustrators = | cover_artist = | country = | language = | series = | subjects = | genre = | publisher = | pub_date = 1556 | media_type = | pages = | isbn = 0-486-60006-8 | oclc = 34181557 | preceded_by = | followed_by = }} '''''De re metallica''''' ( [[Latinščina|latinsko]] za ''O naravi kovin'' [ ''mineralov'' ]) je knjiga v latinščini, ki katalogizira znanje na področju [[Rudarstvo|rudarjenja]], rafiniranja in taljenja [[Kovina|kovin]]. Izšla je posmrtno leta 1556 zaradi zamude pri pripravi lesorezov za besedilo. Avtor je bil Georg Bauer, čigar latinizirani psevdonim je bil Georgius Agricola (»Bauer« in »Agricola« sta nemška oziroma latinska beseda za kmeta). Knjiga je ostala avtoritativno besedilo o rudarstvu še 180 let po objavi. Bila je tudi pomembno kemijsko besedilo za tisto obdobje in je pomembna v [[zgodovina kemije|zgodovini kemije]].<ref> {{Navedi knjigo|title=Science and Technology in the Industrial Revolution|url=https://archive.org/details/sciencetechnolog00aemu|last=Musson|last2=Robinson|year=1969|publisher=University of Toronto Press|pages=[https://archive.org/details/sciencetechnolog00aemu/page/26 26], 29|isbn=9780802016379}} </ref> Rudarstvo je bilo običajno prepuščeno profesionalcem, obrtnikom in strokovnjakom, ki niso bili željni deliti izkustvenega znanja, ki so ga nabirali skozi stoletja; to znanje se je prenašalo ustno znotraj majhne skupine tehnikov in rudarskih nadzornikov. V srednjem veku so ti ljudje imeli enako vodilno vlogo kot mojstri gradnje velikih katedral ali pa so bili morda kot alkimisti; majhna, kozmopolitska elita, katere znanje je bilo varovano pred zunanjim svetom. Le redkim piscem se je zdelo vredno pisati o rudarstvu in šele v renesansi se je to začelo spreminjati. Z izboljšanim prevozom in izumom tiskarskega stroja se je znanje širilo veliko hitreje kot prej. Leta 1500 je [[Ulrich Rülein von Calw]] izdal prvo tiskano knjigo, posvečeno rudarskemu inženirstvu, imenovano ''[[Nützlich Bergbüchleyn]]'' (»Koristna rudarska knjižica«). Najpomembnejša dela na tem področju pa je bilo dvanajst knjig ''De re metallica''. Agricola je devet let preživel v [[Češka (zgodovinska dežela)|češkem]] mestu [[Jáchymov|Joachimsthal]] (danes Jáchymov na [[Češka|Češkem]]). Po Joachimsthalu je preostanek življenja preživel v [[Chemnitz|Chemnitzu]] na [[Saška|Saškem]], še enem pomembnem rudarskem mestu v [[Češko rudogorje|Češkem rudogorju]]. Knjiga je imela velik vpliv in več kot stoletje po objavi je ''De re metallica'' ostala standardno delo, ki se je uporabljalo po vsej Evropi. Nemška rudarska tehnologija, ki jo je opisovalo, je veljala za najnaprednejšo v tistem času, iz kovin izhajajoče bogastvo, pridobljeno v nemških rudarskih okrožjih, pa je vzbujalo zavist mnogih drugih evropskih narodov. Knjiga je bila ponatisnjena v številnih latinskih izdajah, pa tudi v nemških in italijanskih prevodih. Objava v latinščini je pomenila, da jo je lahko bral vsak izobražen Evropejec tistega časa. 292 odličnih ilustracij v lesorezu in podrobni opisi strojev so jo naredili za praktičen priročnik za tiste, ki so želeli posnemati najnovejšo rudarsko tehnologijo. Risbe, po katerih so bili narejeni lesorezi, je naredil umetnik v Joachimsthalu po imenu Blasius Weffring oziroma Basilius Wefring. Lesoreze sta nato v založbi Froben pripravila Hans Rudolf Manuel Deutsch in Zacharias Specklin. Leta 1912 je bil v [[London|Londonu]] zasebno objavljen prvi angleški [[Prevajanje|prevod]] dela ''De re metallica''. Prevedla sta ga zakonca [[Herbert Hoover]], rudarski inženir (in pozneje [[predsednik Združenih držav Amerike]] ), <ref name="Hansen">{{Navedi splet|last=Hansen|first=Roger D.|title=Water Wheels|url=http://www.waterhistory.org/histories/waterwheels/waterwheels.pdf|website=waterhistory.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414221333/http://www.waterhistory.org/histories/waterwheels/waterwheels.pdf|archivedate=14 April 2022|date=2005}}</ref> in Lou Henry Hoover, geologinja, latinistka in bodoča prva dama Združenih držav Amerike. Prevod ni pomemben le zaradi jasnosti jezika, temveč tudi zaradi obsežnih opomb, ki podrobno opisujejo klasične reference na področju rudarstva in kovin. Poznejši prevodi v druge jezike, vključno z nemščino, v veliki meri dolgujejo Hooverjevim prevodom, saj njihove opombe podrobno opisujejo težave z Agricolovo iznajdbo več sto latinskih izrazov, s katerimi je zajel srednjeveške nemške rudarske in mlinske izraze, ki jih klasična latinščina ni poznala. Najpomembnejši prevod zunaj angleščine pa je bil tisti, ki ga je objavil [[Nemški muzej, München|Nemški muzej]] v Münchnu. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Georgius Agricola}} {{commons category|De re metallica}} {{Wikisourcelang|la|Liber:Agricola De re metallica.djvu|''De re metallica''}} * [https://echo.mpiwg-berlin.mpg.de/ECHOdocuView?url=%2Fpermanent%2Flibrary%2F5CTEBAHQ%2Findex.meta&viewMode=text&pn=7&viewLayer=dict Izvirno besedilo ''De re metallica'' (latinska različica)] * {{Gutenberg | no= 38015| name= De Re Metallica, Translated by Herbert and Lou Hoover from the First Latin Edition of 1556 by Georg Agricola}} * [https://www.flickr.com/photos/bookhistorian/albums/72157682587188056 Vse ilustracije izdaje iz leta 1561 v visoki ločljivosti] {{Authority control}} [[Kategorija:Rudarstvo]] [[Kategorija:Knjige 16. stoletja]] tn74z3sesxeha1p175vyjm05rbe6cs1 6678862 6678860 2026-05-21T17:06:21Z TadejM 738 slog 6678862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = De re metallica | title_orig = | translators = [[Herbert Hoover]]<br />[[Lou Henry Hoover]] | image = De re metallica title page 1556.jpg | caption = Naslovna stran izdaje iz leta 1561 | author = [[Georgius Agricola]] | illustrators = | cover_artist = | country = | language = | series = | subjects = | genre = | publisher = | pub_date = 1556 | media_type = | pages = | isbn = 0-486-60006-8 | oclc = 34181557 | preceded_by = | followed_by = }} '''''De re metallica''''' ( [[Latinščina|latinsko]] za ''O naravi kovin'' [ ''mineralov'' ]) je knjiga v latinščini, ki katalogizira znanje na področju [[Rudarstvo|rudarjenja]], rafiniranja in taljenja [[Kovina|kovin]]. Izšla je posmrtno leta 1556 zaradi zamude pri pripravi lesorezov za besedilo. Avtor je bil Georg Bauer, čigar latinizirani psevdonim je bil Georgius Agricola (»Bauer« in »Agricola« sta nemška in latinska beseda za kmeta). Knjiga je ostala avtoritativno besedilo o rudarstvu še 180 let po objavi. Bila je tudi pomembno kemijsko besedilo za tisto obdobje in je pomembna v [[zgodovina kemije|zgodovini kemije]].<ref> {{Navedi knjigo|title=Science and Technology in the Industrial Revolution|url=https://archive.org/details/sciencetechnolog00aemu|last=Musson|last2=Robinson|year=1969|publisher=University of Toronto Press|pages=[https://archive.org/details/sciencetechnolog00aemu/page/26 26], 29|isbn=9780802016379}} </ref> Rudarstvo je bilo običajno prepuščeno profesionalcem, obrtnikom in strokovnjakom, ki niso bili željni deliti izkustvenega znanja, ki so ga nabirali skozi stoletja; to znanje se je prenašalo ustno znotraj majhne skupine tehnikov in rudarskih nadzornikov. V srednjem veku so ti ljudje imeli enako vodilno vlogo kot mojstri gradnje velikih katedral ali pa so bili morda kot alkimisti; majhna, kozmopolitska elita, katere znanje je bilo varovano pred zunanjim svetom. Le redkim piscem se je zdelo vredno pisati o rudarstvu in šele v renesansi se je to začelo spreminjati. Z izboljšanim prevozom in izumom tiskarskega stroja se je znanje širilo veliko hitreje kot prej. Leta 1500 je [[Ulrich Rülein von Calw]] izdal prvo tiskano knjigo, posvečeno rudarskemu inženirstvu, imenovano ''[[Nützlich Bergbüchleyn]]'' (»Koristna rudarska knjižica«). Najpomembnejša dela na tem področju pa je bilo dvanajst knjig ''De re metallica''. Agricola je devet let preživel v [[Češka (zgodovinska dežela)|češkem]] mestu [[Jáchymov|Joachimsthal]] (danes Jáchymov na [[Češka|Češkem]]). Po Joachimsthalu je preostanek življenja preživel v [[Chemnitz|Chemnitzu]] na [[Saška|Saškem]], še enem pomembnem rudarskem mestu v [[Češko rudogorje|Češkem rudogorju]]. Knjiga je imela velik vpliv in več kot stoletje po objavi je ''De re metallica'' ostala standardno delo, ki se je uporabljalo po vsej Evropi. Nemška rudarska tehnologija, ki jo je opisovalo, je veljala za najnaprednejšo v tistem času, iz kovin izhajajoče bogastvo, pridobljeno v nemških rudarskih okrožjih, pa je vzbujalo zavist mnogih drugih evropskih narodov. Knjiga je bila ponatisnjena v številnih latinskih izdajah, pa tudi v nemških in italijanskih prevodih. Objava v latinščini je pomenila, da jo je lahko bral vsak izobražen Evropejec tistega časa. 292 odličnih ilustracij v lesorezu in podrobni opisi strojev so jo naredili za praktičen priročnik za tiste, ki so želeli posnemati najnovejšo rudarsko tehnologijo. Risbe, po katerih so bili narejeni lesorezi, je naredil umetnik v Joachimsthalu po imenu Blasius Weffring oziroma Basilius Wefring. Lesoreze sta nato v založbi Froben pripravila Hans Rudolf Manuel Deutsch in Zacharias Specklin. Leta 1912 je bil v [[London|Londonu]] zasebno objavljen prvi angleški [[Prevajanje|prevod]] dela ''De re metallica''. Prevedla sta ga zakonca [[Herbert Hoover]], rudarski inženir (in pozneje [[predsednik Združenih držav Amerike]] ), <ref name="Hansen">{{Navedi splet|last=Hansen|first=Roger D.|title=Water Wheels|url=http://www.waterhistory.org/histories/waterwheels/waterwheels.pdf|website=waterhistory.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414221333/http://www.waterhistory.org/histories/waterwheels/waterwheels.pdf|archivedate=14 April 2022|date=2005}}</ref> in Lou Henry Hoover, geologinja, latinistka in bodoča prva dama Združenih držav Amerike. Prevod ni pomemben le zaradi jasnosti jezika, temveč tudi zaradi obsežnih opomb, ki podrobno opisujejo klasične reference na področju rudarstva in kovin. Poznejši prevodi v druge jezike, vključno z nemščino, v veliki meri dolgujejo Hooverjevim prevodom, saj njihove opombe podrobno opisujejo težave z Agricolovo iznajdbo več sto latinskih izrazov, s katerimi je zajel srednjeveške nemške rudarske in mlinske izraze, ki jih klasična latinščina ni poznala. Najpomembnejši prevod zunaj angleščine pa je bil tisti, ki ga je objavil [[Nemški muzej, München|Nemški muzej]] v Münchnu. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Georgius Agricola}} {{commons category|De re metallica}} {{Wikisourcelang|la|Liber:Agricola De re metallica.djvu|''De re metallica''}} * [https://echo.mpiwg-berlin.mpg.de/ECHOdocuView?url=%2Fpermanent%2Flibrary%2F5CTEBAHQ%2Findex.meta&viewMode=text&pn=7&viewLayer=dict Izvirno besedilo ''De re metallica'' (latinska različica)] * {{Gutenberg | no= 38015| name= De Re Metallica, Translated by Herbert and Lou Hoover from the First Latin Edition of 1556 by Georg Agricola}} * [https://www.flickr.com/photos/bookhistorian/albums/72157682587188056 Vse ilustracije izdaje iz leta 1561 v visoki ločljivosti] {{Authority control}} [[Kategorija:Rudarstvo]] [[Kategorija:Knjige 16. stoletja]] e80b9s2m837b5awkuvm7vyvc0q1bl3h Pogovor:De re metallica 1 602979 6678858 2026-05-21T16:45:01Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{prevedena stran|en|De re metallica|version=1344438462}}« 6678858 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|De re metallica|version=1344438462}} 4g88qjc1l6qr88evv158ymk4jgr585i Nada Miletić 0 602980 6678881 2026-05-21T18:18:20Z Yerpo 8417 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1342615081|Nada Miletić]]« 6678881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|employer=[[Narodni muzej Bosne in Hercegovine]]}} '''Nada Miletić''', bosansko-hercegovska [[Zgodovinar|zgodovinarka]], [[Zgodovina umetnosti|umetnostna zgodovinarka]] in [[Arheologija|arheologinja]], * [[1925]], † [[2002]]. Delovala je kot znanstvena sodelavka Narodnega muzeja Bosne in Hercegovine in pionirka preučevanja obdobja preseljevanja ljudstev v bosanski arheologiji. == Delo == [[Slika:Medieval_tombstones_around_National_Museum_of_Bosnia_and_Herzegovina.JPG|sličica|Srednjeveški nagrobniki okoli Narodnega muzeja Bosne in Hercegovine]] Miletić je vso svojo kariero delala v Narodnem muzeju Bosne in Hercegovine.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-04-23|title=MuseumWeek in the National Museum of BH: #WomenMW|url=https://www.zemaljskimuzej.ba/en/news/museumweek-national-museum-bh-womenmw|accessdate=2022-01-20|website=Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine|language=en}}</ref> Kot arheologinja je uveljavila študij [[Preseljevanje ljudstev|obdobja preseljevanja ljudstev]] in zgodnjeslovanskega obdobja v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter razširila muzejske zbirke.<ref name=":1" /> Kot [[Medievist|medievistka]] se je ukvarjala z zgodovino srednjeveškega nakita in umetnosti, s posebnim poudarkom na srednjeveških nagrobnikih, znanih kot [[Steček|stečki]].<ref name=":1" /> Njena razstava o srednjeveškem nakitu je bila del praznovanja 75. obletnice muzeja. Napisala poglavje o Bosni v zgodnjem srednjem veku za monografijo ''Kulturna istorija Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do pada ovih zemalja pod osmansko vlast,'' temeljno delo, ki je vključevalo prispevke zgodovinarjev regije, kot so [[Alojz Benac]], [[Đuro Basler]], [[Borivoj Čović]], [[Esad Pašalić]] in Pavao Anđelić.<ref>{{Navedi časopis|last=Buzov|first=Marija|date=1985-11-01|title=Alojz Benac, Đuro Basler, Borivoj Čović, Esad Pašalić, Nada Miletić, Pavao Anđelić: Kulturna istorija Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do pada ovih zemalja pod osmansku vlast, "Veselin Masleša", Drudo prerađeno i dopunjeno izdanje, Sarajevo 1984., str. 589 + 207 slika (crteži, tlocrti, planovi i fotografije) + literatura + sažeci na engleskom i ruskom jeziku.|url=https://hrcak.srce.hr/1084|journal=Prilozi Instituta Za Arheologiju U Zagrebu|language=hr|volume=2|issue=|pages=59–60|issn=1330-0644}}</ref> Bila je tudi strokovnjakinja za [[bogomilstvo]], slovansko ločino iz desetega stoletja. Kot arheologjnja je delala na številnih najdiščih, kar vključuje 800 grobov iz najdišča Čipuljić pri Bugojnem, v Glasincu<ref name="Basler">{{Navedi splet|title=Alojz Benac-Đuro Basler-Borivoj Ćović-Esad Pašalić-Nada Miletić-Pavao Anđelić - KULTURNA ISTORIJA BOSNE I HERCEGOVINE|url=https://de.scribd.com/doc/177015405/Kulturna-Istorija-BiH|accessdate=18 January 2022|website=Veselin Masleša, Sarajevo, 1966}}{{Mrtva povezava|date=January 2022|bot=InternetArchiveBot}}</ref> in Brijesnici. Vodila je izkopavanja na Gomjenici.<ref>{{Navedi časopis|last=Tomičić|first=Željko|date=2007-12-10|title=Beitrag zu Erkenntnissen uber die Chronoiogie des friihmittelalterlichen Graberfeldes Gornjenica|url=https://hrcak.srce.hr/clanak/121176|journal=Starohrvatska Prosvjeta|language=hr|volume=III|issue=34|pages=151–197|issn=0351-4536}}</ref> Umrla je leta 2002 v 79. letu starosti. [[Lidija Fekeža]] jo je v osmrtnici opisala kot predstavnico »izjemne generacije arheologov«.<ref name=":0" /> == Historiografija == Za Miletić se je srednji vek začel v šestem stoletju – datiranje, ki so ga izpodbijali kasnejši zgodovinarji, kot je Đuro Basler. Z Alojzom Benacem sta pojav stečkov datirala v trinajsto stoletje, vendar je to datiranje predmet razprav, zlasti med Šefikom Bešlagićem in Dubravkom Lovrenovićem, ki nagrobnike datirata v sredino dvanajstega stoletja.<ref>{{Navedi časopis|last=Begović|first=Azra|date=2020-09-06|title=Echoes of the Culture of Remembrance in the Posthumous Memorialisation of the Bosnian Nobility|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/sofo-2020-790110/html|journal=Südost-Forschungen|language=de|volume=79|issue=1|pages=151–169|doi=10.1515/sofo-2020-790110|issn=2364-9321|url-access=subscription}}</ref> == Izbrana dela == * ''Umjetnost stećaka'' (Zemaljski muzej, 1965) * ''Nekropola u selu Mihaljevićima kod Rajlovca'' * Miletić, Nada. "Reljefna plošča iz Carevega polja kod Jajca." ''Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja'' 32 (2002): 493–507. == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Miletić, Nada}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski arheologi]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski zgodovinarji]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski umetnostni zgodovinarji]] pn0b9lgu2gyitym5ky4q6qa5zpvtaet 6678882 6678881 2026-05-21T18:21:41Z Yerpo 8417 pospravljanje 6678882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|employer=[[Narodni muzej Bosne in Hercegovine]]}} '''Nada Miletić''', bosansko-hercegovska [[Zgodovinar|zgodovinarka]], [[Zgodovina umetnosti|umetnostna zgodovinarka]] in [[Arheologija|arheologinja]], * [[1925]], [[Prijedor]], † [[8. oktober]] [[2002]], [[Sarajevo]].<ref name=":0">{{cite journal |last=Fekeža |first=Lidija |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=607913 |title=Nada Miletić (1925-2002) |journal=Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja |volume=34 |year=2005 |pages=309–310}}</ref> Delovala je kot znanstvena sodelavka [[Narodni muzej Bosne in Hercegovine|Narodnega muzeja Bosne in Hercegovine]] in velja za pionirko preučevanja obdobja preseljevanja ljudstev v bosanski arheologiji. == Delo == [[Slika:Medieval_tombstones_around_National_Museum_of_Bosnia_and_Herzegovina.JPG|sličica|Srednjeveški nagrobniki okoli Narodnega muzeja Bosne in Hercegovine]] Miletić je vso svojo kariero delala v Narodnem muzeju Bosne in Hercegovine.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-04-23|title=MuseumWeek in the National Museum of BH: #WomenMW|url=https://www.zemaljskimuzej.ba/en/news/museumweek-national-museum-bh-womenmw|accessdate=2022-01-20|website=Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine|language=en}}</ref> Kot arheologinja je uveljavila študij [[Preseljevanje ljudstev|obdobja preseljevanja ljudstev]] in zgodnjeslovanskega obdobja v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter razširila muzejske zbirke.<ref name=":1" /> Kot [[Medievist|medievistka]] se je ukvarjala z zgodovino srednjeveškega nakita in umetnosti, s posebnim poudarkom na srednjeveških nagrobnikih, znanih kot [[Steček|stečki]].<ref name=":1" /> Njena razstava o srednjeveškem nakitu je bila del praznovanja 75. obletnice muzeja. Napisala poglavje o Bosni v zgodnjem srednjem veku za monografijo ''Kulturna istorija Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do pada ovih zemalja pod osmansko vlast,'' temeljno delo, ki je vključevalo prispevke zgodovinarjev regije, kot so [[Alojz Benac]], [[Đuro Basler]], [[Borivoj Čović]], [[Esad Pašalić]] in Pavao Anđelić.<ref>{{Navedi časopis|last=Buzov|first=Marija|date=1985-11-01|title=Alojz Benac, Đuro Basler, Borivoj Čović, Esad Pašalić, Nada Miletić, Pavao Anđelić: Kulturna istorija Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do pada ovih zemalja pod osmansku vlast, "Veselin Masleša", Drudo prerađeno i dopunjeno izdanje, Sarajevo 1984., str. 589 + 207 slika (crteži, tlocrti, planovi i fotografije) + literatura + sažeci na engleskom i ruskom jeziku.|url=https://hrcak.srce.hr/1084|journal=Prilozi Instituta Za Arheologiju U Zagrebu|language=hr|volume=2|issue=|pages=59–60|issn=1330-0644}}</ref> Bila je tudi strokovnjakinja za [[bogomilstvo]], slovansko ločino iz desetega stoletja. Kot arheologjnja je delala na številnih najdiščih, kar vključuje 800 grobov iz najdišča Čipuljić pri Bugojnem, v Glasincu<ref name="Basler">{{Navedi splet|title=Alojz Benac-Đuro Basler-Borivoj Ćović-Esad Pašalić-Nada Miletić-Pavao Anđelić - KULTURNA ISTORIJA BOSNE I HERCEGOVINE|url=https://de.scribd.com/doc/177015405/Kulturna-Istorija-BiH|accessdate=18 January 2022|website=Veselin Masleša, Sarajevo, 1966}}{{Mrtva povezava|date=January 2022|bot=InternetArchiveBot}}</ref> in Brijesnici. Vodila je izkopavanja na Gomjenici.<ref>{{Navedi časopis|last=Tomičić|first=Željko|date=2007-12-10|title=Beitrag zu Erkenntnissen uber die Chronoiogie des friihmittelalterlichen Graberfeldes Gornjenica|url=https://hrcak.srce.hr/clanak/121176|journal=Starohrvatska Prosvjeta|language=hr|volume=III|issue=34|pages=151–197|issn=0351-4536}}</ref> Umrla je leta 2002 v 79. letu starosti. [[Lidija Fekeža]] jo je v osmrtnici opisala kot predstavnico »izjemne generacije arheologov«.<ref name=":0" /> === Historiografija === Za Miletić se je srednji vek začel v šestem stoletju – datiranje, ki so ga izpodbijali kasnejši zgodovinarji, kot je Đuro Basler. Z Alojzom Benacem sta pojav stečkov datirala v trinajsto stoletje, vendar je to datiranje predmet razprav, zlasti med Šefikom Bešlagićem in Dubravkom Lovrenovićem, ki nagrobnike datirata v sredino dvanajstega stoletja.<ref>{{Navedi časopis|last=Begović|first=Azra|date=2020-09-06|title=Echoes of the Culture of Remembrance in the Posthumous Memorialisation of the Bosnian Nobility|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/sofo-2020-790110/html|journal=Südost-Forschungen|language=de|volume=79|issue=1|pages=151–169|doi=10.1515/sofo-2020-790110|issn=2364-9321|url-access=subscription}}</ref> == Izbrana dela == * ''Umjetnost stećaka'' (Zemaljski muzej, 1965) * ''Nekropola u selu Mihaljevićima kod Rajlovca'' * Miletić, Nada. "Reljefna plošča iz Carevega polja kod Jajca." ''Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja'' 32 (2002): 493–507. == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-zgodovinar}} {{DEFAULTSORT:Miletić, Nada}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski arheologi]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski zgodovinarji]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski umetnostni zgodovinarji]] po8uwvjr53myaaf87fr4iq1lkv53lmg Pogovor:Nada Miletić 1 602981 6678886 2026-05-21T18:23:08Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6678886 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=znanost |tema2=ženske |država=Bosna in Hercegovina}} 2nnnhlp3m2wb5ch647mko10pgi95ncb Kategorija:Bosansko-hercegovski arheologi 14 602982 6678889 2026-05-21T18:29:08Z Yerpo 8417 n 6678889 wikitext text/x-wiki {{ktgr|bosansko-hercegovskih arheologih}} [[Kategorija:Arheologi po narodnosti]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski znanstveniki|Arheologi]] q1fsw8nxwy6h7ew8h8wxzqm9nwoq0ex Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije 4 602983 6678901 2026-05-21T19:16:07Z Yerpo 8417 n 6678901 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 56 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) == Razprava == hn2lubnk731j0k9fj3ueowghtihibmv 6678913 6678901 2026-05-21T19:34:34Z ModriDirkac 89613 /* Glasovi */ Glas 6678913 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 56 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) == Razprava == gb6jfcg5bomi7zdcgpowtowm2m8cnms 6679039 6678913 2026-05-22T08:07:54Z Radek 89714 /* Predmet glasovanja */ 6679039 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 56 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) == Razprava == iu3yivlj5s1flvwxl5b3vpsj8g0o69k 6679150 6679039 2026-05-22T11:55:44Z Janezdrilc 3152 /* Predmet glasovanja */ za 6679150 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) == Razprava == 5p1kdd8hisyost87ehnjvaz7n3r303m Hajduk Veljko 0 602984 6678935 2026-05-21T20:45:50Z Octopus 13285 oseba 6678935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name = Veljko Petrović<br />Вељко Петровић |image = Veljko Petrović.jpg |caption = Uroš Knežević (1852): Hajduk Veljko |nickname = Hajduk Veljko<br />Хајдук Вељко |birth_date = 1780 |birth_place = [[Lenovac]], okolica [[Zaječar]]ja, [[Osmansko cesarstvo]], zdaj [[Srbija]]) |death_date = 1813 (star 33 let) |death_place = [[Negotin]], revolucionarna Srbija |allegiance = {{flagicon image|Flag of Revolutionary Serbia.svg}} [[Prva srbska vstaja|Revolucionarna Srbija]] |service_years = 1803–1813 |rank = [[buljukbaša]], [[buljbaša]], [[vojvoda]] |unit = enota Stanoja Glavaša (1804)<br />Vulićevićeva enota (1804–1807)<br />vojska doline [[Timok]]a |battles = [[prva srbska vstaja]] }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1780]] [[Kategorija:Rojeni leta 1813]] [[Kategorija:Prva srbska vstaja]] qyvddfsdr44tv72zervkvtoh4i6ee2a 6679030 6678935 2026-05-22T07:48:03Z Octopus 13285 nadaljevanje 6679030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name = Veljko Petrović<br />Вељко Петровић |image = Veljko Petrović.jpg |caption = Uroš Knežević (1852): Hajduk Veljko |nickname = Hajduk Veljko<br />Хајдук Вељко |birth_date = 1780 |birth_place = [[Lenovac]], okolica [[Zaječar]]ja, [[Osmansko cesarstvo]], zdaj [[Srbija]]) |death_date = 1813 (star 33 let) |death_place = [[Negotin]], revolucionarna Srbija |allegiance = {{flagicon image|Flag of Revolutionary Serbia.svg}} [[Prva srbska vstaja|Revolucionarna Srbija]] |service_years = 1803–1813 |rank = [[buljukbaša]], [[buljbaša]], [[vojvoda]] |unit = enota Stanoja Glavaša (1804)<br />Vulićevićeva enota (1804–1807)<br />vojska doline [[Timok]]a |battles = [[prva srbska vstaja]] }} '''Veljko Petrović''' ([[Srbščina|srbsko]]: Вељко Петровић, Veljko Petrović), znan preprosto kot '''Hajduk Veljko''' (srbsko: Хајдук Вељко), je bil eden od vojvod srbskih vstajniških sil v [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Bil je eden najvidnejših voditeljev upora, zadolžen za območje [[Negotin]]a, * okoli [[1780]], † [[1813]]. ==Biografija== ===Zgodnje življenje=== Rojen je bil v [[Lenovac|Lenovcu]] blizu [[Zaječar]]ja<ref name=Vojska>Vojska, Vol. 13, Issue 622–630 (2004)</ref> v nahiji Crna Reka v družini Petra in Petrinje.{{sfn|Nenadović|1884|p=735}} Imel je mlajša brata Milutina in Miljka.{{sfn|Nenadović|1884|p=735}} Očeta so imenovali Sirenjar Petar (slovensko: Peter Sirar) zaradi velike črede živine in velike količine sira, ki ga je prodajal.<ref name=Nikolic56>[https://books.google.com/books?id=EdPfZd51GmUC Nikolić 1898, p. 56]</ref><ref name=Nenadovic-736>[https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ Nenadović 1884, p. 736]</ref> Oče je bil zelo miren človek, Veljko pa neubogljiv otrok.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Veljko je v mladosti pasel živino{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} in postal celo čobanbaša, glavni pastir med lokalnimi pastirji.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Lokalni Turki so pogosto obiskovali njihovo hišo in pri njih jedli, pili in kupovali sir, maslo in mleko.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} [[Krdžali]] (osmanski razbojniki) Osmana Pazvantoğluja, ki jih je sultan označil za upornike, so se sprva borili s sultanovi četami pri Crni reki, nato pa so začeli napadati lokalne Turke, zveste sultanu, ter požgali in opustošili več vasi v regiji, vključno z Lenovcem.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Nasilje je Veljka, starega komaj 15 let, spodbudilo, da je zapustil starše in brata in se odpravil v [[Vidin]].{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Tam je bil nekaj časa pastir, potem pa je odšel v [[Požarevac]], kjer ga je požarevski vojvoda zaposlil za pripravo hrane.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ko je za veliko noč s prijatelji plesal kolo in pozabil pripraviti pomembno večerjo za svojega gospodarja,{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} ga je gospodar pretepel. Veljko je zato pobegnil in se vključil v hajduško tolpo Stanoja Glavaša.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Zimo 1803/1804 je preživel kot pastir pri nekem hajduškem pristašu v Duboni v Smederevski nahiji.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} V vasi je spoznal Marijo, vdovo in Glavaševo sorodnico, se z njo poročil in se preselil k njej.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Nedolgo po poroki je prišlo januarja 1804 do [[Pokol knezov|pokola knezov]], v katerem je janičarska vojaška hunta [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] usmrtila pomembne srbske voditelje.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ti isti janičarji so pod vodstvom [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk Alije]] 15. decembra 1801 umorili sandžak-bega [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]] in prevzeli oblast nad sandžakom. Kot odgovor na usmrtitve je srbsko prebivalstvo brez osrednje vodilne osebnosti organiziralo samoobrambo in spontano napadlo janičarje.{{sfn|Jelavić||p=196}} ===Prva srbska vstaja=== Ko je Veljko izvedel za Karađorđevo organiziranje upora, se je pridružil Glavaševim hajdukom.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Med Karađorđevim obiskom Orašaca na srečanju Gospodovem 2. februarja 1804, so ljudstvo, Stanoje Glavaš, Janko Katić, Vasa Čarapić, Vule Ilić in drugi Karađorđa izbrali za vrhovnega poglavarja srbskega naroda. Med prisotnimi je bil tudi Veljko.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ko je upor rasel in se širil, se je previdni Glavaš odločil umakniti, Veljko pa se je pridružil smederevskemu vojvodi Đuši Vulićeviću, ki se je boril proti Osmanom.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Jeseni 1805 so Turki v Smederevu ubili vojvodo Đušo.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Karađorđe je na njegovo mesto postavil Đušovega mlajšega brata Vujico Vulićevića.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Veljko je postal eden od Vučečićevih buljukbašev, vodij manših skupin upornikov.{{sfn|Nenadović|1884|p=737}} Hajduk Veljko se je leta 1806 z Vujico Vulićevićem boril za osvoboditev Beograda in se odlično izkazal v boju. Po osvojitvi Beograda decembra 1806 je vojvoda Milisav Đorđević, vodja upornikov v Crni reki, pomagal Karađorđu osvojiti Crno reko.{{sfn|Jovanović|1883|p=216}} Uporniki so nato iz Ravanice napadli Osmanbega pri Podgorcu, ki se je predal. Nato so se razdelili, da bi med prebivalci Crne reke okrepili svoje vrste in napadli nahiji Gurgusovac in Vidin.{{sfn|Jovanović|1883|p=217}} Hajduk Veljko je vodil uspešno operacijo proti ajanu Sulejmanu iz Zaječarja. Njegova odločilna zmaga pri Vrbovcu je odmevala vsej Timoški krajini.{{sfn|Jovanović|1883|pp=219-220}} Leta 1807 je bil povišan v buljbašo in od Sveta je dobil dovoljenje, da spodbuja upor na območju Krivega Vira in okolice Crne Reke. Leta 1809 je pogumno branil [[Sokobanja|Sokobanjo]] proti mnogo močnejšemu nasprotniku in bil leta 1810 za svoj pogum odlikovan z ruskim Zlatim križcem. [[Slika:Hajduk Veljko, Stevan Todorović.jpg|thumb|left|250px|Stevan Todorović: ''Smrt Hajduka Veljka'']] V bitki pri Varvarinu je bil ranjen v levo roko in rahlo pohabljen. Leta 1811 je postal vojvoda doline Timoka in bil poslan v [[Negotin]]. Leta 1813 ga je pri vasi Bukovče napadel odred turške konjenice, ki ga je Veljko uničil. Turki so ga nato napadli z veliko večjo vojsko in Veljko se je umaknil v Negotin. Poleti 1813 je bilo okoli Negotina nekaj velikih bitk. Turki, okrepljeni z vojaki iz [[Vlaška|Vlaške]], so začeli oblegati Negotin. Njihova vojska je štela 16.000 vojakov, vojska branilcev pa samo 3.000. Branilci so izkopali obrambni jarek in čakali na napad. Pomoč, ki so jo zahtevali in pričakovali, ni prišla, streliva pa je primanjkovalo. Po dvajsetih dneh junaške obrambe je Hajduka Veljka zadela topovska krogla in kmalu zatem je umrl. Brat Milutin ga je ob sončnem zahodu pokopal v negotinski cerkvi. Bitka za Negotin se je končala z ogromnimi turškimi žrtvami in uspešnim pobegom srbskih upornikov. Po Veljkovi smrti so Turki osvojili Negotin in kmalu vso Timoško krajino. V ljudskem spominu se je ohranil Veljkov rek: ''"Glavo dam, Krajine pa ne"''. Tik pred bitko za Negotin naj bi mu njegov prijatelj [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] predlagal, naj svoje zlato, dragulje in druge dragocenosti pošlje svoji družini, da ne bi padli v turške roke. Veljko ga je zavrnil, saj je menil, da ne bi bilo primerno, da bi velikega hajduka in junaka ubili in našli brez denarja. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1780]] [[Kategorija:Rojeni leta 1813]] [[Kategorija:Prva srbska vstaja]] 5irqb8h7w6jt81nj8lufxft7idlj1o5 6679041 6679030 2026-05-22T08:16:59Z Octopus 13285 /* Sklici */ Zapuščina 6679041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name = Veljko Petrović<br />Вељко Петровић |image = Veljko Petrović.jpg |caption = Uroš Knežević (1852): Hajduk Veljko |nickname = Hajduk Veljko<br />Хајдук Вељко |birth_date = 1780 |birth_place = [[Lenovac]], okolica [[Zaječar]]ja, [[Osmansko cesarstvo]], zdaj [[Srbija]]) |death_date = 1813 (star 33 let) |death_place = [[Negotin]], revolucionarna Srbija |allegiance = {{flagicon image|Flag of Revolutionary Serbia.svg}} [[Prva srbska vstaja|Revolucionarna Srbija]] |service_years = 1803–1813 |rank = [[buljukbaša]], [[buljbaša]], [[vojvoda]] |unit = enota Stanoja Glavaša (1804)<br />Vulićevićeva enota (1804–1807)<br />vojska doline [[Timok]]a |battles = [[prva srbska vstaja]] }} '''Veljko Petrović''' ([[Srbščina|srbsko]]: Вељко Петровић, Veljko Petrović), znan preprosto kot '''Hajduk Veljko''' (srbsko: Хајдук Вељко), je bil eden od vojvod srbskih vstajniških sil v [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Bil je eden najvidnejših voditeljev upora, zadolžen za območje [[Negotin]]a, * okoli [[1780]], † [[1813]]. ==Biografija== ===Zgodnje življenje=== Rojen je bil v [[Lenovac|Lenovcu]] blizu [[Zaječar]]ja<ref name=Vojska>Vojska, Vol. 13, Issue 622–630 (2004)</ref> v nahiji Crna Reka v družini Petra in Petrinje.{{sfn|Nenadović|1884|p=735}} Imel je mlajša brata Milutina in Miljka.{{sfn|Nenadović|1884|p=735}} Očeta so imenovali Sirenjar Petar (slovensko: Peter Sirar) zaradi velike črede živine in velike količine sira, ki ga je prodajal.<ref name=Nikolic56>[https://books.google.com/books?id=EdPfZd51GmUC Nikolić 1898, p. 56]</ref><ref name=Nenadovic-736>[https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ Nenadović 1884, p. 736]</ref> Oče je bil zelo miren človek, Veljko pa neubogljiv otrok.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Veljko je v mladosti pasel živino{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} in postal celo čobanbaša, glavni pastir med lokalnimi pastirji.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Lokalni Turki so pogosto obiskovali njihovo hišo in pri njih jedli, pili in kupovali sir, maslo in mleko.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} [[Krdžali]] (osmanski razbojniki) Osmana Pazvantoğluja, ki jih je sultan označil za upornike, so se sprva borili s sultanovi četami pri Crni reki, nato pa so začeli napadati lokalne Turke, zveste sultanu, ter požgali in opustošili več vasi v regiji, vključno z Lenovcem.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Nasilje je Veljka, starega komaj 15 let, spodbudilo, da je zapustil starše in brata in se odpravil v [[Vidin]].{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Tam je bil nekaj časa pastir, potem pa je odšel v [[Požarevac]], kjer ga je požarevski vojvoda zaposlil za pripravo hrane.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ko je za veliko noč s prijatelji plesal kolo in pozabil pripraviti pomembno večerjo za svojega gospodarja,{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} ga je gospodar pretepel. Veljko je zato pobegnil in se vključil v hajduško tolpo Stanoja Glavaša.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Zimo 1803/1804 je preživel kot pastir pri nekem hajduškem pristašu v Duboni v Smederevski nahiji.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} V vasi je spoznal Marijo, vdovo in Glavaševo sorodnico, se z njo poročil in se preselil k njej.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Nedolgo po poroki je prišlo januarja 1804 do [[Pokol knezov|pokola knezov]], v katerem je janičarska vojaška hunta [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] usmrtila pomembne srbske voditelje.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ti isti janičarji so pod vodstvom [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk Alije]] 15. decembra 1801 umorili sandžak-bega [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]] in prevzeli oblast nad sandžakom. Kot odgovor na usmrtitve je srbsko prebivalstvo brez osrednje vodilne osebnosti organiziralo samoobrambo in spontano napadlo janičarje.{{sfn|Jelavić||p=196}} ===Prva srbska vstaja=== Ko je Veljko izvedel za Karađorđevo organiziranje upora, se je pridružil Glavaševim hajdukom.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Med Karađorđevim obiskom Orašaca na srečanju Gospodovem 2. februarja 1804, so ljudstvo, Stanoje Glavaš, Janko Katić, Vasa Čarapić, Vule Ilić in drugi Karađorđa izbrali za vrhovnega poglavarja srbskega naroda. Med prisotnimi je bil tudi Veljko.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ko je upor rasel in se širil, se je previdni Glavaš odločil umakniti, Veljko pa se je pridružil smederevskemu vojvodi Đuši Vulićeviću, ki se je boril proti Osmanom.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Jeseni 1805 so Turki v Smederevu ubili vojvodo Đušo.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Karađorđe je na njegovo mesto postavil Đušovega mlajšega brata Vujico Vulićevića.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Veljko je postal eden od Vučečićevih buljukbašev, vodij manših skupin upornikov.{{sfn|Nenadović|1884|p=737}} Hajduk Veljko se je leta 1806 z Vujico Vulićevićem boril za osvoboditev Beograda in se odlično izkazal v boju. Po osvojitvi Beograda decembra 1806 je vojvoda Milisav Đorđević, vodja upornikov v Crni reki, pomagal Karađorđu osvojiti Crno reko.{{sfn|Jovanović|1883|p=216}} Uporniki so nato iz Ravanice napadli Osmanbega pri Podgorcu, ki se je predal. Nato so se razdelili, da bi med prebivalci Crne reke okrepili svoje vrste in napadli nahiji Gurgusovac in Vidin.{{sfn|Jovanović|1883|p=217}} Hajduk Veljko je vodil uspešno operacijo proti ajanu Sulejmanu iz Zaječarja. Njegova odločilna zmaga pri Vrbovcu je odmevala vsej Timoški krajini.{{sfn|Jovanović|1883|pp=219-220}} Leta 1807 je bil povišan v buljbašo in od Sveta je dobil dovoljenje, da spodbuja upor na območju Krivega Vira in okolice Crne Reke. Leta 1809 je pogumno branil [[Sokobanja|Sokobanjo]] proti mnogo močnejšemu nasprotniku in bil leta 1810 za svoj pogum odlikovan z ruskim Zlatim križcem. [[Slika:Hajduk Veljko, Stevan Todorović.jpg|thumb|left|250px|Stevan Todorović: ''Smrt Hajduka Veljka'']] V bitki pri Varvarinu je bil ranjen v levo roko in rahlo pohabljen. Leta 1811 je postal vojvoda doline Timoka in bil poslan v [[Negotin]]. Leta 1813 ga je pri vasi Bukovče napadel odred turške konjenice, ki ga je Veljko uničil. Turki so ga nato napadli z veliko večjo vojsko in Veljko se je umaknil v Negotin. Poleti 1813 je bilo okoli Negotina nekaj velikih bitk. Turki, okrepljeni z vojaki iz [[Vlaška|Vlaške]], so začeli oblegati Negotin. Njihova vojska je štela 16.000 vojakov, vojska branilcev pa samo 3.000. Branilci so izkopali obrambni jarek in čakali na napad. Pomoč, ki so jo zahtevali in pričakovali, ni prišla, streliva pa je primanjkovalo. Po dvajsetih dneh junaške obrambe je Hajduka Veljka zadela topovska krogla in kmalu zatem je umrl. Brat Milutin ga je ob sončnem zahodu pokopal v negotinski cerkvi. Bitka za Negotin se je končala z ogromnimi turškimi žrtvami in uspešnim pobegom srbskih upornikov. Po Veljkovi smrti so Turki osvojili Negotin in kmalu vso Timoško krajino. V ljudskem spominu se je ohranil Veljkov rek: ''"Glavo dam, Krajine pa ne"''. Tik pred bitko za Negotin naj bi mu njegov prijatelj [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] predlagal, naj svoje zlato, dragulje in druge dragocenosti pošlje svoji družini, da ne bi padli v turške roke. Veljko ga je zavrnil, saj je menil, da ne bi bilo primerno, da bi velikega hajduka in junaka ubili in našli brez denarja. ==Zapuščina== [[Slika:Spomenik na mestu pogibije Hajduk Veljka.JPG|thumb|200px|Spomenik, postavljen na mestu smrti Hajduka Veljka]] Veljka so kot priljubljenega junaka opevali že takrat, ko je bil še živ. O njem poje več kot 70 liričnih in 10 epskih pesmi. Med najbolj znanimi sta ''Raslo mi je mandljevo drevo'' (srbsko: ''Расло ми је бадем дрво'') in ''Bolan leži Črni Mustafa'' (srbsko: ''Болан ми лежи Кара-Мустафа''). Srbski avtor stripov Živorad Atanacković (1933–1998) je leta 1966 ustvaril pustolovski strip o Veljku Petroviću in prvi srbski vstaji. "Študije" več bolgarskih zgodovinarjev so poskušale dele sedanje Srbije in severne Grčije prikazati kot bolgarsko ozemlje. Hajduk Veljko je v tem smislu prikazan kot bolgarski vstajnik in celo Bolgar. V tem smislu je kot bolgarski kulturni spomenik prikazana tudi [[Ćele kula]] v [[Niš]]u.<ref>[https://books.google.com/books?id=KkrSAAAAMAAJ Review of International Affairs 1974], str. 11</ref> Hajduk Veljko je uvrščen med 100 najvidnejših Srbov. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1780]] [[Kategorija:Rojeni leta 1813]] [[Kategorija:Prva srbska vstaja]] ficrni3fglads39vrf4bfqi92322291 6679042 6679041 2026-05-22T08:18:32Z Octopus 13285 /* Viri */ vir 6679042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name = Veljko Petrović<br />Вељко Петровић |image = Veljko Petrović.jpg |caption = Uroš Knežević (1852): Hajduk Veljko |nickname = Hajduk Veljko<br />Хајдук Вељко |birth_date = 1780 |birth_place = [[Lenovac]], okolica [[Zaječar]]ja, [[Osmansko cesarstvo]], zdaj [[Srbija]]) |death_date = 1813 (star 33 let) |death_place = [[Negotin]], revolucionarna Srbija |allegiance = {{flagicon image|Flag of Revolutionary Serbia.svg}} [[Prva srbska vstaja|Revolucionarna Srbija]] |service_years = 1803–1813 |rank = [[buljukbaša]], [[buljbaša]], [[vojvoda]] |unit = enota Stanoja Glavaša (1804)<br />Vulićevićeva enota (1804–1807)<br />vojska doline [[Timok]]a |battles = [[prva srbska vstaja]] }} '''Veljko Petrović''' ([[Srbščina|srbsko]]: Вељко Петровић, Veljko Petrović), znan preprosto kot '''Hajduk Veljko''' (srbsko: Хајдук Вељко), je bil eden od vojvod srbskih vstajniških sil v [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Bil je eden najvidnejših voditeljev upora, zadolžen za območje [[Negotin]]a, * okoli [[1780]], † [[1813]]. ==Biografija== ===Zgodnje življenje=== Rojen je bil v [[Lenovac|Lenovcu]] blizu [[Zaječar]]ja<ref name=Vojska>Vojska, Vol. 13, Issue 622–630 (2004)</ref> v nahiji Crna Reka v družini Petra in Petrinje.{{sfn|Nenadović|1884|p=735}} Imel je mlajša brata Milutina in Miljka.{{sfn|Nenadović|1884|p=735}} Očeta so imenovali Sirenjar Petar (slovensko: Peter Sirar) zaradi velike črede živine in velike količine sira, ki ga je prodajal.<ref name=Nikolic56>[https://books.google.com/books?id=EdPfZd51GmUC Nikolić 1898, p. 56]</ref><ref name=Nenadovic-736>[https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ Nenadović 1884, p. 736]</ref> Oče je bil zelo miren človek, Veljko pa neubogljiv otrok.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Veljko je v mladosti pasel živino{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} in postal celo čobanbaša, glavni pastir med lokalnimi pastirji.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Lokalni Turki so pogosto obiskovali njihovo hišo in pri njih jedli, pili in kupovali sir, maslo in mleko.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} [[Krdžali]] (osmanski razbojniki) Osmana Pazvantoğluja, ki jih je sultan označil za upornike, so se sprva borili s sultanovi četami pri Crni reki, nato pa so začeli napadati lokalne Turke, zveste sultanu, ter požgali in opustošili več vasi v regiji, vključno z Lenovcem.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Nasilje je Veljka, starega komaj 15 let, spodbudilo, da je zapustil starše in brata in se odpravil v [[Vidin]].{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Tam je bil nekaj časa pastir, potem pa je odšel v [[Požarevac]], kjer ga je požarevski vojvoda zaposlil za pripravo hrane.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ko je za veliko noč s prijatelji plesal kolo in pozabil pripraviti pomembno večerjo za svojega gospodarja,{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} ga je gospodar pretepel. Veljko je zato pobegnil in se vključil v hajduško tolpo Stanoja Glavaša.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Zimo 1803/1804 je preživel kot pastir pri nekem hajduškem pristašu v Duboni v Smederevski nahiji.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} V vasi je spoznal Marijo, vdovo in Glavaševo sorodnico, se z njo poročil in se preselil k njej.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Nedolgo po poroki je prišlo januarja 1804 do [[Pokol knezov|pokola knezov]], v katerem je janičarska vojaška hunta [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] usmrtila pomembne srbske voditelje.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ti isti janičarji so pod vodstvom [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk Alije]] 15. decembra 1801 umorili sandžak-bega [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]] in prevzeli oblast nad sandžakom. Kot odgovor na usmrtitve je srbsko prebivalstvo brez osrednje vodilne osebnosti organiziralo samoobrambo in spontano napadlo janičarje.{{sfn|Jelavić||p=196}} ===Prva srbska vstaja=== Ko je Veljko izvedel za Karađorđevo organiziranje upora, se je pridružil Glavaševim hajdukom.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Med Karađorđevim obiskom Orašaca na srečanju Gospodovem 2. februarja 1804, so ljudstvo, Stanoje Glavaš, Janko Katić, Vasa Čarapić, Vule Ilić in drugi Karađorđa izbrali za vrhovnega poglavarja srbskega naroda. Med prisotnimi je bil tudi Veljko.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Ko je upor rasel in se širil, se je previdni Glavaš odločil umakniti, Veljko pa se je pridružil smederevskemu vojvodi Đuši Vulićeviću, ki se je boril proti Osmanom.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Jeseni 1805 so Turki v Smederevu ubili vojvodo Đušo.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Karađorđe je na njegovo mesto postavil Đušovega mlajšega brata Vujico Vulićevića.{{sfn|Nenadović|1884|p=736}} Veljko je postal eden od Vučečićevih buljukbašev, vodij manših skupin upornikov.{{sfn|Nenadović|1884|p=737}} Hajduk Veljko se je leta 1806 z Vujico Vulićevićem boril za osvoboditev Beograda in se odlično izkazal v boju. Po osvojitvi Beograda decembra 1806 je vojvoda Milisav Đorđević, vodja upornikov v Crni reki, pomagal Karađorđu osvojiti Crno reko.{{sfn|Jovanović|1883|p=216}} Uporniki so nato iz Ravanice napadli Osmanbega pri Podgorcu, ki se je predal. Nato so se razdelili, da bi med prebivalci Crne reke okrepili svoje vrste in napadli nahiji Gurgusovac in Vidin.{{sfn|Jovanović|1883|p=217}} Hajduk Veljko je vodil uspešno operacijo proti ajanu Sulejmanu iz Zaječarja. Njegova odločilna zmaga pri Vrbovcu je odmevala vsej Timoški krajini.{{sfn|Jovanović|1883|pp=219-220}} Leta 1807 je bil povišan v buljbašo in od Sveta je dobil dovoljenje, da spodbuja upor na območju Krivega Vira in okolice Crne Reke. Leta 1809 je pogumno branil [[Sokobanja|Sokobanjo]] proti mnogo močnejšemu nasprotniku in bil leta 1810 za svoj pogum odlikovan z ruskim Zlatim križcem. [[Slika:Hajduk Veljko, Stevan Todorović.jpg|thumb|left|250px|Stevan Todorović: ''Smrt Hajduka Veljka'']] V bitki pri Varvarinu je bil ranjen v levo roko in rahlo pohabljen. Leta 1811 je postal vojvoda doline Timoka in bil poslan v [[Negotin]]. Leta 1813 ga je pri vasi Bukovče napadel odred turške konjenice, ki ga je Veljko uničil. Turki so ga nato napadli z veliko večjo vojsko in Veljko se je umaknil v Negotin. Poleti 1813 je bilo okoli Negotina nekaj velikih bitk. Turki, okrepljeni z vojaki iz [[Vlaška|Vlaške]], so začeli oblegati Negotin. Njihova vojska je štela 16.000 vojakov, vojska branilcev pa samo 3.000. Branilci so izkopali obrambni jarek in čakali na napad. Pomoč, ki so jo zahtevali in pričakovali, ni prišla, streliva pa je primanjkovalo. Po dvajsetih dneh junaške obrambe je Hajduka Veljka zadela topovska krogla in kmalu zatem je umrl. Brat Milutin ga je ob sončnem zahodu pokopal v negotinski cerkvi. Bitka za Negotin se je končala z ogromnimi turškimi žrtvami in uspešnim pobegom srbskih upornikov. Po Veljkovi smrti so Turki osvojili Negotin in kmalu vso Timoško krajino. V ljudskem spominu se je ohranil Veljkov rek: ''"Glavo dam, Krajine pa ne"''. Tik pred bitko za Negotin naj bi mu njegov prijatelj [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] predlagal, naj svoje zlato, dragulje in druge dragocenosti pošlje svoji družini, da ne bi padli v turške roke. Veljko ga je zavrnil, saj je menil, da ne bi bilo primerno, da bi velikega hajduka in junaka ubili in našli brez denarja. ==Zapuščina== [[Slika:Spomenik na mestu pogibije Hajduk Veljka.JPG|thumb|200px|Spomenik, postavljen na mestu smrti Hajduka Veljka]] Veljka so kot priljubljenega junaka opevali že takrat, ko je bil še živ. O njem poje več kot 70 liričnih in 10 epskih pesmi. Med najbolj znanimi sta ''Raslo mi je mandljevo drevo'' (srbsko: ''Расло ми је бадем дрво'') in ''Bolan leži Črni Mustafa'' (srbsko: ''Болан ми лежи Кара-Мустафа''). Srbski avtor stripov Živorad Atanacković (1933–1998) je leta 1966 ustvaril pustolovski strip o Veljku Petroviću in prvi srbski vstaji. "Študije" več bolgarskih zgodovinarjev so poskušale dele sedanje Srbije in severne Grčije prikazati kot bolgarsko ozemlje. Hajduk Veljko je v tem smislu prikazan kot bolgarski vstajnik in celo Bolgar. V tem smislu je kot bolgarski kulturni spomenik prikazana tudi [[Ćele kula]] v [[Niš]]u.<ref>[https://books.google.com/books?id=KkrSAAAAMAAJ Review of International Affairs 1974], str. 11</ref> Hajduk Veljko je uvrščen med 100 najvidnejših Srbov. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * Stevanović, Mihailo M. (1893). "Hajduk-Veljko i njegova braća" (v srbščini). Požarevac: Mihailo Kostić. Arhivirano iz izvirnika 19. julija 2014. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1780]] [[Kategorija:Rojeni leta 1813]] [[Kategorija:Prva srbska vstaja]] ih56q98z43zxuwnuj05674fk790a5kj Pogovor:Hajduk Veljko 1 602986 6678984 2026-05-22T05:35:24Z Octopus 13285 CEE 6678984 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Srbija|država2= Turčija|država3= }} kzp7ckxt4urq0bmx86x03jjy5oholmj Veljko Petrović 0 602987 6678987 2026-05-22T05:56:27Z Romanm 13 preusmeritev na [[Hajduk Veljko]] 6678987 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hajduk Veljko]] s1tkpmmn4wztuyk9pfqwuwkltaoldtt Pluton (razločitev) 0 602988 6679005 2026-05-22T07:14:53Z Yerpo 8417 n 6679005 wikitext text/x-wiki '''Pluton''' je lahko: * [[Pluton]], pritlikavi planet našega Osončja * [[Pluton (mitologija)]] – božanstvo v grški mitologiji (po njem se imenujejo ostali Plutoni) * [[Pluton (geologija)]] – v geologiji intruzija magmatskih kamnin v skalni podlagi * [[Pluton (ladja)]] – ime več bojnih ladij Francoske vojne mornarice * [[Plutón]], rušilec Španske vojne mornarice iz obdobja špansko-ameriške vojne * [[Pluton (raketa)]] – francoska taktična balistična raketa z jedrsko konico * [[Pluton (kompleks)]] – sovjetski kompleks za vesoljsko komunikacijo in radarsko astronomijo na Krimu {{razločitev}} dztd7q1ktp1iurnenv6wlny35z743ss 6679011 6679005 2026-05-22T07:23:00Z Sporti 5955 +1 6679011 wikitext text/x-wiki '''Pluton''' je lahko: * [[Pluton]], pritlikavi planet našega Osončja * [[Pluton (mitologija)]] – božanstvo v grški mitologiji (po njem se imenujejo ostali Plutoni) * [[Pluton (geologija)]] – v geologiji intruzija magmatskih kamnin v skalni podlagi * [[Pluton (ladja)]] – ime več bojnih ladij Francoske vojne mornarice * [[Plutón]], rušilec Španske vojne mornarice iz obdobja špansko-ameriške vojne * [[Pluton (raketa)]] – francoska taktična balistična raketa z jedrsko konico * [[Pluton (kompleks)]] – sovjetski kompleks za vesoljsko komunikacijo in radarsko astronomijo na Krimu * [[Pluton (Disney)]] – Disneyjev animirani lik {{razločitev}} t3n7p11w3jkx4lk9nragkrjwum3ketw Pesem Evrovizije 2027 0 602989 6679022 2026-05-22T07:41:38Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music"<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 =...« 6679022 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music"<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 7 | finalists = | debut = | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko Pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| {{Refh}} |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Can hold up to 15,000 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Hosted the [[Junior Eurovision Song Contest 2015]]. Can hold up to 17,906 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Can hold up to 7,500 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Can hold up to 6,000 people. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Provisional participants of the Eurovision Song Contest 2027 ! scope="col"| Country ! scope="col"| Broadcaster ! scope="col"| Artist ! scope="col"| Song ! scope="col"| Language ! scope="col"| Songwriter(s) ! scope="col"| Ref. |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bulgarian National Television|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Denmark}} | {{ill|DR (broadcaster)|en|lt=DR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/16/eurovision-2027-what-do-we-know-already/|title=Eurovision 2027: What Do We Know Already?|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Finland}} | [[Yle]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/|title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Luxembourg}} | {{ill|RTL Télé Lëtzebuerg |en|lt=RTL}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/|title=🇱🇺 Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg's Intention to Compete in Eurovision 2027|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Macedonian Radio Television|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- |} s4a1sj3xlm03h33nvgqva8t3uc1x4w9 6679024 6679022 2026-05-22T07:43:08Z Marko3 1829 6679024 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music"<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 7 | finalists = | debut = | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko Pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Can hold up to 15,000 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Hosted the [[Junior Eurovision Song Contest 2015]]. Can hold up to 17,906 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Can hold up to 7,500 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Can hold up to 6,000 people. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Provisional participants of the Eurovision Song Contest 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Broadcaster ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bulgarian National Television|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Denmark}} | {{ill|DR (broadcaster)|en|lt=DR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/16/eurovision-2027-what-do-we-know-already/|title=Eurovision 2027: What Do We Know Already?|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Finland}} | [[Yle]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/|title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Luxembourg}} | {{ill|RTL Télé Lëtzebuerg |en|lt=RTL}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/|title=🇱🇺 Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg's Intention to Compete in Eurovision 2027|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Macedonian Radio Television|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- |} 08mj0y4d19r1oseelqzazoz2lcyq25m 6679025 6679024 2026-05-22T07:43:53Z Marko3 1829 6679025 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music''<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 7 | finalists = | debut = | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko Pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Can hold up to 15,000 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Hosted the [[Junior Eurovision Song Contest 2015]]. Can hold up to 17,906 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Can hold up to 7,500 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Can hold up to 6,000 people. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Provisional participants of the Eurovision Song Contest 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Broadcaster ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bulgarian National Television|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Denmark}} | {{ill|DR (broadcaster)|en|lt=DR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/16/eurovision-2027-what-do-we-know-already/|title=Eurovision 2027: What Do We Know Already?|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Finland}} | [[Yle]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/|title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Luxembourg}} | {{ill|RTL Télé Lëtzebuerg |en|lt=RTL}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/|title=🇱🇺 Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg's Intention to Compete in Eurovision 2027|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Macedonian Radio Television|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- |} lllyg8mjcrd5uu740hwj38rfkt46oej 6679029 6679025 2026-05-22T07:48:00Z Marko3 1829 6679029 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music''<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 7 | finalists = | debut = | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko Pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Can hold up to 15,000 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Hosted the [[Junior Eurovision Song Contest 2015]]. Can hold up to 17,906 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Can hold up to 7,500 people for concerts. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Can hold up to 6,000 people. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Provisional participants of the Eurovision Song Contest 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Broadcaster ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bulgarian National Television|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Denmark}} | {{ill|DR (broadcaster)|en|lt=DR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/16/eurovision-2027-what-do-we-know-already/|title=Eurovision 2027: What Do We Know Already?|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Finland}} | [[Yle]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/|title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|Luxembourg}} | {{ill|RTL Télé Lëtzebuerg |en|lt=RTL}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/|title=🇱🇺 Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg's Intention to Compete in Eurovision 2027|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Macedonian Radio Television|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2027 v glasbi]] op72qeuzk7zoyhxdhlrxlxd5u41auol Darina Yotova 0 602990 6679031 2026-05-22T07:49:20Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Dara (pevka)]] 6679031 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dara (pevka)]] 26gamzl2n8l81i160zpvqj87h6d5pi9 Darina Jotova 0 602991 6679046 2026-05-22T08:35:38Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Dara (pevka)]] 6679046 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dara (pevka)]] 26gamzl2n8l81i160zpvqj87h6d5pi9 Pokol knezov 0 602993 6679056 2026-05-22T09:28:16Z Octopus 13285 infopolje 6679056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | title = Pokol knezov | partof = [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] | image = Serb knez beheaded by the Dahije.jpg | image_size = 200px | image_upright = | alt = | caption = [[Dahije]] obglavljajo srbskega kneza | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Smederevski sandžak]] {{small|(zdaj Srbija)}} | target = pomembni Srbi | coordinates = | date = januar-10. februar 1804 | time = | timezone = | type = umori in usmrtitve | fatalities = | injuries = | victims = 95–150 | perpetrators = <!-- or | perpetrator = --> <!-- alias: | perps = or | perp = --> | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = [[dahije]] (odpadniški janičarji) | motive = strah pred uporom | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1804]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Janičarji]] 0vjk41m21o9nnh8u4t1rohtbzpcb2qr Pogovor:Pokol knezov 1 602994 6679057 2026-05-22T09:30:06Z Octopus 13285 CEE 6679057 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Srbija|država2= Turčija|država3= }} kzp7ckxt4urq0bmx86x03jjy5oholmj Prva srbska vstaja (1804) 0 602997 6679073 2026-05-22T09:54:57Z Romanm 13 preusmeritev na [[Prva srbska vstaja]] 6679073 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Prva srbska vstaja]] o4o7knfemg0v57kthsawul6mnz72wg4 Kategorija:Dogodki v Ljubljani 14 602998 6679091 2026-05-22T10:55:54Z Janezdrilc 3152 N 6679091 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji po krajih|Ljubljana]] jiqp47sw321si5bzwmm15cc01qdgjbc 6679099 6679091 2026-05-22T11:02:36Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679099 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji po krajih|Ljubljana]] [[Kategorija:Ljubljana]] 171q9dpnsqglbz4r9zrp0ooye2lu0he Kategorija:Dogodki v Sloveniji po krajih 14 602999 6679092 2026-05-22T10:59:22Z Janezdrilc 3152 N 6679092 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dogodki v Sloveniji| ]] ptakk9uklc9dym122c1op62qpofdmbc Kategorija:Dogodki v Sloveniji 14 603000 6679093 2026-05-22T11:00:09Z Janezdrilc 3152 N 6679093 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Dogodki v Evropi po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Dogodki po državah|Slovenija]] eyho4by59z6a55ddo0pn9o8p5odq0co Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyes 0 603001 6679154 2026-05-22T11:58:53Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyes]] na [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Troyes]] 6679154 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Troyes]] qwyt3m2xz3rw5zp8cxa23og8i553md7